SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
Izobraževalni program:TAPETNIK
ZAKLJUČNI IZPIT (2. izpitna enota)
VSEBINA
1. Ime izpitne enote
2. Izpitni cilji
3. Priporočila za izvedbo
4. Znanje, ki se ocenjuje na zaključnem izpitu
5. Ocenjevanje znanja
6. Primeri izpitnih nalog
7. Viri
1. Ime izpitne enote
TEMELJNO STROKOVNO ZNANJE
Izpitni katalog je določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 88. seji 16.12.2005
2. Izpitni cilji
Na izpitu ocenjujemo znanje, spretnosti in poklicne kompetence v skladu s poklicnim standardom tapetnik, ki so ju dijaki pridobili po vsebinskih sklopih:
- OSNOVE LESARSTVA
- PREVLEČNI MATERIALI
- POLNILA
- NIZKO BLAZINJENJE
- POSTELJNI VLOŽEK
- VISOKO BLAZINJENJE
- OBNAVLJANJE POHIŠTVA Z UMETNIMI POLNILI
- SNOVANJE POHIŠVA
v katerih se povezujejo cilji strokovne teorije, praktičnega izobraževanja in ključnih kvalifikacij.
Na izpitu kandidat dokaže, da:
- pozna materiale v tapetništvu in njihove tehnološke lastnosti
- ima temeljno strokovno znanje o tehnoloških postopkih za blazinjenje
- pozna tehnološke lastnosti ročnega orodja, strojev in naprav za tapetniško proizvodnjo
- zna uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo tako, da je sposoben samostojno uporabljati uporabniške programe s področja stroke;
- pozna splošna in posebna pravila za varno delo in varovanje okolja
- je sposoben racionalnega načrtovanja dela
- povezuje tehnološke postopke v tehnološke procese za individualno (kosovno) izdelavo izdelkov
3. Priporočila za izvedbo
Izpitni katalog zajema temeljno poklicno/strokovno, medsebojno povezano znanje, ki ga mora poznati tapetnik / tapetnica za uspešno delovanje v svojem poklicu.
Kandidat mora obvladati tudi ključne kvalifikacije (varnost in zdravje pri delu, varovanje okolja, strokovno računstvo, komunikacija, organizacija dela …).
Zaradi hitrega tehničnega in tehnološkega razvoja je treba vsebine stalno posodabljati in aktualizirati, tako pri pouku kot pri zaključnem izpitu.
Oblika izpita
Zaključni izpit iz temeljnega strokovnega znanja sestavljata pisni in ustni del.
Pisni del izpita:
S pisnim delom dijak dokaže, da s potrebnimi opisi, utemeljitvami, izračuni in grafičnimi prikazi obvlada temeljna strokovna znanja. Pri izračunih dijak dokaže, da zna realno oceniti red velikosti izračunanih veličin ter da zna izbrati pravilne vrednosti, ki so potrebne za doseganje pričakovanih rezultatov pri obdelavi.
Pri pisnem delu je dovoljena uporaba pisnih gradiv in kalkulatorja.
Pisni del izpita sestavlja 5 nalog. Pisna naloga zajema določeno zaokroženo celoto z jasno oblikovanimi podvprašanji.
Na koncu tretjega letnika je obvezno pisanje poskusne naloge pisnega dela zaključnega izpita iz temeljnega strokovnega znanja.
Ustni del izpita:
Ustni del zaključnega izpita temelji na seznamu vprašanj, ki zajemajo temeljna strokovna znanja. Dijak na izpitu izbere listek s tremi vprašanji. Vprašanja so sestavljena kratko, jasno in z ustreznimi podvprašanji.
Pri ustnem izpitu ima kandidat možnost odgovarjati ob ustreznih učnih in delovnih sredstvih.
Katalog vseh možnih vprašanj prejmejo dijaki v tretjem letniku. Sestavo komisije in potek izpitov določa pravilnik o zaključnem izpitu.
Trajanje izpita
Pisni del zaključnega izpita traja 90 minut, ustni del izpita traja največ 20 minut.
4. Znanje, ki se ocenjuje na zaključnem izpitu
Vsebina |
Znanje |
BIVALNA KULTURA |
- razpozna stil določenega obdobja
- opiše značilnosti določenega stila
|
ERGONOMIJA BLAZINJENEGA POHIŠTVA |
- navede vrste blazinjenega pohištva glede na namen uporabe
- obnovi merske standarde za tipične blazinjene izdelke
- našteje estetske lastnosti, ki vplivajo na videz izdelka
- navede osnovne mere jedilnega stola, klubskega fotelja in posteljnega vložka
|
LES IN LESNE PLOŠČE |
- razpozna domače lesove in opiše njihovo uporabnost
- pojasni pomen vlažnosti
- pojasni vpliv napak v lesu na uporabno vrednost
- razpozna in imenuje vrste plošč
- opiše osnovno zgradbo plošč
- primerja lastnosti in uporabo plošč
- opiše pripravo ogrodja in izdelavo osnove za blazinjenje
- utemelji uporabo masivnega lesa za ogrodje in plošč za zapiranje odprtin
- našteje in primerja posamezne vezi in vezne elemente ter njihovo uporabo
|
KOVINSKI MATERIALI |
- razloži pojem korozije, vzroke in preprečevanje nastajanja
- primerja značilnosti lesnih in kovinskih konstrukcij
- našteje in razloži vplive na sposobnost vzmetenja
- navede vrste žičnikov, sponk in drugih kovinskih materialov, jih definira in pojasni vlogo
- primerja vzmetno sposobnost oprt, vzmetnih trakov, cik-cak vzmeti in vzmetne košare
- skicira vzmetno osnovo iz prostih vzmeti in vzmetno jedro ter ju primerja
|
UMETNE SNOVI |
- navede značilnosti umetnih materialov in področja uporabe
- razpozna umetne snovi po oznakah in navede najpogosteje uporabljene snovi v tapetništvu
- našteje oblike lepil, njihove značilnosti glede na uporabo
- utemelji pomen pravilnega, varnega skladiščenja lepil in pur pen
- obnovi postopek pridobivanja pen v bloku in kalupu
- navede vrsto pen glede na surovine, sestavo in lastnosti
- navede standardne mere, gostote in posebne zahteve požarne varnosti
- utemelji namen uporabe glede na gostoto, čvrstost in vzmetno sposobnost
|
TEKSTILIJE |
- loči posamezne vrste vlaken po videzu, lastnostih in namenu uporabe
- definira finost vlaken
- navede oznake najpomembnejših naravnih in umetnih vlaken
- opiše zgradbo sukancev in motvozov, njihovo surovinsko sestavo, lastnosti in uporabo
- na osnovi vzorcev loči tkanine, pletenine in netkane tekstilije, navede glavne značilnosti in uporabo
- prepozna zgradbo, lastnosti in namen uporabe umetnega usnja
- utemelji pomen pravilnega skladiščenja tekstilij
|
USNJE |
- loči vrsto usnja po izvoru, videzu
- navede lastnosti in namen uporabe
- utemelji zahteve pravilnega skladiščenja
|
LEPENKA |
- opiše zgradbo lepenke, lastnosti in uporabo
|
VARNO DELO, POŽARNA VARNOST IN VARSTVO OKOLJA |
- našteje ukrepe za zmanjševanje škodljivih vplivov pri delu, kot so nevarnost požara, strupene snovi in plini, prah, nered
- navede ukrepe za preprečevanje pojava statične naelektrenosti v tapetniški delavnici
|
RAZREZ MATERIALOV |
- primerja principe razreza materialov posamično in v naložku
- pojasni upravičenost razreza posamično in v naložku
- definira princip rezanja in striženja ter opiše njihovo vlogo pri orodjih in strojih
- razloži značilnosti razreza blaga, penastih polnil in ploskih tekstilij, umetnega in naravnega usnja
|
KROJENJE PREVLEKE |
- navede posebnosti krojenja glede na vzorec, raztezanje in zahteve izdelka
- skicira krojni načrt za preprosto blazino
- razloži posebnosti krojenja umetnega in naravnega usnja
- opiše načine zarisovanja krojnih oblik
- navede vrste šablon, izdelavo in označevanje ter razloži uporabo
- razloži pojem nadmere in jo določi za posamezne primere
|
VARJENJE TEKSTILIJ |
- razloži značilnosti spajanja termoplastičnih materialov z varjenjem
- opiše varno tehniko varjenja in spajkanja
|
LEPLJENJE |
- utemelji pomembnost priprave lepljencev, lepila in ostalih pogojev lepljenja za kvalitetno lepljenje
- primerja tehnike nanašanja lepila
- izračuna porabo lepila za dano lepljenje iz površine lepljenca, nanosa in % odpadka
- našteje in opiše varovalne ukrepe pri delu z lepili
- opiše posebnosti lepljenja pen in skicira oblike spojev v čelni in pravokotni smeri, z zaokroženimi robovi, upognjene okrogline
- navede najpogostejše napake, razloži vzroke za njihov nastanek in ukrepe za odpravo
|
ŠIVANJE |
- našteje dela, ki sodijo v pripravo na šivanje
- utemelji uporabo ročnih šivov in pogoje za kvaliteten šiv
- razloži odnos med šivanko, sukancem in blagom, ki ga šivamo
- utemelji izbiro sukanca po surovinski sestavi, debelini, tipu in barvi glede na blago, ki ga šivamo
- skicira šivanko, navede tipe, oznako in utemelji izbor za blago in usnje
- navede vrste dodatne opreme za šivalni stroj in utemelji uporabo
- določi vzroke za možne napake pri šivanju in ukrepe za njihovo odpravo
- razloži pomen pravilne napetosti zgornjega in spodnjega sukanca
- pojasni vlogo transporterja pri šivalnem stroju in našteje njihove vrste
- navede najpogostejše napake pri šivanju in ukrepe za njihovo odpravo
- navede posebnosti šivanja umetnega usnja
|
PRITRJEVANJE |
- opiše možnosti povečanja oprijemne površine pri pritrjevanju tekstilij na leseno osnovo
- našteje vrste žičnikov in utemelji izbor za ustrezno pritrjevanje
- utemelji prednosti pritrjevanja s sponkami
- navede vrste sponk in jih ustrezno izbere glede na material, ki ga pritrjuje
- opiše sestavne dele pištole, njihovo delovanje in vzdrževanje
|
BLAZINJENJE |
- opiše vzmetne osnove
- opiše značilnosti vstavljene, naložene in direktno na ogrodje pritrjene blazine
- določi in utemelji zaporedje naloženih plasti polnila
- skicira načine razporeditve oprt in opiše tehniko napenjanja oprt
- opiše postopek oblikovanja blazine s polnilom iz vzmetnega jedra
- opiše postopek garniranja in utemelji uporabo garnirnih šivov
- skicira in utemelji zaporedje pritrjevanja polnila iz pene in iz prostih vlaken
- našteje prednosti in slabosti blazin iz naravnih in umetnih materialov
|
IZDELAVA PENASTIH POLNIL |
- na kratko opiše proizvodnjo pen v bloku in kalupih
- utemelji nabavo pen v bloku, ploščah in oblikovanih iz kalupov
- navede pravila pravilnega in varnega skladiščenja polnil
|
PREVLAČENJE |
- predstavi tehnike ročnega in strojnega prevlačenja in utemelji prednosti
- obnovi pravila prevlačenja glede na raztezanje, vzorec in vrsto prevleke
- skicira in opiše možnosti izdelave vogalov in okroglin
- opiše prevlačenje v obliki kape, vreče in proste blazine
- navede in opiše načine razdeljevanja blazinjene površine
- utemelji uporabo kedra pri prevlekah iz umetnega usnja
|
PROSTE BLAZINE IN PROSTI VLOŽKI |
- navede prednosti izdelave pohištva s prostimi blazinami
- skicira pet osnovnih oblik prostih blazin
- razvrsti posteljne vložke po zgradbi in velikosti
- skicira posteljni vložek v prerezu, navede in utemelji izbor polnil
- utemelji uporabo naravnih materialov
|
OBNAVLJANJE BLAZINJENIH IZDELKOV |
- navede razliko v zahtevah pri obnovi in pri restavriranju blazinjenih izdelkov
|
OBLAGANJE STEN IN TAL IN DEKORIRANJE |
- razloži cilje dekoriranja in našteje vrste senčil
- našteje vrste talnih oblog in jih loči po namenu uporabe
|
5. Ocenjevanje znanja
Znanje se ocenjuje z izpitom, ki se opravlja pisno in ustno.
Pisni del izpita ocenita dva strokovno usposobljena učitelja po vnaprej znanih kriterijih.
Ustni del izpita poteka pred šolsko komisijo za zaključni izpit. Sestavljajo jo izpraševalec in dva člana.
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Ocena nezadostno je negativna, ostale ocene so pozitivne.
Pisni izpit je 60 % ocene, ustni izpit je 40 % ocene.
6. Primeri izpitnih nalog
Primer nalog za pisni del izpita
Primer izpitnega lista za ustni del izpita
7. Viri
Literatura za pripravo na izpit
Za kandidate so priporočena literatura in drugi viri objavljeni v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.