SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: GOZDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

GOJENJE IN VARSTVO GOZDOV

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

50

20

70

2.

84

21

105

3.

84

21

105

4.

74

28

102

skupaj

292

90

382

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • poznajo vzroke sodobne krize družbe in okolja ter pri tem spoznajo, da je vpliv človekovega delovanja ključnega pomena za nastalo krizo;

  • se seznanijo z načini pridobivanja in izkoriščanja energije ter virov za proizvodnjo dobrin;

  • na primeru ekosistema spoznajo temeljne soodvisnosti med živimi organizmi in njihovim okoljem;

  • poznajo nekatere naravne ekosisteme in jih znajo varovati;

  • seznanijo se z načini in viri onesnaževanja okolja ter možnostmi za ustrezno zaščito in varovanje okolja;

  • prepoznajo ekološke nevarnosti in znajo ob nesrečah pravilno ukrepati;

  • se seznanijo s pravnimi in političnimi možnostmi za varovanje okolja;

  • znajo opravljati naravovarstven nadzor gozdov in gozdnate krajine ter znajo nadzorovati objekte naravne in kulturne dediščine;

  • znajo opraviti določene meritve, s katerimi je mogoče kvantitativno označiti stanje okolja;

  • oblikujejo ekološko zavest do okolja, do narave in do družbe, v kateri živijo;

  • z gozdom znajo gospodariti tako, da pospešujejo njegovo večnamensko vlogo;

  • poznajo raznolikost gozdnih ekosistemov, različne gozdne sestoje in njihov razvoj;

  • poznajo strokovne osnove in temeljne izkušnje iz teorije in prakse sodobnega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi;

  • razumejo gozdno gojitvene cilje in načela nege gozdov;

  • pridobijo potrebna znanja za opravljanje, za organiziranje in za vodenje različnih gozdnogojitvenih ukrepov in del;

  • na osnovi gozdogojitvenega načrta organizirajo in nadzirajo dela na gozdnemu ali podobnemu delovišču;

  • poznajo osnove gozdnega semenarstva in drevesničarstva, ter znajo rokovati s sadikami gozdnega drevja;

  • poznajo osnovna teoretična znanja s področja varstva gozdov in znajo opravljati preventivne in kurativne varstvene ukrepe.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

     

    Zemlja kot planet življenja

    Dijak

    Dijak

    		  

     

  • predstavitev zemlje kot planeta, na katerem se je razvilo življenje

  • človek in okolje

  • energija,viri in okolje

  • zna razložiti povezanost in prepletenost med živo in neživo naravo

  • opiše vzroke sodobne ekološke krize z vidika človekovega vpliva na okolje, potrebe po prostoru, po energiji in po virih

  • pojasni problem prenaseljenosti na Zemlji in pri tem upoštevati neenakomerno rabo energijskih in surovinskih virov v posameznih delih sveta

  • navede oblike energije

  • pojasni pojem kakovosti energije

  • zna navesti alternativne vire

  • zna predlagati smotrnejšo rabo energije

  • razlikuje med obnovljivimi in neobnovljivimi viri

    • Se zavedajo enkratnosti življenja vseh živih bitij.

    Se zaveda, da je človek eden ključnih dejavnikov krize družbe in okolja.

    Se zaveda, da so neobnovljivi viri surovin in energije omejeni.

    Se zaveda nujnosti uvajanja obnovljivih in ekološko manj obremenjujočih virih energije.

    		  

     

  • ekosistem

  • abiotski dejavniki

  • biotski dejavniki

  • interspecifični in

  • intraspecifični odnosi:

    ° populacija

    ° biološko ravnovesje

    ° nosilnost okolja

    		•

  • zna definirati ekosistem

  • obrazloži izraze: biotop

  • biocenoza, biosfera, ekosfera, habitat, ekološka niša

  • našteje abiotske in biotske dejavnike in obrazloži njihov pomen v ekosistemu

  • našteje in opiše primere odnosov med organizmi

  • definira populacijo

  • našteje in opiše lastnosti populacije

  • opiše razloge in posledice demografske eksplozije

    • Se zaveda, da je okolje skupnost dejavnikov , ki delujejo po zakonitostih.

    Zaveda se povezanosti abiotskih in biotskih dejavnikov.

    Spozna, da ima populacija drugačne lastnosti kot posameznik v njej.

    Vaja (5ur): rastiščne razmere v mrazišču.

     

    Kroženje in pretok energije v naravi

     

     

     

     

  • prehranjevalna veriga

  • prehranjevalni splet·- energijska piramida

  • obrazloži pojme: proizvajalec, potrošnik, razgrajevalec

  • zna pojasniti kompleksnost in pomen prehranjevalnih odnosov

  • opredeli vlogo in mesto človeka na izbranem primeru prehranjevalnega spleta

  • na primeru energijske piramide pojasnijo odnose in razmerja med členi prehranjevalne verige

    • Spozna pomen kroženja snovi v naravi.

    		  

     

    Naravni ekosistemi

    Kopenski ekosistemi

     

     

     

     

    GOZD

     

     

     

     

  • prostorska razčlenitev gozda

  • energija in kroženje snovi v gozdu

  • življenje nad zgornjo gozdno mejo

  • ekološki pogledi na izkoriščanje gozdov

  • opiše gozdno slojevitost

  • obrazloži primarno in sekundarno produkcijo v gozdu

  • zna izračunati asimilacijsko učinkovitost

  • pozna življenske pogoje nad zgornjo gozdno mejo in jih zna varovati

  • našteje posledice krčenja gozdov

  • obrazloži vpliv pašnje v gozdu

  • navede vzroke za porušeno biološko ravnotežje

    • Zaveda se pomena ohranjanja gozdnega ekosistema.

    		  

     

    Poljski ekosistemi

     

     

     

     

  • tradicionalno kmetijstvo

  • industrijsko kmetijstvo

  • zna pojasniti, zakaj ta oblika kmetovanja ohranja kroženje snovi

  • opiše vpliv monokultur in sodobne živinoreje na okolje

    		•    

     

  • mestno (urbano okolje)

  • opiše, zakaj je mestno okolje

  • spremenjeno

    • Pozna negativni vpliv mesta na okolje.

    Vaja (5 ur): vpliv urbanizacije na okolje.

     

    Vodni ekosistemi

     

     

     

     

  • celinske vode

  • jezero:

    ° primarna proizvodnja in potrošnja v jezeru

    ° dihanje jezera

    ° tipi jezer

    ° bolno jezero

  • tekoče vode

    ° reke

  • morja in oceani

  • prehranjevalni spleti v morju

  • pozna značilnosti vodnih ekosistemov

  • našteje tipe celinskih vodnih

  • ekosistemov

  • opiše različne življenske prostore v jezeru

  • zna obrazložiti kroženje snovi v jezeru

  • razume pomen dihanja jezera za živa bitja v njem

  • navede različne življenske pogoje

  • opiše prehranjevalne verige v rekah

  • spozna, da je morje poseben življenski prostor

  • opiše prehranjevalne splete v morju

    • Spozna pomen varovanja vodnih ekosistemov.

    Vaja (5 ur): ogled čistilne naprave in analiza vode.

     

  • onesnaževanje in varovanje okolja

  • viri onesnaževanja okolja

  • učinki onesnaževalcev (polutantov)

  • zaščita in ukrepi varovanja okolja

  • pravne osnove pri varovanju okolja in varstvu naravne in kulturne dediščine

  • zna navesti glavne osnaževalce zraka, tal in vode

  • zna opisati učinkovanje onesnaževalcev v temeljnih procesih kroženja snovi v biosferi: kroženje vode; žveplov, dušikov in ogljikov krog

  • razloži delovanje toplogrednih plinov in posledice pojava na spremembe podnebja

  • razloži pomen ozonske plasti in navede morebitne vzroke za njeno propadanje

  • prepozna potencialne ekološke nevarnosti in nanje opozarja

  • pozna ukrepe, s katerimi zmanjšamo škodljive vplive glavnih onesnaževalcev okolja

  • pozna najpomembnejše normative, ki določajo dovoljene koncentracije škodljivih snovi v okolju

  • se seznani z določili v ustavi in z zakoni ter podzakonskimi akti, ki urejajo varstvo okolja in področje varovanja naravne in kulturne dediščine

  • zna opravljati okoljevarstveni nadzor nad objekti naravne in kulturne dediščine

    • Se zaveda, da so ekološki problemi globalne narave in da je za njihovo reševanje potrebno tudi širše družbeno in politično dogovarjanje.

    Se zaveda svoje moralne odgovornosti pri varovanju okolja.

    Vaja (5 ur): kartiranje lišajev in ugotavljaje stopnje onesnaženosti zraka.

     

    Vloga gozda v krajini

     

     

     

     

  • funkcije gozda

  • pozna vlogo gozda v krajini

  • razlikuje funkcije gozdov

    • Razvija ekološko zavest.

    Osvaja strokovni odnos do večnamenskosti gozda.

    Pridobiva občutek pripadnosti gozdarski stroki.

    		  

     

  • gozdna rastišča

  • razume prepletenost ekoloških dejavnikov okolja

  • pozna pomen matične podlage, tlovornih procesov in tipov tal

  • razume pojem proizvodne sposobnosti rastišč

  • razloži varovalni pomen in občutljivost gozdnih rastišč

    • Se zave soodvisnosti gozda in ekoloških dejavnikov okolja.

    Vaja (7 ur): minerali in kamnine.

    Vaja (7 ur): pedološki profil, analiza tal ter živi svet v tleh.

     

  • najpomembnejše gozdne združbe pri nas

  • definira pojem gozdne združbe

  • opiše ekološko sukcesijo

  • pozna pomen značilnic in z njihovo pomočjo razlikuje najpomembnejše gozdne združbe

  • opiše pestrost gozdnih združb pri nas

    		•  

    VAJA (7 ur): najpomembnejše gozdne združbe - nabiranje herbarija značilnic in prepoznavanja vrst.

     

  • gozdni sestoji

  • razlikuje vrste in oblike ter razvojne stopnje gozdnih sestojev in pozna njihove značilnosti

  • pozna združbeno razslojevanje in združben vzpon

    • Razvija natančnost pri razlikovanju gozdnih sestojev in razvojnih stopenj.

    		  

     

    Nega gozda

     

     

     

     

  • nega gozda

  • razume in razloži dolgoročne in etapne cilje ter funkcije nege gozda

  • razume populacijske osnove nege in zakonitosti razvoja ter znanstveni pomen pragozdov in gozdnih rezervatov

  • opiše prirastoslovne osnove nege in njihov pomen za gojenje gozdov

    • Uvidi pomembnost dolgoročnih in etapnih gozdnogojitvenih ciljev za uspešno gospodarjenje z gozdovi.

    Krepi strokoven odnos do nege gozdov.

    		  

     

  • nega gozda po razvojnih stopnjah

  • pozna pomen nege gozda, zaporednosti in pravočasnosti negovalnih ukrepov

  • pozna zakonitosti razvoja mladja in gošče

  • pojasni razliko med posredno in neposredno nego mladovja

  • zna negovati mladje in goščo

  • pozna in razume ukrepe pozitivne izbire in dodatne pomoči v starejših razvojnih stopnjah gozda

  • zna izvesti prvo in drugo redčenje v letvenjaku

  • ponazori označevanje drevja za posek in našteje različne vrste posekov

  • poveže primarno in sekundarno gozdarsko proizvodnjo

    		•  

    VAJA (7 ur): analiza mladja in gošče.

    VAJA (7 ur): analiza in poskusno odkazilo v letvenjaku in v drogovnjaku.

  • obnova gozda

  • naravna obnova

  • umetna obnova

  • setev, sajenje

  • definira pojma proizvodna doba in pomladitvena doba

  • našteje in opiše prednosti naravnega pomlajevanja

  • pripravi gozdni sestoj in tal za naravno in umetno obnovo

  • opiše in utemelji pogoje, v katerih gozd umetno obnovimo, in navede prednosti in slabosti takega načina obnove

  • na različne načine in z različnimi tehnikami dela in pripomočki zna posejati in posaditi gozdno drevje

  • zna rokovati s sadikami pri prenosu iz drevesnice v gozd

    • Zave se pomena obnove gozda in vpliva gojitelja na čas, na kraj in na način obnove gozda

    		  

  • načini gospodarjenja z gozdovi

  • pozna osnovne razlike, prednosti in pomanjkljivosti posameznih načinov gospodarjenja z gozdovi

  • pozna načine gojenja posebnih oblik gozda

  • po obliki sestoja sklepa na način gospodarjenja v preteklosti

    • Osvoji pomen poznavanja načinov gospodarjenja z gozdovi v preteklosti za razumevanje in razvijanje modernih načinov gospodarjenja z gozdovi.

    Ekskurzija:

  • gozdovi visokega krasa, pragozd,

  • gozdovi v visokogorju.

  • gozdno semenarstvo in drevesničarstvo

  • zna poiskati predpise, ki urejajo to področje

  • pozna osnovne tehnike dela in pripomočke pri nabiranju gozdnega semena

  • pozna tehnologijo dodelave in hranjenja semena

  • predstavi sodobne tehnologije proizvodnje sadik

  • zna presoditi kakovost sadik

  • zna rokovati s sadikami

    • Strokovno utemelji pomen genskega bogastva avtohtonih vrst in pomen prenosa genskega zapisa na nove generacije.

    Vaja (7 ur): gozdarska semenarna in drevesnica.

  • zakonska izhodišča gojenja gozdov in gozdnogojitveno načrtovanje

  • pozna zakonska izhodišča gojenja gozdov in gozdnogojitvenega načrtovanja

  • razloži pomen in namen gozdnogojitvenega načrtovanja

  • razume povezanost gozdnogojitvenega načrta s sečnospravilnim in gozdnogospodarskim načrtom

  • pozna vsebinske dele gozdnogojitvenega načrta

  • v načrtu zna poiskati potrebne informacije

  • zna evidentirati obstoječe stanje v sestoju (karte, obrazci) po drevesni sestavi, po razvojni stopnji, po zastornosti, po zgradbi sestoja in po vitalnosti

  • zatečeno stanje primerja z načrtovanim

  • na podlagi gozdnogojitvenega načrta organizira dela v sestoju

    • Uvidi strokovne prednosti načrtnega dela v gozdarstvu.

    Vaja (14 ur): gozdnogojitveno načrtovanje.

  • osnovni pojmi iz varstva gozdov

  • zakonske osnove varstva gozdov

  • ogroženost slovenskih gozdov

  • razume naloge in pomen varstva gozdov

  • pozna strokovno izrazoslovje s področja varstva gozdov

  • zna piskati zakonske osnove varstva gozdov

  • pozna in zna spremljati stopnjo ogroženosti slovenskih gozdov - stanje in razvoj

    • Osvoji strokovno izrazoslovje s področja varstva gozdov.

    Oblikuje naravovarstveno zavest.

    Razvija osebno in poklicno odgovornost.

    		  

    Škodljivi abiotski vplivi

     

     

     

     

  • zaščita proizvodne sposobnosti gozdnih tal

  • zaščita sestojev pred škodljivimi vplivi dejavnikov nežive narave

  • pozna škodljive vplive abiotskih dejavnikov na gozdna tla in na sestoj

  • opiše temeljne preventivne in kurativne ukrepe varstva gozdov proti delovanju škodljivih abiotskih dejavnikov

  • prepozna pogoje, v katerih lahko pride v gozdu do škodljivega delovanja abiotskih dejavnikov

    		•    

    Gozdni požari

     

     

     

     

  • požarna ogroženost slovenskih gozdov

  • letna – časovna dinamika požarov v naravnem okolju

  • povzročitelji gozdnih požarov in tipi požarov

  • posledice gozdnih požarov

  • preventivni ukrepi

  • gašenje požarov

  • pozna razsežnosti problema gozdnih požarov pri nas

  • prepozna področja in pogoje povečane požarne ogroženost gozdov v Sloveniji

  • razume časovno dinamiko požarov

  • našteje vzroke gozdnih požarov

  • pozna posledice gozdnih požarov

  • pojasni pomen preventivnih ukrepov

  • se seznani s tehniko gašenja različnih

  •  tipov gozdnih požarov in z orodji, s pripomočki in s stroji, ki jih uporabljamo pri gašenju

    • Uvidi družbeni in gospodarski problem požarov v naravnem okolju.

    Ogled gasilskega doma in obisk poklicne gasilske enote.

    Ogled pogorišča in njegove sanacije.

    Škodljivi biotski vplivi

     

     

     

     

  • rastlinski organizmi

  • bolezni gozdnega drevja

  • živalski organizmi

  • opredeli škodljive vplive rastlinskih organizmov na uspevanje gozda

  • zna preventivno in kurativno zaščititi sestoje pred škodljivimi rastlinskimi organizmi

  • pozna najpogostejše povzročitelje bolezni gozdnega drevja

  • spozna glive in njihov negativni in pozitivni vpliv na gozd

  • pozna najpomembnejše bolezni domačih drevesnih vrst (povzročitelje, znake bolezni, načine ravnanja z okuženim drevjem)

  • zna preventivno in kurativno zaščititi sestoje pred škodljivimi živalskimi organizmi

  • opiše pogoje, v katerih pride v gozdu do občutnih poškodb gozdnega drevja zaradi žuželk

  • pozna najpomembnejše vrste žuželk, ki povzročajo občutnejše motnje v razvoju naših gozdov

  • prepozna znake napada najpogostejših škodljivih žuželk

  • razloži razvoj, obvladovanje in zatiranje žuželk, ki povzročajo občutnejše poškodbe v sestojih

  • zna postaviti lovna drevesa in pasti

  • opiše poškodbe, ki jih v gozdu povzročajo glodalci in rastlinojeda divjad

  • pojasni odnos med številom rastlinojede divjadi in okoljem

  • pozna ukrepe za usklajevanje porušenega naravnega ravnovesja med rastlinojedo divjadjo in gozdnim rastjem

  • spremlja obseg poškodb na gozdnem drevju zaradi različnih povzročiteljev

    • Razvija strokovno primeren odnos do naravne pestrosti in biotske funkcije gozda.

    Razvija ekološko zavest.

    Uvidi nujnost ukrepov varstva gozdov.

    Vaja (7 ur): ocenjevanje stopnje poškodovanosti gozdnega drevja.

    Škodljivi vplivi dela v gozdu in posegov v gozdni prostor

     

     

     

     

     

  • vzroki poškodb

  • vrste poškodb

  • posledice poškodb in njihovo preprečevanje

  • spozna negativne vpliv gospodarjenja z gozdom na gozdni ekosistem

  • našteje vzroke poškodb

  • opiše vrste poškodb in njihove posledice

  • zna delo organizirati tako, da so negativni vplivi čim manjši

  • pozna vzroke in posledice globalnega in lokalnega onesnaževanja okolja na gozd

  • prepozna znake propadanja gozdov

    • Uvidi negativne posledice človekove dejavnosti v gozdu in možnosti zmanjšanja škodljivih posledic.

    Dojame prepletenost vseh naravoslovnih sfer in uvidi obseg problema onesnaževanja okolja za obstoj gozda in življenja.

    Vaja (7 ur): posegi v gozdni prostor.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • zemlja kot planet življenja onesnaževanje in varovanje okolja

    		•

    Kemija

    Fizika

  • lastnosti organskih in anorganskih spojin, energija

  • prenos toplote (sevanje)

  • lastnosti kemijskih elementov

    		•

  • ekosistemi

    		•

    Geografija

    Kemija

    Biologija

  • naravno okolje, podnebni pasovi

    		•

  • gozdna rastišča

  • interspecifični in intraspecifični odnos

  • biotop, biocenoza, prehranjevalne verige

  • kroženje elementov v ekosistemu

  • poljski, mestni ekosistemi

  • najpomembnejše gozdne združbe pri nas

  • načini gospodarjenja z gozdovi

    		•

    Dendrologija

  • ekofiziološke lastnosti lesnatih rastlin

  • razširjenost gozda v sloveniji

  • ekofiziološke lastnosti dreves in grmov

  • sezonski in življenski ciklus dreves

  • drevo izven gozda

  • ekološke lastnosti pomembnih domačih drevesnih in grmovnih vrst

  • drevo in mikoriza

  • drevo in zeliščni sloj

  • drevo v kmetijskem in urbanem okolju

    		•

  • gozdni sestoji

  • nega gozda

  • gozdnogojitveno načrtovanje

    		•

    Dendrometrija

  • lesna zaloga sestojev

  • ugotavljanje starosti dreves in sestojev

  • zakonitosti priraščanja

  • gozdnogospodarski načrti

    		•

  • negovalni zaščitni ukrepi

  • ukrepi varstva gozdov pred rastlinojedo divjadjo

  • gozdnogojitveno načrtovanje

    		•

    Lovstvo

  • naravno ravnovesje

  • lovno - gojitveno načrtovanje

    		•

  • zemlja kot planet življenja

  • vodni ekosistemi

  • gozdnogojitveno načrtovanje

  • površina gozda

  • ogroženost gozdov

  • večnamenska vloga gozda

    		•

    Geodezija in gozdno gradbeništvo

  • človek in prostor

  • osnove urejanja vodotokov in plazišč

  • topografski načrti in karte

  • aerofotogrametrija

  • vodotoki v gozdnem prostoru

    		•

  • nega gozda

  • obnova gozda

  • varstvo gozdov

  • nega mladja

  • nega z redčenjem

    		•

    Praktični pouk

  • gojitveno orodje

  • tehnike dela z gojitvenimi orodji

  • priprava tal za obnovo

  • puljenje in sajenje sadik

  • izdelava gozdnega reda

  • zaščita sadik pred divjadjo in plevelom

  • sodelovanje pri označevanju dreves za posek

    		•

    7. PRILOGA

    EKSKURZIJE - izvedene v okviru interesnih dejavnosti (prvi letnik)

    Ime ekskurzije

    Cilji
     

    Dijaki

    Okoljsko izobraževanje v Šaleški dolini

  • se seznanijo z načinom proizvodnje električne energije v šoštanjski termoelektrarni, njenim pomenom in deležem v Sloveniji

  • na terenu spoznajo negativne vplive rudarjenja in energetike na okolje

  • ogledajo si uspešno okoljsko sanacijo ugreznjenega območja

  • krepijo okoljsko zavest in razumejo pomen posameznika pri varovanju okolja (npr. varčevanje z električno energijo in pravilno ravnanje z odpadki)

    		•

    Svet nad zgornjo gozdno mejo in vodotoki

  • spoznajo posebnosti visokogorskega rastišča in prilagoditev rastlin

  • spoznajo rastlinske združbe brezdrevesnega visokogorskega pasu

  • ogledajo si posebnosti visokega barja (Pokljuka)

  • seznanijo se z vzroki za nastanek barja in spoznajo njihovo podobo brez vplivov človeka

  • spoznajo posebnosti rastiščnih razmer ter značilno rastje na barju

    		•

    Kras in kraško podzemlje

  • spoznajo bistvene geomorfološke, hidrološke in pedološke razmere kraškega sveta

  • spoznajo značilno vegatacijo kraškega sveta in njeno odvisnost od naravnih dejavnikov

  • spoznajo kraške oblike ( kraške jame, polja, vrtače, …) in vzroke za njihov nastanek

  • kraške jame kot ekosistem

  • seznanijo se s problemi onesnaževanja kraških jam

    		•

    Obisk ekološke kmetije in živinorejske farme

  • spoznajo bistveno razliko med ekološkim in intenzivnim kmetovanjem z uporabo umetnih gnojil in škropiv

  • spoznajo pomen in prednosti naravnega gojenja zelenjave, sadja ter vzreje živine

  • seznanijo se z vrstami naravnega gnojenja ter vplivom le tega na pridelano hrano (kompostiranje, živalski gnoj, prevrelka, …)

  • spoznajo načine intenzivne vzreje prašičev in negativne vplive na okolje

    		•