RAČUNALNIKAR
Razvoj računalništva in informatike
V 70. letih prejšnjega stoletja je bilo računalništvo razmeroma zaprta domena programerjev, tehnikov in seveda tistih, ki so računalnike prodajali. Računalnik je medtem postal univerzalno delovno sredstvo, ki je za miselno intenzivne dejavnosti to, kar je bila avtomatizacija (in pozneje robotizacija) za delovno intenzivne dejavnosti, računalništvo pa je preraslo v novo uporabno znanost.
Informatika je danes pomembno gibalo razvoja v družbah, ki jih označujemo kot storitvene ali informacijske. Evolucija računalništva je bila pogojena z več dejavniki. Verjetno najpomembnejša sta razvoj računalniške tehnike - programov in naprav - in vpetost informatike v vse panoge in stroke.
Področje informacijske in komunikacijske tehnologije se je v zadnjih desetih letih v svetu in v Sloveniji zelo hitro razvijalo in ni pričakovati, da bi se v naslednjih desetih letih razvoj upočasnjeval. Brez informatiziranega delovnega okolja si skoraj ne moremo več predstavljati uspešnega opravljanja katerekoli gospodarske ali negospodarske dejavnosti. Računalniki so prodrli že vsaj v vodstvene in organizacijske strukture vsakega podjetja ali institucije, če ne že neposredno v sam osnovni delovni proces posameznega podjetja ali institucije.
Dejstvo je, da se na področju računalništva pojavljajo vedno nove zahteve, ki terjajo celovit pristop k zagotavljanju rešitev glede na področje delovanja računalniške opreme v nekem podjetju ali v katerikoli drugi instituciji. V Sloveniji nekako velja stereotip o tem, da za delovanje informacijskega sistema potrebujemo visoko usposobljene delavce, ki bi nam zagotavljali tovrstne storitve. Po drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da so te zahteve v večini primerov krepko predimenzionirane, saj lahko okrog 90 % zahtev povprečnih uporabnikov informacijsko-komunikacijskih tehnologij zadovoljuje računalnikar z znanji, pridobljenimi na ravni srednjega poklicnega izobraževanja.
Podlage za pripravo izobraževalnega programa
Izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja Računalnikar je nastal na podlagi poklicnih standardov vzdrževalec/vzdrževalka programske opreme (šifra standarda 4810.008.4.1) ter vzdrževalec/ vzdrževalka računalniške strojne opreme (šifra standarda 4810.005.4.1) in v skladu s Izhodišči za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001).
Izobraževalni program je modularno zgrajen in omogoča pridobiti:
V posameznih modulih je razvidno, kateri strokovni vsebinski sklopi sestavljajo modul, ki omogoča pridobitev posamezne poklicne kvalifikacije.
Cilji in programske rešitve
Pri pripravi izobraževalnega programa so bili postavljeni naslednji cilji:
Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentno in problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničeno skozi koncept kompetenc (poklicnih in ključnih, ki jih razvijamo s ključnimi kvalifikacijami). V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuj jezik in šport kot samostojne programske enote (predmeti) v najmanj minimalnem standardu, kot ga določajo nova izhodišča. Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s strokovnimi vsebinami in praktičnim usposabljanjem prepuščamo šoli s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v programu.
Uresničevanje ciljev nacionalnega standarda ključnih kvalifikacij s področja naravoslovja, družboslovja in umetnosti, ki jih ni možno povezati s cilji strokovnega izobraževanja, se izvede v samostojnih programskih enotah v delu A-predmetnika.
Cilji ostalih ključnih kvalifikacij so vgrajeni v strokovne vsebinske sklope ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten program: kompetenca učiti se učiti, socialne veščine, razvoj sporazumevalne zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti). Cilji ključnih kvalifikacij podjetništva, varstva in zdravja pri delu so vgrajeni v vse strokovne vsebinske sklope, cilji ključne kvalifikacije informacijsko-komunikacijske pismenosti pa v vse predmete in vsebinske sklope. Ključno kvalifikacijo graditev kariere je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma.
Najmanjša strukturna enota za dosego poklicnih kompetenc je vsebinski sklop, ki v smislu koncentričnih krogov omogoča pridobivanje poklicne kompetence in postopno graditev le-te na več ravneh. Vsebinski sklopi so vsebinsko-didaktični sklopi ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru vsebinskih sklopov se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in nacionalne ključne kvalifikacije v luči delovnih in poslovnih procesov ter upoštevanja potreb strank, ki so lahko zunanje ali pa notranje (iz podjetja). Vsebinski sklopi vključujejo cilje: načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole. Posebna pozornost je posvečena »teoretizaciji« praktičnega izobraževanja in ima cilj doseči ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim vidikom usposobljenosti.
Stopnje kompetenc: glede na temeljne kriterije, kot so kompleksnost in raznolikost delovnih poklicnih situacij in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc.
Nov didaktični koncept predpostavlja pouk (pedagoški proces), ki
Izobraževalni program zahteva pripravo projekta izvedbeni kurikulum na šoli. Učitelji skupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in jo izvajajo hkrati, določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego cilja je na šoli oblikovana programska projektna skupina za pripravo in izvedbo.
Odprti del kurikuluma je namenjen za uresničevanje ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola v sodelovanju s socialnimi partnerji in gospodarskimi združenji definira vsebinske sklope in cilje tega dela kurikuluma, v katerem dijaki razvijajo praktične veščine, poglabljajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo ključne kompetence.
Povezovanje izobraževanja in dela: praktično izobraževanje v delovnem procesu omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo in razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere z neposrednim opravljanjem dela. Nosilec izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj s šolsko delavnico - medpodjetniškim izobraževalnim centrom izvajata izobraževalni program. Program srednjega poklicnega izobraževanja je enakovreden ne glede na dualno ali šolsko organizacijo izobraževanja. Za dualno obliko se šteje izvedba izobraževanja na podlagi individualne učne pogodbe med delodajalcem, vajencem in njegovimi starši oziroma zakonitimi zastopniki, za šolsko pa izvedba izobraževanja na podlagi pogodbe, ki jo šola sklene z delodajalci za dijake, ki niso sklenili individualnih učnih pogodb.
Organizacija praktičnega pouka in praktičnega izobraževanja v delovnem procesu
Program srednjega poklicnega izobraževanja je enakovreden ne glede na dualno ali šolsko organizacijo izobraževanja. Za dualno obliko se šteje izvedba izobraževanja na podlagi individualne učne pogodbe med delodajalcem, vajencem in njegovimi starši oziroma zakonitimi zastopniki, za šolsko pa izvedba izobraževanja na podlagi pogodbe, ki jo šola sklene z delodajalci za dijake, ki niso sklenili individualnih učnih pogodb. Pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev so v obeh primerih enake.
Praktično izobraževanje v delovnem procesu (PIDP) omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo in razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere z neposrednim opravljanjem dela. Nosilca izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj s šolsko delavnico – medpodjetniškim centrom izvajata izobraževalni program. Dijak oziroma vajenec v delovnem procesu pri delodajalcu poleg praktičnega znanja in spretnosti pridobi tiste spretnosti, ki jih v šolskih delavnicah ni moč pridobiti, predvsem:
Dijakom oziroma vajencem je zagotovljeno 655?? ur praktičnega pouka v šolskih delavnicah in najmanj 24 PIDP.
Praktično izobraževanje v delovnem procesu poteka na podlagi sklenjene:
V pogodbi se stranki dogovorita glede:
Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcu za vajenca lahko poveča:
Po individualni pogodbi je lahko največji obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcu v vseh treh letnikih 7+7+19+19,6 =52, 6 tednov