SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

 

105

105

2.

 

105

105

3.

 

140

140

4.

 

136

136

skupaj

 

486

486

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

Dijak  

VARSTVO PRI DELU

  • Delovno okolje, sredstva za delo in osebno zaščito.
  • Pravice in dolžnosti delavcev.
  • Nevarnosti pri delu z orodji, stroji in napravami, s tekočinami, električnim tokom in varstvo pred požari.
  • Postopki za preprečevanje nesreč in prva pomoč.
  • Spozna delovno okolje in pravila obnašanja v delavnici – hišni red.
  • Pozna in razume pomen in način upoštevanja predpisov za varno delo in osebno zaščitno opremo.
  • Seznani se in zna varno delati z nevarnimi tekočinami, ki se uporabljajo v delovnem procesu in zna upoštevati navodila za varno delo pri napravah z električnim tokom.
  • Seznani se s postopki prve pomoči.
  • Spoznava pomen predpisov o varstvu pri delu.
  • Pristopa previdno k novemu delu.
  • Opazuje, razmišlja in z vzgledom vpliva na odgovorno ravnanje pri delu.
  • Spreminja odnos do dela in delovnih sredstev.
  • Definiranje delovne obleke.
  • Predstavitev zaščitnih ukrepov in osebnih zaščitnih sredstev.
  • Ogled opozorilnih panojev.
  • Predstavitev nezgodnega lista.
  • Preskus znanja – test:Poznavanje ukrepov, predpisov varnosti pri delu in hišnega reda.

MEHANSKA OBDELAVA MATERIALOV

  • Materiali, preverjanje in merjenje, standardi.
  • Orodja za obdelavo.
  • Delavniške risbe.
  • Obdelovalni postopki.
  • Spajanje: razstavljive in nerazstavljive zveze.
  • Prepozna različne materiale iz proizvodnih procesov, njihove lastnosti in način priprave za uporabo (zaščite, preoblikovanje, skladiščenje, uničenje, ...).
  • Zna izbrati in uporabiti merila, se zaveda, da izbira merila vpliva na točnost in zanesljivost merilnih rezultatov (primerjalna merjenja, meter - kovinski, lesen, pomično merilo, mikrometrom, merilne letve).
  • Spozna osnove delavniških risb.
  • Po delavniški risbi zna izdelati enostavne predmete iz kovinskih, plastičnih in ostalih materialov.
  • Zna uporabiti različna orodja in postopke za obdelavo in preoblikovanje materialov: žaganje, piljenje, brušenje, krivljenje, rezanje, rezanje navojev, barvanje, lepljenje, toplotna obdelava, sušenje, ...
  • Spozna elemente za spajanje (krivine, vijačni spoji – predpisi in standardi, ozemljila, ...).
  • Razvija ročne spretnosti in išče racionalnost svojih delovnih operacij v okviru pravil normalne rabe orodja.
  • Navaja se na pravilno rabo strokovne terminologije.
  • Razvija občutek in previdnost za varen in učinkovit pristop k novim delovnim nalogam.
  • Razvija in oblikuje odnos do urejenega delovnega mesta, čistega okolja in ekologije.
  • Spoznava merila za kvaliteto, odgovorno in zanesljivo delo.
  • Izdeluje ohišja inali prednje plošče.
  • Uporablja elektrotehniške naprave za lastne potrebe, vključevanje različnih delovnih operacij.
  • Analizira delovne operacije, upošteva merila za oceno kvalitete dela in izdelkov.
  • Išče alternativne rešitve, izbira in nabava na prostem trgu.

SESTAVLJENI ELEKTRIČNI TOKOKROGI

Načini medsebojnega povezovanja elektrotehniških elementov v električne tokokroge:

  • žično–spojne zveze (načrti električnih instalacij, elementi in orodja za izvedbo in oblikovanje žično–spojnih povezav),
  • spajkanje (orodja, materiali in pravilni delovni postopki za spajkanje),
  • tiskano vezje (standardi, materiali, načini projektiranja in izdelave tiskanega vezja).
  • Spozna elemente električnih tokokrogov (spoznavanje standardov) in zna določiti pomen kvalitetne izvedbe in zahteve za preverjanje in preizkušanje delovanja zaščit oziroma strokovnega in pooblaščenega pristopa.
  • Prepozna elemente (simbole) v načrtu in osvoji rabo simbolov po veljavnih standardih.
  • Prepozna elemente v razdelilni omarici.
  • Spozna elemente in orodja za pravilno izvedbo trdo- in mehkožičnih povezav.
  • Spozna meje dovoljenega pristopa in zna poiskati oziroma strokovno zamenjati pokvarjen element.
  • Zna pravilno izdelati enostavne žično–spojne zveze.
  • Spozna orodja in materiale za pravilne postopke spajkanja.
  • Spozna način povezave elektronskih elementov na tiskanem vezju in postopke izdelave.
  • Spozna načine projektiranja in postopke za izdelavo tiskanih vezij.
  • Po električni shemi zna ročno načrtovati in izdelati enostavno tiskano vezje (postopki, varstvo pri delu in ekologija).
  • Spozna pravilne postopke za spajkanje ali montažo elektronskih elementov na tiskano vezje.
  • Z montažo in demontažo utrjuje poznavanje tehnoloških znanj.
  • Spreminja odnos do tujega znanja, vrednoti kompetence in sposobnosti.
  • Oblikuje pozitiven odnos do timskega dela in razvija tolerantnost do kolegov.
  • Si prizadeva za strokovnost dela in odkriva osebno poklicno sliko.
  • Sreča in spoznava področje industrijskega oblikovanja z zagotavljanjem popolne funkcionalnosti naprav.
  • Spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost, ...

Uporaba demonstracijskega panoja s primeri električnih instalacij in simulacijo napak:

  • Pregled predpisov s področja nevarnosti pred dotikom visoke napetosti.
  • Analiza šolske delovne mize glede varovanja pred previsoko napetostjo dotika (z ločilnimi transformatorji).
  • Demonstracija varnega dela v primernih pogojih za jedkanje z upoštevanjem standardov in predpisov.
  • Prikaz pravilne nevtralizacije, shranjevanja in deponiranje odpadkov.
  • Pregled delovnega lista za vodenje ali spremljanje tehnološkega postopka.

Projektna naloga:

Vključuje znanje o elementih, iskanje, vrednotenje in primerjanje tehničnih (kataloških) podatkov, uporabo in določanje mejnih vrednosti, preverjanje ali merjenje tipskih vrednosti in karakteristik

Izdelava ohišja:

  • Izdelava enofaznega in trifaznega kabelskega priključka.
  • Priklop gospodinjske naprave, pravila in ukrepi za zagotavljanje varnosti, …
  • Napajalno vezje.
  • Vezje za signalizacijo.
  • Krmilno vezje.

PASIVNI ELEKTROTEHNIŠKI ELEMENTI

  • Upori.
  • Kondenzatorji.
  • Tuljave in transformatorji.
  • Stikala.
  • Releji, kontaktorji.

  • Prepoznava vrsto pasivnega elektronskega elementa, skladnost ohišij s tehničnimi značilnostmi, možne načine montaže in priključevanja elementov.
  • Zna poiskati tipične tehniške podatke pasivnega elementa v katalogih proizvajalcev in se nauči tehnično dokumentacijo pazljivo prebirati in prepoznati za uporabo pomembne podatke.
  • Iz oznak in zunanjih znakov zna določiti vrsto elementa in iz dokumentacije poiskati želene vrednosti – tehnične podatke.
  • Zna oceniti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab).
  • Spozna sestavo in postopek izdelave tuljave in transformatorja.
  • Pozna namen, izvedbe, posebnosti tehnologij in razume tehnične podatke stikal.
  • Pozna način uporabe, izvedbe, posebnosti tehnologij in razume tehnične podatke relejev.
  • Zna s stikali in releji izvesti o osnovna ali enostavna logična vezja (IN, ALI, NE, samodržni kontakt) s stikali in releji.
  • Razširja zaznavnost novih področij, kakovosti rešitev, proizvodnje, tehnoloških postopkov, zanesljivosti, standardizacije, atestiranja in preizkušanja.
  • Razvija sposobnosti za hitro razumevanje tehničnih podatkov in razbiranje podatkov, prikazovanih na različne načine (tabele, grafi, enačbe, …).
  • Razvija in oblikuje strokovni pristop in sposobnost za reševanje konkretnih problemskih nalog.
  • Spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost.
  • Prikaz zbirke elementov različnih proizvajalcev in katalogov proizvajalcev.

Projektna naloga:

Prepoznavanje elementov, tehničnih in kataloških podatkov, preverjanje želenih karakteristik, uporaba posameznih elementov z upoštevanjem varnih mejnih vrednosti uporabe.

Praktična izdelava ali izbira transformatorja/dušilke in preverjanje karakteristik z meritvami za:

  • napajalno vezje,
  • stabilizacijsko vezje.

POLPREVODNIŠKI ELEMENTI IN NJIHOVA UPORABA

  • Polprevodniška dioda.
  • Bipolarni tranzistor.
  • Stikalni polprevodniški elementi.
  • Usmerniška vezja.
  • Elektronska stikala s tranzistorji.
  • Krmiljenje moči s polprevodniškimi elementi (tiristor, triak).
  • Spozna vrste in osnovne karakteristike polprevodniških elektronskih elementov, skladnost ohišij s tehničnimi značilnostmi, možne načine priključevanja in montaže elementov, razume osnovne tehnične podatke in karakteristike v katalogih, zna razložiti odvisnosti, podane v karakteristikah in pokazati princip merjenja – preverjanja karakteristike.
  • Zna poiskati vrednosti polprevodniškega elementa v katalogih proizvajalcev in se nauči pazljivo prebirati tehnično dokumentacijo in poiskati za uporabo pomembne podatke.
  • Iz oznak in zunanjih znakov zna določiti vrsto elementa in iz dokumentacije poiskati želene vrednosti – tehnične podatke.
  • Zna ugotoviti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab).
  • Zna realizirati osnovna logična vezja (IN, ALI, NE) z diodami in tranzistorji.
  • Spozna različne vrste polprevodniških diod in njihovo uporabo (usmerniška vezja, signalizacija, ...).
  • Spozna različne vrste bipolarnih tranzistorjev in njihovo uporabo (tranzistor kot stikalo, tranzistor kot tokovni ojačevalnik v usmerniških vezjih, ...).
  • Spozna različne vrste polprevodniških krmilnih elementov in njihovo uporabo (usmerniška in krmilna vezja, ...).
  • V enostavnem elektronskem vezju ugotovi uporabnost elektronskega elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab).
  Realizacija enostavnih digitalnih logičnih operacij (stikala in releji, diode in tranzistorji, …) in osnovnih logičnih vezij (IN, ALI, NE).

Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik.

Praktična izdelava:

  • vezje za signalizacijo,
  • krmilna vezja,
  • vezje za preverjanje in merjenje karakteristik elementov.

Desetprstno tipkanje

  • Razlikuje med različnimi tipkovnicami.
  • Zna nastaviti slovensko tipkovnico v izbranem operacijskem sistemu.
  • Pretipka izbrano besedilo v danem času.
  • Se zaveda hitrosti vnosa in pretvorbe podatkov.
  • Dano besedilo pretipka.

Oblikovanje dokumentov

  • Pozna osnovna pravila za oblikovanje dokumentov.
  • Usposobi se za samostojno oblikovanje dokumentov v izbranem okolju.
  • Pretvarja slikovne dokumente v tekstovne (ocr – optical recognition).
  • Pridobi občutek za obliko in skladnost.
  • V izbranem programskem orodju oblikuje dokument.
  • Spozna pravila oblikovanja na podlagi danih primerov.

Grafično oblikovanje

  • Izbira barve iz barvnih palet.
  • Razlikuje med različnimi formati zapisa slik.
  • Loči med bitnim in vektorskim zapisom.
  • Zna oblikovati slike z izbranim programom.
  • Uvaža slike iz različnih virov (optično branje, uporaba digitalnega aparata in kamere).
  • Pridobi občutek za vizualno zaznavo in pomnjenje.
  • Se zaveda preprostosti retuširanja grafičnih izdelkov.
  • Pridobi grafične dokumente, jih pretvarja in oblikuje.

2. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

Dijak

 

Programska orodja

  • Zna namestiti ustrezno programsko orodje.
  • Izbere ustrezno programsko orodje glede na naravo naloge.
  • Uporablja programsko orodje za programiranje oziroma sestavo vezij.
  • Navaja se na posplošen pogled na postavljen problem.
  • Razvija občutek za vrednotenje programskih orodij.
  • Namešča programska orodja.
  • Uporablja nameščena programska orodja.
  • Sestavlja vezja z izbranim orodjem.

Programiranje

  • Zna napisati enostaven program.
  • Formulira strukturo programa.
  • Zna pretvoriti algoritem oziroma simbolni opis problema v programsko kodo.
  • Definira in uporabi lastne podatkovne tipe.
  • Funkcionalno povezuje definirane podatkovne tipe.
  • Razmisli o vrstah in obliki podatkov, ki jih računalnik obdeluje.
  • Utrjuje logiko reševanja problemov in pisanja programov.
  • Kodira zastavljen problem v ciljnem jeziku.
  • Preverja pravilnost in ustreznost delovanja napisanega programa.
  • Dopolnjuje delno napisan program v novo celoto.
  • Išče in odpravlja napake v nedelujočem programu.
  • Optimalizira delovanje programa.

Sestavljanje digitalnih vezij

  • Zna analitično rešiti dani problem.
  • Zna optimalizirati rešitev logičnega vezja.
  • Zna uporabiti sekvenčna vezja.
  • Se nauči poiskati ustrezno digitalno integrirano vezje iz katalogov.
  • Realizira vezje na podlagi danega navodila.
  • Zna praktično preizkusiti delovanje realiziranega vezja.
  • Spozna, da obstajajo različne poti za rešitev danega problema.
  • Utrjuje logično mišljenje.
  • Rešuje dani problem.
  • Optimalizira rešitev logičnega vezja.
  • Uporablja sekvenčna vezja.
  • Preizkuša delovanje vezja.
  • Uporablja simulatorje digitalnih vezij.

Priključevanje perifernih naprav

  • Razlikuje med različnimi tipi priključkov.
  • Zna priključiti v delujoč računalniški sistem različne periferne naprave.
  • Se zaveda pomembnosti sodelovanja in usklajenega delovanja.
  • Pozna delitev dela.
  • Različne naprave priključuje v delujoč računalniški sistem.
  • Uporabi pretvornike med različnimi tipi priključkov.

Iskanje informacij in uporaba multimedijske opreme

  • Zna uporabiti različne vire za pridobivanje informacij.
  • Izbere ustrezen vir glede na naravo iskane informacije.
  • Zna priključiti multimedijsko opremo.
  • Zna uporabiti multimedijsko opremo.
  • Se zaveda pomembnosti informacije.
  • Pridobi občutek za estetsko oblikovanje.
  • Pridobi občutek za kritično presojo informacije.
  • Priključuje multimedijsko opremo.
  • Komunicira z uporabo multimedijske opreme.
  • Išče informacije z uporabo različnih virov.

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI
 

Dijak

Dijak

 

Projektno delo in prezentacije

  • Sodeluje pri izbiri projekta, razdelitvi nalog in določanju ciljev, sodelavcev in postavitvi časovnih rokov.
  • Planira posamezne korake projekta in predvidi težave pri uresničevanju.
  • Javno predstavlja projekte.
  • Uporablja programsko opremo za vodenje projektov.
  • Uporablja videokonferenčno in drugo strojno ter programsko opremo za izvajanje predstavitev (MS Project, CA Project, PowerPoint, Flash).
  • Uporablja strojno opremo (videokonferenčni sistemi, netmeeting) za prezentacije.
  • Spremlja razvoj orodji za predstavitev.
  • Navaja se na nastop pred občinstvom.
  • Ogleda si predstavitev na spletu.
  • Oceni predstavitev.
  • Predstavi projekt in sodeluje pri delitvi nalog in določanju ciljev.

Programiranje

  • Uporablja orodja za načrtovanje programov.
  • Spozna in uporablja pravila za oblikovanje uporabniškega vmesnika.
  • Poišče načine za pridobivanje informacij za oblikovanje programa.
  • Odkriva napake v programu z uporabo orodij za razhroščevanje.
  • Izdeluje programsko dokumentacijo.
  • Implementira različne algoritme za urejanje podatkov.
  • Spremlja razvoj programskih jezikov.
  • Razvija občutek za vrednotenje programskih jezikov.
  • Uporabi programski paket za pisanje, popravljanje, prevajanje, povezovanje programa.
  • Prilagodi nastavitve orodja.
  • Za izbrani problem predlaga in implementira ustrezno rešitev. S predstavitvenim orodjem predstavi rešitev.

Povezovanje v omrežje

  • Povezuje aktivno in pasivno omrežno opremo v delujoče omrežje.
  • Razlikuje različne načine povezovanja v omrežje.
  • Razlikuje različne prenosne medije.
  • Nastavlja aktivno omrežno opremo.
  • Vrednoti ekonomski in socializacijski vidik povezovanja v omrežje.
  • Razvija kritično presojo uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij.
  • Vključuje se v globalizacijske procese na področju komunikacij.
  • Uporabi in namesti različne komunikacijske naprave.
  • Uporabi prenosne medije.
  • Preveri delovanje omrežja.
  • Nadzoruje uporabo omrežja.
  • Uri se v uporabi aplikacijskih storitev.

Zgradba računalniških sistemov

  • Spozna varnostne ukrepe in orodja, ki se jih uporablja pri delu s strojno opremo.
  • Prepozna in evidentira elemente računalniškega sistema.
  • Namešča in odstranjuje sestavne dele računalniškega sistema.
  • Spreminja nastavitve v Bios-u.
  • Namešča in uporablja opremo za masovno shranjevanje,
  • razlikuje prenosne medije.
  • Namešča in uporablja multimedijsko strojno in programsko opremo.
  • Namešča, konfigurira in uporablja omrežno opremo (vhodno izhodne adapterji, modemi, mrežne kartice, povezava na klic, fax, ...).
  • Vzdržuje delujoče in obnavlja sisteme z napakami (virusi, okvare, ...).
  • Razvija občutek za varčevanje z energijo.
  • Spozna ergonomske standarde, ki se nanašajo na razmestitev strojne opreme.
  • Spozna pomen varstva pri delu.
  • Popiše elemente računalniškega sistema.
  • V obstoječi sistem namesti nove sestavine, sproži njihove funkcije in preveri delovanje.
  • Spremeni sistemske nastavitve.
  • Namesti in preveri delovanje omrežne opreme.
  • V nedelujočemu omrežju poišče in odpravi napako.

Operacijski sistemi

  • Uporablja različne operacijske sisteme in spozna razlike med njimi.
  • Uporablja ukaze operacijskega sistema za delo z datotečnimi sistemi, procesi, napravami, omrežjem, arhivi.
  • Tvori, uporablja in poišče razlike med datotečnimi sistemi.
  • Namešča in nastavlja operacijske sisteme.
  • Vključuje operacijski sistem v omrežje.
  • Ustvarja uporabnike in skupine ter jim dodeljuje pravice.
  • Povezuje različne operacijske sisteme, postavlja in nastavlja zagonske nalagalnike.
  • Razvije zmožnost ovrednotenja različnih produktov.
  • Razvije sistematični pristop k zadanim nalogam.
  • Namesti operacijski sistem.
  • Namesti gonilnike.
  • Prilagodi namestitev operacijskega sistema potrebam uporabnika.
  • Ustvari uporabniška imena in jim dodeli pravice.
  • Poveže različne operacijske sisteme.
  • Izvede reorganizacijo datotečnega sistema.
  • Opravi vzdrževanje sistema.

Programska oprema in orodja

  • Namešča in uporablja raznovrstne programe in programska orodja.
  • Predvidi konflikte pri nameščanju programske opreme.
  • Ponastavlja nastavitvene datoteke.
  • Pridobiva in uporablja različno dokumentacijo.
  • Izbira med sorodnimi programskimi paketi.
  • Obnavlja znanje tujih jezikov.
  • Namesti programsko orodje.
  • Oceni kakovost in primernost programskega orodja.
  • Programsko orodje prilagodi potrebam uporabnika.
  • Poišče in namesti dokumentacijo.


4. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

 

Dijak

Dijak

 

Dostop in delo v omrežju

  • Pristopa do oddaljenih računalniških sistemov z uporabo odjemalcev za delo z vsakovrstnimi strežniki.
  • Namešča, uporablja in nastavlja odjemalce.
  • Uporablja ustrezne odjemalce za delo z oddaljenimi datotečnimi sistemi, za delo z oddaljenimi zbirkami podatkov.
  • Izgrajuje statične in dinamične spletne strani z uporabo različnih programskih orodij in tehnologij.
  • Prenaša različne dokumente z ustreznimi odjemalci preko omrežja.
  • Simulira nakup lastne domene.
  • Razlikuje različne kodne strani.
  • Opazuje kompleksnost zgradbe komunikacijskih modelov.
  • Spozna vpliv monopola (tržišča) na razmere na področju telekomunikacij.
  • Ugotavlja pogojenost razširjenosti rešitev v odvisnosti od proizvajalca.
  • Uporabi storitve interneta na predstavitvenem računalniku.
  • Opazuje delovanja omrežja ob različnih obremenitvah.
  • Išče optimalne poti skozi omrežje po določenem postopku.

Strežniki

  • Namešča strežne programe: datotečne, spletne, podatkovne strežnike, strežnike za oddaljen dostop, za zaščito pred virusi, požarne zidove.
  • Nastavlja in prilagaja delovanje strežnikov in odjemalcev.
  • Vrednoti vlogo strežniških sistemov.
  • Spozna pomen varovanja strežniških sistemov.
  • Namesti strežniški program.
  • Zavaruje dostop do strežniškega programa.
  • Nadzoruje uporabo strežniškega programa.
  • Izdela načrt za primer zlorabe uporabniških pravic.

Delo z zbirkami podatkov

  • Namešča in nastavlja gonilnike za dostop do podatkovnih zbirk .
  • Uporablja različne vmesnike za dostop do zbirk podatkov.
  • Uporablja SQL za povpraševanje, kreiranje tabel in pogledov skupin in uporabnikov, dodeljevanje pravic uporabnikom.
  • Uporablja orodja za načrtovanje konceptualnih modelov.
  • Preslikuje konceptualne modele v SQL stavke.
  • Selekcionira probleme, pri katerih je smiselna uporaba podatkovne baze.
  • Razlikuje delo z datotekami in delo z zbirkami podatkov.
  • Vrednoti različne rešitve danega problema.
  • Namesti SUPB.
  • Namesti vmesnike za dostop do zbirke.
  • Uporabi SQL podporo v različni zbirkah.
  • Primerja možnosti za predstavitev podatkov.
  • Piše povpraševalne SQL ukaze.

Varnost

  • Razlikuje različne vidike varnosti računalniških sistemov in omrežij - fizična varnost.
  • Ustvarja uporabnike in jim dodeljuje pravice.
  • Upravlja datotečne sisteme.
  • Uporablja in pravilno hrani gesla.
  • Zustrezno pripravo sistema preprečuje vlome v računalniški sistem.
  • Išče informacije o slabostih programov.
  • Nastavlja strežne programe za varno delo preko omrežja.
  • Tunelira različne protokole.
  • Generira javne in privatne ključe, zahtevke za certifikate in uvaža certifikate v različne programe.
  • Se elektronsko podpisuje.
  • Zagovarja pomen in spoštuje izjavo o licenčni klavzuli pri inštalacijskem programu.
  • Razvije odnos do varovanja zasebnih podatkov.
  • Kritično zavrača sleherne možnosti za zlorabo funkcije skrbnika omrežja ali podatkovne baze.
  • Pripravi obrazec za izjavo o varovanju podatkov.
  • Ustrezno nastavi dostopne pravice uporabnikom.
  • Postavi požarni zid.
  • Namesti protivirusni program.
  • Uporablja elektronske certikifate.
  • Poišče pomanjkljivosti v delovanju enega varnostnega sisteme in predlaga izboljšave.


Dodatna navodila za izvajanje praktičnega pouka:

V nižjih letnikih je poudarjeno osvajanje temeljnih znanj in spretnosti, spoznavanja orodij, instrumentov in nekaterih tehnoloških postopkov. Poleg tega se dijaki že uvajajo v projektno delo, ki zahteva povezovanje znanj (teoretičnih s praktičnimi, splošnega s strokovnim) v funkcionalne celote, sodelovanje in samostojno reševanje nalog, samoiniciativnost in inovativnost, delo z informacijami in komunikacije. Za osvajanje osnovnih temeljnih zanj so v predmetnem katalogu za vse dijake predvidena enotna dela in aktivnosti pretežno v prvem in drugem letniku, projektne naloge pa so kot primer navedene v katalogu, zato jih učitelji izbirajo skupaj z dijaki, zaželeno pa je, da pri izbiri nalog za delo v višjih letnikih sodelujejo tudi socialni partnerji, ki lahko zainteresirano sodelujejo tudi kot mentorji dijakom. V predmetnem katalogu so tematski sklopi navedeni okvirno. Naslove in vsebine posameznih projektnih nalog definirajo učitelji skupaj tudi z vključevanjem mentorjev iz podjetij in v sodelovanju s socialnimi partnerji. Uspešno projektno delo dijakov in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc se lahko zagotovi le, če je začetek projektnega dela v prvem letniku izobraževanja. K temu cilju je usmerjen tudi načrt zagotavljanja materialnih pogojev za izvajanje praktičnega pouka v izobraževalnem programu.

Vsak dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge. Vsaj ena projektna naloga vključuje področje analogne tehnike in obratno in najmanj ena področje digitalne tehnike. Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo in opis pogojev za normalno uporabo izdelka.

Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot). V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne, kasneje pa so naloge obsežnejše. Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu. Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi s poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnimi partnerji, na Internetu, lokalni skupnosti ali staršem, na osnovni šoli, …

Za uspešno projektno delo je potreben:

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

Literatura je navedena v katalogih posameznih strokovnih predmetov.

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA


Dijak izdela v vseh treh letnikih izdelek kot projektno delo po lastni izbiri, usklajeno s katalogom

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI KORELACIJSKA TABELA


Znanja

Povezava s predmetom

 

Predmet

Znanja

  • Programski jeziki.

Slovenski jezik in književnost

  • Jezikovne zvrsti.
  • Vizualno programiranje.

Algoritmi in programski jeziki

  • Programiranje.
  • Inštalacijski programi.

Algoritmi in programski jeziki

  • Programska oprema in orodja.
  • Delo s podatkovnimi bazami.

Podatkovne baze

  • Delo z zbirkami podatkov.
  • Delo s podatkovnimi bazami.

Podatkovne baze

  • Varnost.
  • Vrsta in sklad.

Računalniške komponente

Algoritmi in programski jeziki

  • Operacijski sistemi.
  • Vizualno programiranje.

Algoritmi in programski jeziki Računalniška omrežja

  • Programiranje,
  • svetovni splet in njegovo delovanje.
  • Varnost, kodiranje.

Računalniška omrežja

  • Predstavitvena in aplikacijska plast.
  • Datoteke.

Podatkovne baze

  • Datotečne organizacije.
  • Iskanje podatkov.

Podatkovne baze

  • Primarni, sekundarni indeks.
  • Objektno programiranje.

Podatkovne baze

  • Objektne baze.
  • Delo s podatkovnimi bazami.

Računalniška omrežja

  • Programiranje strežnika in klici strežniških procedur.
  • Uporaba ukazov jezika SQL.

Podatkovne baze

  • SQL.
  • Postavljanje SUPB.

Podatkovne baze

  • Delo s podatki.
  • Varnost.

Računalniške komponente

  • Varstvo pri delu.
  • Sestavljanje računalniških sistemov, testiranje strojne opreme, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti v delovanju računalniške opreme.

Računalniške komponente

  • Zgradba računalniških sistemov.
  • Mikrokontrolerji.

Računalniške komponente

  • Izgradnja mikrokontroliranega sistema.