SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: GOZDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

DENDROLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.	75	30	105
2.	50	20	70
3.
4.
skupaj	125	50	175

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Dendrologija posreduje temeljna strokovna teoretična in praktična znanja iz poznavanja dreves in grmov, ekoloških in gojitvenih lastnosti vrst in lastnosti in uporabnosti lesa.

Pri predmetu dijaki:

razlikujejo drevesne in grmovne vrste, ki rastejo pri nas;

po obliki in razvoju razlikujejo rastlinske organov olesenelih rastlin;

naberejo in izdelajo herbarij in zbirko poganjkov ter poznajo morfološke značilnosti posameznih olesenelih vrst;

poznajo ekološke in gojitvene lastnosti in uporabnost glavnih drevesnih in grmovnih vrst pri nas;

poznajo lastnosti in uporabnost lesov;

prepoznajo napake lesa, ki vplivajo na njegovo komercialno izrabo;

poznajo vlogo drevesa v naravnem in v urbaniziranem okolju;

razvijajo ekološko zavest in osebno poklicno odgovornost.

4. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
Dendrologija	Dijak	Dijak
Človek – drevo	definira dendrologijo in pozna razmerje človek – drevo	Osvaja novo gozdarsko vedo.
Drevo	razlikuje življenjske oblike rastlin: drevo, grm, polgrm, zeliko	Razvija strokovnost pri razlikovanju življenjskih oblik rastlin.
Organi olesenelih rastlin	razlikuje po obliki in razvoju: koreninske sisteme steblo in deblo skorjo veje in poganjke popke, liste in iglice krošnje cvetove in plodove opazuje, nariše in opiše koreninske sisteme, debla, skorje, krošnje, liste in iglice, cvetove in plodove	Razvija zanesljivost in natančnost prepoznavanja organov olesenelih rastlin.	Vaja (4 ure): rastlinski organ.
Razmnoževanje lesnatih rastlin	razlikuje oblike opraševanja in opraševalce pozna in razume pomen: semen raznašalcev semen kalitev semen razvoj klic	Osvaja strokovne osnove razmnoževanja lesnih rastlin.
Sistematika dendrologije
za domače in nekatere tuje lesnate rastline	razume sistematiko lesnatih rastlin, ki je osnova za lažje razumevanje sorodnosti posameznih vrst pozna slovenska imena pri nas rastočih lesnatih vrst in pozna nekatera latinska imena najpomembnejših vrst, ki so potrebna za sporazumevanje v stroki zna uporabljati ključe za lažje določanje in razlikovanje vrst; razlikuje pomembnejše vrste po: listih, poganjkih, popkih, skorji, obliki debla in krošnje in po uporabnosti plodov in drugih delov rastlin nabere in izdela herbarij vrst	Razvija: sposobnost strokovnega komuniciranja, natančnost razlikovanja posameznih vrst, natančnost in strokovnost pri nabiranju vrst, natančnost, ustvarjalnost in inovativnost pri izdelavi herbarija.	Vaja (16 ur): prepoznavanje vrst, nabiranje in izdelava herbarija.
LES	pozna zgradbo lesa: makroskopsko mikroskopsko in kemično zna narisati prereze različnih lesov in razlikuje posamezne anatomske elemente lesa	Razvija skrbnost in strokovnost pri delu z naravnim materialom – lesom.	Vaja (4 ure): mikroskopiranje lesa.
Lastnosti lesa	spozna in razlikuje: estetske fizikalne mehanske in fizikalno kemične lastnosti lesa
Napake lesa	pozna napake lesa, ki so pomembne za trženje gozdnih sortimentov v gozdu in na skladišču gozdno-lesnih sortimentov prepozna in izmeri napake lesa	Razvija natančnost pri pravilni oceni napak lesov.	Vaja (3 ure): napake lesa.
Spoznavanje in uporaba lesa	prepozna les pomembnejših domačih drevesnih vrst v obliki hlodovine in razrezanega lesa pozna uporabnost lesa v industriji in obrti	Razvijajo osebno in strokovno odgovornost pri ravnanju z rastočim drevesom in razume povezanost gozdarske z lesarsko stroko.	Vaja (3 ure): prepoznavanje lesov.
GOZD – razširjenost	pozna zemljepisno razširjenost gozdov in njihov pomen na Zemlji in v Evropi zna določiti vodoravno in navpično členjenost gozdov v Sloveniji	Osvajajo ekološko zavest in osebno odgovornost poklica gozdarja gojitelja.
Ekofiziološke lastnosti dreves in grmov	pozna vpliv svetlobe in toplote, vode in tal, mikorize in zeliščnega sloja, živalskega sveta in človeka na drevo in gozd razume biološke in ekološke pogoje nastanka in obstoja sestoja na določenem rastišču zna povezovati v celoto ekološke odnose v biosferi in jih razume	Osvaja natančnost poznavanja lastnosti lesnatih rastlin.
Sezonski in življenjski ciklus drevesa	zna razložiti življenjski in letni krog razvoja drevesa	Osvojijo pomen razlik med naravnim življenjskim ciklusom drevesa in ciklusom drevesa v gospodarskem gozdu.
Gojitveno pomembne domače lesnate rastline	zna določiti glavne morfološke, ekološke in gojitvene lastnosti pomembnih domačih lesnatih rastlinskih vrst glede na vodoravno in navpično členjenost gozdov v Sloveniji, ki so pomembne za gospodarjenje z gozdovi nabere poganjke s popki in izdela zbirko	Osvaja pomembnost posameznih vrst za gojenje gozdov v slovenskem prostoru. Razvija: natančnost razlikovanja posameznih vrst, natančnost in strokovnost pri nabiranju poganjkov s popki, natančnost, ustvarjalnost in inovativnost pri izdelavi zbirke poganjkov s popki.	Vaja (16 ur): prepoznavanje drevesnih in grmovnih vrst po morfoloških, ekoloških in gojitvenih lastnostih glede na gojitveno vlogo v slovenskem prostoru. Vaja (4 ure): nabiranje poganjkov s popki in izdelava zbirke.
Estetska vrednost drevesa in drevesna kirurgija	razume estetske vrednosti dreves in sestojev pozna postopke drevesne kirurgije, ki so pomembni za ohranitev poškodovanih oziroma ostarelih, za okolje in človeka pomembnih dreves	Razvija zavest o pomembnosti estetsko zanimivih dreves v človekovem prostoru.
Drevo izven gozda	pozna in razloži vlogo drevesa v: nasadih, kmetijstvu hortikulturi in urbanem okolju simboliki in ljudskem izročilu	Razvija ekološko zavest in osebno odgovornost ter toleranco v odnosu do drugih uporabnikov prostora.

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

pisno (vaje),

ustno.

Obvezno je nabiranje in izdelava herbarija vrst in zbirke poganjkov s popki ter prepoznavanje vrst.

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja
ekofiziološke lastnosti dreves in grmov	Gojenje in varstvo gozdov	rastiščni dejavniki odnosi med osebki iste vrste in različnih vrst biotop, biocenoza, prehranjevalne verige gozdna rastišča
	Lovstvo	živaloslovje
sezonski in življenski ciklus drevesa	Gojenje in varstvo gozdov	kroženje elementov v ekosistemu
drevo izven gozda	Okoljska vzgoja	umetni ekosistemi
napake lesov	Pridobivanje gozdnih proizvodov	krojenje in klasifikacija gozdnih sortimentov
gojitveno pomembne domače lesnate rastline	Gojenje in varstvo gozdov	najpomembnejše gozdne združbe pri nas nega gozda obnova gozda načini gospodarjenja z gozdovi