SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RAČUNALNIKAR

ZAKLJUČNI IZPIT (3. izpitna enota)

VSEBINA

1. Ime izpitne enote

2. Izpitni cilji

3. Priporočila za izvedbo

4. Znanje in spretnosti, ki se ocenjujejo na zaključnem izpitu

5. Ocenjevanje znanja in spretnosti

6. Primeri izpitnih nalog izdelkov/storitev

7. Viri

1. Ime izpitne enote

IZDELEK oziroma STORITEV Z ZAGOVOROM

Izpitni katalog je določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 88. seji 16.12.2005

2. Izpitni cilji

Na izpitu ocenjujemo znanja, spretnosti in poklicne kompetence v skladu s poklicnima standardoma Vzdrževalec/vzdrževalka programske opreme in Vzdrževalec/vzdrževalka računalniške strojne opreme, ki so jih dijaki pridobili po vsebinskih sklopih:

arhitektura računalniških sistemov,
sistemska in aplikativna programska oprema,
tehniško komuniciranje,
baze podatkov,
omrežja in omrežne storitve.

Na izpitu kandidat dokaže, da je zmožen:

povezati praktično delo s teoretičnimi znanji, zakonitostmi in osnovami,
strokovno komunicirati s sodelavci (naročnikom, nadrejenim …),
pripraviti potek lastnega dela,
utemeljiti in racionalno opraviti delovno nalogo,
kontrolirati in oceniti rezultate lastnega dela,
pravilno namestiti in nastaviti ustrezne računalniške komponente,
brati tehnično dokumentacijo,

uporabiti informacijsko komunikacijsko tehnologijo za iskanje, obdelavo, vrednotenje in analizo podatkov pri svojem delu,

sistematično iskati, lokalizirati in odpravljati enostavne napake na strojni in programski opremi,
odgovorno ravnati pri varovanju okolja, zagotavljanju lastne varnosti in varnosti delovnega mesta,
preprečevati nevarnost in škodo ter ustrezno ukrepati ob neposredni nevarnosti in škodi,
uporabljati standardno pisarniško programsko opremo,
pripraviti samodejno arhiviranje in datoteke za zunanje uporabnike,
zagnati sistem, nameščati, testirati in posodabljati standardno in sistemsko programsko opremo ter varno zaključevati delo na računalniškem sistemu,
skrbeti za varnost delovne postaje in uporabniških podatkov,
odpravljati lažje napake pri delovanju računalniškega sistema,
pravilno izbrati komponente in sestaviti računalnik,
spremljati delovanje in odpravljati lažje napake v omrežju,
postaviti in vzdrževati enostavna računalniška omrežja,
organizirati vzdrževanje računalniške opreme,
vnašati podatke v informacijski sistem,
arhivirati bazo podatkov,
oblikovati obrazce in poročila.

3. Priporočila za izvedbo

Izhodišča

Pri ocenjevanju znanja zasledujemo iste cilje kot pri pripravi izobraževalnega programa:

celostni pristop, kjer ocenjujemo poklicno usposobljenost, povezanost strokovnega in praktičnega znanja ter ključnih kvalifikacij;
poudarek je na delovnih in poslovnih procesih v poklicu ter na pričakovanjih strank;
izhajamo iz realnih poklicnih situacij in problemov;
upoštevamo in vključimo vse elemente celostnega pristopa: informiranje, načrtovanje, odločanje, izvedbo, kontrolo, vrednotenje in refleksijo (kritično oceno);
poudarek je na ocenjevanju poklicnih in ključnih kompetenc, kjer se preveri, kako je kandidat zmožen povezati/uporabiti: vsebinsko znanje, praktične spretnosti, miselne veščine, ravnanje in odnos tako, da uspešno reši zastavljeno nalogo oziroma reši problem;
povezovanje z gospodarstvom oziroma negospodarstvom.

Oblika izpita

Izdelki oziroma storitve z zagovorom so individualne izpitne naloge, ki morajo izhajati iz dejanskih poklicnih situacij. Izpitna naloga mora biti strukturirana tako, da omogoča oceniti poklicno usposobljenost in obvladanje ključnih kompetenc:

učinkovitega sporazumevanja;
uporabe sodobnih tehnologij, virov in podatkov (sposobnost iskanja, zbiranja, obdelave, predstavitev in vrednotenje informacij);
varovanja lastnega zdravja in zdravja drugih;
odnosa do delovnega mesta, narave in tuje lastnine.

Pomemben sestavni del naloge je zagovor, ki kandidatu omogoča lastno refleksijo na opravljeno delo in kritičen odnos do postopkov, izpitni komisiji pa končno odločitev o kompetentnosti kandidata. Pri zagovoru je potrebno kandidatu omogočiti, da z lastnimi besedami in s pomočjo pripravljenega poročila kritično oceni delo, ovrednoti lastno delo in predlaga morebitne drugačne rešitve, kot jih je uporabil pri izvajanju naloge.

Trajanje izpita

Praktični del zaključnega izpita traja do 10 ur ter zajema izvedbo delovnih nalog, pripravo in zapis tehnične dokumentacije ter ustni zagovor. Izvedba konkretne delovne naloge ne sme presegati 7 ur (točka 4.1.4.), zagovor traja največ 20 minut.

Kandidatove obveznosti

Kandidat predloži izpitni komisiji delovna poročila praktičnega dela vseh let izobraževanja in so mu v pomoč pri zagovoru.

4. Znanje in spretnosti, ki se ocenjujejo na zaključnem izpitu

Na zaključnem izpitu se ocenjujejo znanja, spretnosti in kompetence, ki so definirane v poklicnih standardih Računalnikar operater in so jih kandidati pridobili pri strokovnem delu izobraževalnega programa (povezano praktično izobraževanje s strokovno teorijo in ključnimi kvalifikacijami) in pri praktičnem izobraževanju v delovnem procesu.

Izpitni odbor lahko s posebnim sklepom, na osnovi predložene dokumentacije o pričakovani izpitni nalogi, dovoli kandidatu pripravo polizdelkov (izvede dovoljene predpriprave). Na izpitu kandidat opravi zahtevane naloge izpitnega dela.

Elementi, ki jih vključuje izpitna naloga:

Izpitna naloga ima naslednje elemente:

1. Prevzem delovne naloge

Kandidat sprejme delovno nalogo z ustrezno tehniško in tehnološko dokumentacijo in preveri njeno celovitost.

2. Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge

Kandidatu je potrebno zagotoviti prostor, kjer se lahko pripravi na nadaljnje naloge. Vsaka aktivnost zahteva pripravo in načrtovanje lastnega dela. V tej fazi spremljave aktivnosti kandidata izpitna komisija ugotavlja pristop kandidata k reševanju naloge, uporabo navodil proizvajalca, pridobivanje informacij iz razpoložljive dokumentacije proizvajalca, uporabo elektronskih oblik pridobivanja informacij. Kandidatu je potrebno zagotoviti dostop do ustrezne literature in uporabo komunikacijsko informacijske tehnologije.

3. Izvedba delovne naloge

Zahtevane delovne naloge so sestavljene iz področij, navedenih v točki 4.2. Sestavljavci delovne naloge morajo upoštevati možnost ugotavljanja različnih znanj in veščin kandidata, zato je potrebno, da je delovna naloga dobro strukturirana in izvedljiva v predvidenem času.

4. Preverjanje svojega dela

Izpitna komisija spremlja in oceni usposobljenost kandidata za samostojen zaključek in kritično analizo svojega dela.

5. Izdelava poročila in dokumentov

Izpitna komisija preveri zapisnik in izpolnjeno delovno dokumentacijo.

6. Predstavitev opravljenega dela in kritična presoja

Po opravljeni delovni nalogi je potrebno kandidatu zagotoviti prostor, kjer se lahko pripravi na zagovor.

Izpitna komisija spremlja kandidata med celotnim potekom izpita in ocenjuje njegovo usposobljenost z izkazanimi znanji in spretnostmi.

Komisija ocenjuje:

Elementi	Znanja in spretnosti
Prevzem delovne naloge	preverjanje celovitosti delovne naloge preverjanje celovitost tehnične dokumentacije pridobivanje morebitne manjkajoče informacije v zvezi z zadano nalogo
Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge	načrtovanje in organiziranje izvedbe dela priprava sklopov, ki so predvideni za popravilo oziroma zamenjavo priprava delovnega mesta priprava orodja in instrumentov priprava materiala in rezervnih delov priprava naprav in priprav za določeno opravilo
Izvedba delovne naloge	pregled stroja pred in po posegu oziroma njegovi uporabi uporaba ustreznih orodij in instrumentov uporaba podatkov, pridobljenih s pomočjo meritev uporaba razpoložljivih informacijskih virov upoštevanje varnostnih predpisov s področja varovanja okolja in zdravja upoštevanje protipožarnih predpisov uporaba dokumentacije, potrebne za izvedbo naloge upoštevanje standardov za zagotavljanje kakovosti skrb za urejeno delovno mesto
Preverjanje svojega dela	kontrola lastnega dela na osnovi dokumentacije upravičenost porabljenega časa za izvedbo naloge upravičenost stroškov za izvedbo naloge kakovost opravljene storitve ali izdelka
Izdelava poročila in dokumentov	izdelava zaključka delovne naloge izdelava dokumentacije o tehnološkem postopku opravljenih del
Predstavitev opravljenega dela	predstavitev aktivnosti analiziranje načina izvedbe naloge utemeljitev izbrane rešitve razlaga drugih možnih načinov izvedbe naloge

SEZNAM IZDELKOV/STORITEV ZA DELOVNO NALOGO

S seznamom izdelkov/storitev so opredeljena znanja in spretnosti, ki jih kandidat mora obvladati glede na poklicna standarda Vzdrževalec/vzdrževalka programske opreme in Vzdrževalec/ vzdrževalka računalniške strojne opreme in cilje izobraževanja.

V ta namen je priporočeno, da izpitna komisija pripravi in kandidat izvede izpitno nalogo, ki omogoča kandidatu dokazati znanja, spretnosti in kompetence iz naslednjih ključnih operativnih del poklicnih standardov:

sprejem in analiza izdelovalne in druge dokumentacije ter navodil,
priprava delovnega mesta,
skrb za lastno varstvo ter varovanje zdravja in okolja.

Ključna operativna dela	Znanja, spretnosti in kompetence kandidata
Nameščanje, testiranje in posodabljanje sistemske programske opreme in operacijskega sistema	Nastavi osnovne parametre sistema BIOS (dodajanje diskov, vključevanje komponent, vrstni red zagona, datum, čas), opravi logično razdelitev diska, namesti in nastavi operacijski sistem, poišče in pridobi gonilnike za notranjo strojno opremo, poišče in pridobi gonilnike za periferne naprave, namesti in preveri delovanje operacijskega sistema in perifernih naprav, namesti sistemsko programsko opremo po navodilih izvajanja opravil znotraj operacijskih sistemov (testiranje in posodabljanje operacijskih sistemov), namešča standardno programsko opremo, konfigurira nameščeno programsko opremo, zaganja in varno zaključuje delo na računalniškem sistemu, nastavlja profile uporabniških računov, opravlja posodobitve operacijskega sistema, namešča in posodablja antivirusno programsko opremo, išče in odstranjuje viruse.
Odpravljanje napak strojne opreme	Preveri delovanje strojne opreme, evidentira napake, vodi evidenco vzdrževanja in servisiranja, pridobi podatke o določeni računalniški komponenti, odpravi lažje napake računalniške strojne opreme, ki se lahko pojavijo med delovanjem, testira računalnik oziroma komponento; če napaka ni odpravljena, ponovno ukrepa, pri zunanjih izvajalcih organizira odpravljanje večjih napak, preventivno vzdržuje sisteme za hlajenje.
Sestavljanje računalnikov	Pridobi podatke o določeni računalniški komponenti, izbere najprimernejšo komponento glede na zahtevano konfiguracijo računalnika, nastavi računalniške komponente po navodilih proizvajalca, namesti standardno strojno opremo po navodilih, poveže in priklopi periferne naprave (tipkovnica, miška, tiskalnik, projektor, monitor, zunanji disk …), predlaga zamenjavo neustrezne/zastarele komponente, sestavi celoten delujoč računalniški sistem.
Postavljanje in vzdrževanje enostavnih računalniških omrežij	Postavi enostavno računalniško omrežje po načrtu, namesti računalnik in tiskalnik v omrežje, preveri delovanje in odpravi enostavne napake na enostavnih računalniških omrežjih, namesti in konfigurira internetne in omrežne storitve, nastavi računalniške vire za skupno rabo (mape, diski, tiskalniki), vključi delovno postajo v domeno ter nastavi način preverjanja istovetnosti uporabnikov, nastavlja osebni požarni zid.

Pri pripravi naloge mora izpitna komisija upoštevati časovno dimenzijo, ki jo kandidat potrebuje, da bo uspešno opravil vsa predvidena dela.

5. Ocenjevanje znanja in spretnosti

Delež ocene pri posameznih delih izpita

Izpitni odbor pripravi kriterije za ocenjevanje tako, da za posamezne naloge, ki jih je kandidat dolžan izvesti pri zaključnem izpitu, upošteva naslednja razmerja:

Aktivnosti izpitnega dela	Priporočen razpon točk
Prevzem delovne naloge	5–10
Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge	10–20
Izvedba delovne naloge	25–40
Preverjanje svojega dela	25–50
Izdelava poročila in dokumentov	5–10
Predstavitev opravljenega dela	10–20
Skupaj	100

Kandidat je uspešno opravil zaključni izpit iz izpitne enote, če je dosegel najmanj 50 točk in je pri vsaki izmed navedenih nalog dosegel minimalno 40 % predvidenih točk.

Primer:

Aktivnosti izpitnega dela	Razpon točk	Minimalno število točk	Minimalno skupno število točk
Prevzem delovne naloge	5	2
Priprava, načrtovanje in organizacija izvedbe naloge	10	4
Izvedba delovne naloge	25	10
Preverjanje svojega dela	40	16
Izdelava poročila in dokumentov	5	2
Predstavitev opravljenega dela	10	4
Skupaj	100		50

Določanje skupne ocene

Točkovno vrednotenje izpitnih nalog se mora pretvoriti v številčno oceno, ki obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).

Priporočilo za pretvorbo števila točk v oceno:

Odlično (5)	od 88 do 100 točk dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve,
Prav dobro (4)	od 75 do 87 točk dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene zahteve,
Dobro (3)	od 63 do 74 točk dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene zahteve,
Zadostno (2)	od 50 do 62 točk dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, vendar še zadovoljuje postavljene zahteve,
Nezadostno (1)	49 ali manj točk dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in kaže na pomanjkljivo temeljno znanje.

6. Primeri izpitnih nalog izdelkov/storitev

Pripraviti računalnik za določeno delovno mesto (smiselno razdeliti disk, izbrati operacijski sistem in ga pravilno namestiti, namestiti uporabno programsko opremo).
Priklopiti in konfigurirati računalnik za delo v omrežju (poznati parametre omrežja, priklopiti omrežni tiskalnik, omrežni disk …).
Ugotoviti napako preko sistemskih sporočil ali uporabnikovih opisov (enostavne napake odpraviti, težje napake odpraviti po navodilih).
Preventivno vzdrževanje sistemov za hlajenje (čistiti in namazati ventilator CPE in napajalnika …).
Sestaviti računalnik v delujoč sistem (vstaviti kartice na matično ploščo, povezava kablov).
Priključiti različne vhodno/izhodne naprave na računalnik in namestiti ustrezne gonilnike za priključene naprave.

7. Viri

Dovoljeni pripomočki

Pri praktičnem delu zaključnega izpita so dovoljeni naslednji pripomočki:

stroji, orodja, naprave in pripomočki, skladno z izpitnim gradivom,
priročniki, učbeniki, zbirke formul,
delovna poročila (dnevniki …),
risalni pribor, kalkulator

ter podatki/napotila, pridobljeni s pomočjo informacijske tehnologije.

Literatura za pripravo na izpit

Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.