Izobraževalni program: AVTOKLEPAR
Sprejeto na 64.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 21.3. 2003.
S predmetnimi področji:
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
Skupaj (ur) |
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
|
1. |
132 |
100 |
32 |
2. |
231 |
198 |
33 |
3. |
48 |
32 |
16 |
Skupaj |
411 |
330 |
81 |
Pri tem predmetu dijaki spoznajo in pridobijo teoretične osnove in poklicna znanja, ki so potrebna za usposobitev za konkretno delo. Spoznajo zakonitosti delovanja sklopov in naprav.
Dijaki:
1. letnik
Vsebine in informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
ZGODOVINSKA PERSPEKTIVA |
Dijaki se seznanijo z materiali, z njihovim nastankom in razvojem, uporabnostjo in povezanostjo z ostalimi netehničnimi strokami. |
Dijaki razvijajo občutek za pomen posameznih gradiv. |
|
KEMIJA: |
|||
|
Povezujejo utrjeno znanje iz osnovne šole z novo učno snovjo. Interpretirajo posledice dušikovih in žveplovih oksidov na okolje. Uredijo in povežejo kemijske lastnosti tehnično važnih elementov v urejen sistem. Navedejo osnovne značilnosti ogljika. Opredelijo kisline in baze na osnovi pH-vrednosti njihovih vodnih raztopin. Poznajo primere močnih/šibkih kislin in baz. Poznajo kisline, baze in soli v vsakdanjem življenju. |
Pridobivajo sposobnost za reševanje tehnoloških problemov. Navajajo se na samostojnost in samoiniciativnost pri delu. Razvijajo si pozitiven odnos do materialnih dobrin. Navajajo se na uporabo različnih informacijskih virov. Poznajo učinke kislih padavin na okolje in napore za preprečevanje onesnaženja s kislimi padavinami. Razvijajo ekološko zavest. |
Vaje: s pomočjo kemičnih poskusov preverijo, kako vplivajo dušikovi in žveplovi oksidi na okolje. |
KOVINE: |
|||
|
Razlikujejo mehanske, fizikalne, kemijske in tehnološke lastnosti kovin in zlitin. Razlikujejo čiste kovine od amorfnih snovi. |
Utrjujejo strokovnost. |
|
|
Razumejo , da so rude surovina za kovine. Razložijo recikliranje kovin. |
||
|
Definirajo osnovne lastnosti železa, razumejo pomen ogljika in ostalih legirnih elementov. Razumejo pridobivanje jekel in litin ter primarno predelavo. Poznajo razdelitev jekel in litin glede na njihovo uporabo. |
||
|
Ob uporabi priročnika pojasnijo standardno oznako jekla ali litine. |
||
|
Naštejejo lastnosti aluminija in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost aluminija in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti bakra in njegovih zlitin. Navedejo uporabnost bakra in njegovih zlitin. |
||
|
Naštejejo lastnosti in uporabnost magnezija, kositra, svinca, cinka, kroma, niklja, wolframa in njihovih zlitin. |
||
DRUGA GRADIVA: | |||
|
Znajo opisati postopek sintranja, navesti značilnosti sintranih delov, karbidne trdnine, keramike. Poznajo njihovo uporabnost. |
||
|
Definirajo pojme monomer, polimer, polimerizacija. Ločijo naravne in umetne polimere. Ločijo različne umetne in naravne polimere glede na njihovo kemično sestavo, strukturne lastnosti in uporabo. Poznajo varne postopke odstranjevanja polimerov. Spoznajo pomen ločenega zbiranja polimerov. |
Poznajo vplive polimerov na okolje in možnost ponovne uporabe. |
Vaje: izdelajo pojmovno mapo, v katero zajamejo umetne mase, ki jih uporabljajo v industriji. Multimedijski pristop. |
|
Ločijo kompozite z vlakni, utrjene plastične snovi, platirano pločevino in kompozite s kovinami ali nekovinami. |
||
|
Znajo našteti in razvrstiti olja in maziva v razrede, prepoznajo njihovo zgradbo in jih v odvisnosti od zahtev in ob uporabi literature znajo izbirati. Znajo pojasniti postopek pridobivanja goriv ter jih razvrstiti glede na njihove lastnosti. Opredelijo pojem reaktant in produkt. Znajo razložiti zakon o ohranitvi mase. Opredelijo eksotermno in endotermno reakcijo. Opredelijo pomen toplote kemijske reakcije na izbranih primerih, npr. sežig ogljikovodikov. |
Poznajo probleme onesnaževanja okolja zaradi zgorevanja fosilnih goriv in napore za preprečevanje onesnaženja. |
Vaje: izbira olj in maziv iz kataloga. |
|
Pojasnijo uporabnost in lastnosti nekovinskih materialov. Znajo opisati postopke pridobivanja posameznih nekovinskih materialov. |
||
PREIZKUŠANJE: |
|||
|
Razložijo namen preizkušanja kovinskih gradiv. Uredijo in povežejo v sistem mehanske in tehnološke preizkuse po kriterijih: vrste preizkusov, načini izvedbe, .... Definirajo pojem trdote in opišejo postopke različnih načinov merjenja trdote. Naštejejo in opišejo osnovne neporušitvene metode preizkušanja gradiv. Spoznajo obnašanje materiala pri posameznih tehnoloških postopkih. |
Vaje: izvedba nateznega preizkusa na pločevini, merjenje trdote po Rockwell, Brinell, Vickers, izvedba magnetne in penetracijske metode preizkušanja gradiv. |
|
KOROZIJA: |
|||
|
Definirajo vzroke za pojav korozije. Opišejo pripravo kovin za zaščito pred korozijo. Poznajo možne načine zaščite pred korozijo. |
Razvijajo občutek za propadanje kovin, zaznavanje škode, ki pri tem nastane. Poudarjanje ekološke zavesti. |
|
OBDELOVALNA TEHNOLOGIJA: |
|||
|
Sposobni so definirati pojem tehnologija. Razlikujejo različne tehnološke postopke: primarno oblikovanje, preoblikovanje, oplemenitenje, spajanje in odrezavanje. Obvladajo osnovne značilnosti teh postopkov. |
Razvijajo sposobnosti reševanja tehničnih in tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov primarnega oblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov preoblikovanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo razložiti pomen in namen posameznega oplemenitenja in pomen pri izdelavi. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
|
Znajo našteti in razvrstiti postopke. Znajo opisati in navesti uporabnost postopkov spajanja pri izdelavi raznih elementov in delov konstrukcij v strojništvu. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
- odrezavanje. |
Znajo opisati nastanek odrezka in gibanja orodja in obdelovanca pri posameznih postopkih odrezavanja. Znajo našteti postopke ročnega in strojnega odrezavanja. Poznajo pomen hlajenja in mazanja pri odrezavanju. Znajo pojasniti osnovne kote na orodju v obliki klina. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje tehnoloških problemov. |
|
Varstvo zdravja pri delu: |
|||
|
Znajo pojasniti pomen varstva pri delu. Znajo opisati pravno ureditev področja varstva pri delu. Znajo našteti pravice in dolžnosti s področja varstva pri delu. Zavedajo se odgovornosti in znajo pojasniti ukrepe odgovornosti s področja varstva pri delu. Znajo definirati pojme: delovna nesreča, poškodba pri delu in obolenje - poklicna bolezen. |
Pridobivajo sposobnosti za reševanje problemov. Razvijajo skrbnost in odgovornost. Razvijajo sposobnost varnega in samostojnega ravnanja v delovnem procesu. |
2. letnik
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI | FORMATIVNI CILJI | SOCIALIZACIJSKI CILJI | POSEBNOSTI V IZVEDBI |
PREOBLIKOVANJE – TEORETIČNE OSNOVE: |
|||
|
Dijaki znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom preoblikovanja. Znajo pojasniti vpliv temperature, hitrosti deformacije in zgradbe kovine na proces preoblikovanja. Razlikujejo hladno in toplo preoblikovanje. Razumejo pojem elastične in plastične deformacije. |
Dijaki razvijajo sposobnost strokovnega razmišljanja. |
|
OBDELAVA PLOČEVINE: |
|||
|
V odvisnosti od zahtev znajo izbrati omenjene gradnike konstrukcij. |
||
|
Poznajo različne možnosti razreza surovcev. |
||
|
Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom rezanja na škarjah. Znajo izbrati parametre rezanja, zlasti zrak med rezili in vpliv na kvaliteto rezanja. Znajo našteti in opisati različne izvedbe ročnih in strojnih škarij ter rezalnih strojev. |
Vaje: določanje parametrov rezanja. |
|
|
Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom upogibanja ter ob uporabi literature izbrati ustrezne parametre upogibanja in izračunati razvito dolžino pločevine. |
Razvijajo sposobnost samostojnega odločanja. |
Vaje: določanje in računanje parametrov upogibanja. |
|
Znajo pojasniti tehnološke posebnosti postopkov zgibanja, robljenja in žlebljenja in njihovo uporabnost. Znajo opisati orodja in naprave ter poznajo področja uporabe posameznih postopkov. |
Navajajo se na samostojnost pri delu. |
|
|
Znajo našteti postopke ročnega in strojnega krivljenja in poznajo posebnosti postopkov. |
||
|
Znajo pojasniti tehnološke posebnosti postopkov vročega in hladnega ravnanja. |
||
|
Znajo našteti načine strojnega upogibanja pločevin, profilov in cevi. Znajo opisati tehnološke posebnosti orodij za strojno upogibanje pločevin. |
||
|
Znajo opisati postopek strojnega ravnanja pločevin, profilov in cevi. |
||
|
Znajo našteti izvedbe preoblikovalnih strojev. Znajo opisati osnovne principe njihovega delovanja in značilnosti posameznih izvedb. |
||
|
Znajo opredeliti tehnološki postopek vijačenja. Upoštevajo osnovne splošno veljavne napotke, zlasti pri vijačenju pločevin, profilov in cevi. |
Vaje: priprava tehnološke dokumentacije za izvedbo vijačne zveze. |
|
|
Poznajo postopke, ustrezna orodja, naprave in stroje za kovičenje. |
Vaje: priprava tehnološke dokumentacije za izvedbo kovične zveze. |
|
|
Znajo opisati postopek spajkanja in ga primerjati z varjenjem. Razlikujejo mehko in trdo spajkanje. Znajo našteti opremo za mehko in trdo spajkanje ter opisati pripravo delov za spajkanje. Poznajo način izbora spajk in talila. |
Vaje: izbira spajk v odvisnosti od zahtev. |
|
|
Znajo opisati postopek lepljenja in lastnosti lepljenih spojev. Znajo navesti način priprave delov za lepljenje. Naštejejo različne vrste lepil in njihove lastnosti in ob uporabi literature znajo v odvisnosti od zahtev izbrati ustrezno lepilo. |
Vaje: izbira lepila v odvisnosti od zahtev. |
|
VARJENJE - OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN RAZDELITEV POSTOPKOV: |
Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom varjenja. Razdelijo postopke varjenja glede na vrsto energije. |
||
|
Znajo opisati postopke ter za posamezne postopke izbrati ustrezne parametre in opremo. Znajo našteti tehnološke posebnosti posameznih postopkov. |
||
|
Znajo pojasniti proces obločnega varjenja. Naštejejo in opišejo naprave in opremo za obločno varjenje. Ob uporabi literature znajo pojasniti oznako elektrode in za najenostavnejše primere izbrati ustrezno elektrodo. Poznajo karakteristike posameznih vrst elektrod. |
Vaje: izbira in označevanje elektrod za obločno varjenje. |
|
|
Znajo našteti in opisati postopke varjenja v zaščitnih plinih. Glede na posebnosti posameznih postopkov znajo izbrati ustrezni postopek in ustrezne parametre. Znajo izbrati tehniko varjenja. |
Razvijajo sposobnost strokovnega razmišljanja. |
Vaje: določanje in izbira postopka in parametrov varjenja v odvisnosti od zahtev. |
|
Znajo definirati postopke in posebnosti uporovnega varjenja. Ob uporabi literature znajo izbrati parametre točkovnega varjenja. |
Vaje: določanje parametrov točkovnega varjenja v odvisnosti od vrste in debeline pločevine. |
|
|
Znajo opisati značilnosti in uporabnost postopka plazemskega varjenja in rezanja. |
||
|
Znajo razdeliti umetne snovi glede na varivost. Opišejo tehnološko pripravo delov za varjenje in izbiro dodajnega materiala. Znajo našteti postopke varjenja umetnih snovi. Izberejo pravilen postopek glede na vrsto umetne snovi. |
Vaje: izbira postopka varjenja in parametrov varjenja. |
|
TEHNOLOGIJA POKLICA: |
|||
|
Znajo opisati postopke raztezanja, nakrčevanja in tanjenja, pojasniti uporabnost posameznih postopkov in našteti in opisati orodja za izvedbo posameznih postopkov. |
||
|
Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom globokega vlečenja. Izberejo ustrezne parametre globokega vlečenja. Naštejejo in opišejo posebnosti posameznih izvedb orodij za globoko vlečenje. Poznajo zahtevane lastnosti pločevine za globoko vlečenje. |
Vaje: parametri globokega vlečenja. |
|
|
Znajo pojasniti dogajanja v materialu med procesom rezanja z rezilnimi orodji. Na osnovi zahtev znajo izbrati oziroma izračunati parametre rezanja ter našteti in opisati posebnosti posameznih izvedb rezilnih orodij. |
Vaje: konstrukcije rezilnih orodij in njihove posebnosti - ogled orodij in katalogov. |
|
|
Znajo našteti važnejše dele vozila in navesti naloge posameznih delov na vozilih. |
Indentifikacija s poklicem. |
|
|
Poznajo naloge izpušnih naprav, znajo primerjati različne izvedbe med seboj; vedo, kako so izpušne naprave pritrjene na vozilih. Seznanjeni so z osnovnimi značilnostmi mazanja ter vedo, da je kvalitetno mazanje pogoj za dobro delovanje in dolgo življenjsko dobo motorja in gibljivih sklopov vozila. |
Krepijo ekološko zavest. |
Vaje: iz kataloga maziv iščejo lastnosti posameznih maziv in ugotavljajo primernost uporabe. |
|
Znajo po slikah ugotoviti in razložiti načine vzmetenja vozil in obešanja koles. Znajo razložiti delovanje krmilnega mehanizma in znajo razčleniti pomen oznak na pnevmatikah. |
Razvijajo sposobnost za reševanje tehničnih problemov. |
Vaje: branje slik in skic podvozja vozil in v katalogih iskanje primerne pnevmatike. |
|
Poznajo različne vrste zavor in znajo po njihovih skicah razložiti delovanje. |
Vaje: branje slik in skic zavor. |
|
|
Znajo s pomočjo slik in skic razložiti delovanje različnih sklopk, menjalnikov, diferencialov in kardanskih zglobov. |
Vaje: branje slik in skic. |
|
|
Razumejo funkcijo delovanja in prepoznajo vrsto dvigal. Poznajo varnostne ukrepe, ki so potrebni pri uporabi dvigal v različnih situacijah. Poznajo principe delovanja značilnih avtomobilskih dvigal, znajo jih med seboj primerjati po lastnostih dviganja. |
Vaje: po slikah ugotavljati delovanje različnih dvigal. |
3. letnik
Vsebine in informativni cilji | Formativni cilji | Socializacijski cilji | Posebnosti v izvedbi |
Kakovost: | |||
|
Dijaki razumejo, da je kakovost lastnost izdelka/storitve in zanjo odgovarja tisti, ki je delal. Znajo definirati vidike kakovosti (izdelka/storitve, procesa, vodenja organizacije). |
Dijaki sprejemajo filozofijo kakovosti kot strategijo uspeha. Znajo uporabljati termine/strokovne izraze. |
Vaje: testiranje in ocenjevanje kakovosti izdelka. |
Stroški: |
|||
|
Znajo izračunati osnovne tehnološke čase za posamezne obdelovalne postopke. |
Navajajo se na odgovoren odnos do dela in spoštovanje dogovorov. |
Vaje: izračun tehnološkega časa. |
|
Znajo grobo izračunati materialne stroške. Znajo izračunati vrednost delovne ure. |
Vaje: izračun materialnih stroškov in delovnih ur. |
|
|
Znajo na osnovi ustreznih podatkov izračunati in oblikovati ceno storitve ali izdelka. |
Vaje: izračun in oblikovanje cene. |
|
Pravilen odnos do strank |
Pripravijo se za pravilno vzpostavljanje kontakta in komuniciranje s strankami in znajo poiskati rešitev v konkretnih situacijah. |
Pridobivajo samozavest in komunikativnost. |
Vaje: igra vlog: izvrševalec del – stranka. |
Tehnologija poklica: |
|||
|
Znajo pojasniti namen in sestavo šasije vozila. Znajo našteti in opisati oblike karoserij. Poznajo različne vrste gradenj karoserij vozil. |
Razvijajo sposobnost tehničnega razmišljanja in reševanja problemov v avtokleparski dejavnosti. |
Vaje: ogled katalogov in risb. |
|
Znajo pojasniti pojem vgrajena varnost pri vozilih, definirati vrste obremenitev posameznih delov, ki so povezani z varnostjo vozila in poznajo pomen vgrajene varnosti. |
Vaje:
delo s katalogi. |
|
|
Znajo našteti in opisati osnovne principe in metode dela na ravnalnih mizah in opisati načine delovanja merilnih sistemov. |
Vaje:
delo s pomočjo katalogov. |
|
|
Znajo pojasniti sistem označevanja različnih vrst pločevin in profilov, uporabnih v avtotehniki. Poznajo njihove lastnosti in uporabo. |
Razvijajo zavest o pripadnosti poklicu. |
Vaje: sistematika označevanja pločevin in profilov - uporaba priročnika. |
|
Znajo pojasniti postopek in opisati orodja, s pomočjo katerih lahko globoko vlečemo karoserijske dele. Poznajo zahteve, ki jih mora izpolnjevati pločevina. |
Razvijajo pozitiven odnos do materialnih dobrin. |
Vaje: izbira parametrov in orodij. |
|
Znajo izbrati in definirati postopek varjenja aluminija in nerjavnih jekel in poznajo ustrezno opremo. |
Vaje: izbira parametrov varjenja. |
|
|
Znajo pripraviti tehnološki postopek izdelave vijačnih in kovičenih karoserijskih delov. Poznajo področja uporabe posameznih zvez in izbrati ustrezen vezni element. |
Vaje: priprava tehnološke izvedbe vijačene in kovičene konstrukcije. |
|
|
Znajo razvrstiti barve, lake, topila, kite in tesnilne mase ter lepila, uporabna v avtomobilski industriji, in ob uporabi literature prepoznajo njihove lastnosti in možnosti uporabe. |
Vaje: izbira obravnavanih gradiv na osnovi zahtev iz katalogov. |
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja ter ocenjevanje vaj.
Potrebno je predznanje iz matematike, osnov strojništva in strojeslovja. Močna je povezanost s praktičnim poukom, praktičnim izobraževanjem v delovnem procesu.