SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: KOZMETIČNI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

ZDRAVSTVENA VZGOJA S HIGIENO IN MIKROBIOLOGIJO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

70

  

70

2.

87

18

105

3.

    

 

4.

    

 

skupaj

157

18

175

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • razumejo prepletenost dejavnikov higiene in lastnega življenjskega sloga v vzgoji za zdravje;

  • prizadevajo si za promocijo zdravja v družbi;

  • razvijajo odgovornost za lastno zdravje in za zdravje drugih;

  • se usposobijo za opazovanje sebe in drugih;

  • se naučijo ločevati zdrave od bolnih;

  • pridobijo teoretične osnove za zdrav način življenja in se naučijo čimbolj zdravo živeti;

  • navajajo se na skrb za ohranjanje zdravega življenjskega okolja;

  • razvijajo sposobnosti za oblikovanje ugodnih socialnih vplivov na zdravje;

  • spoznajo in razumejo pojme iz splošne mikrobiologije in imunologije;

  • spoznajo glavne medicinsko pomembne povzročitelje okužb pri človeku;

  • povežejo znanja iz epidemiologije z možnostmi zatiranja nalezljivih bolezni;

  • se usposobijo za aseptično delo;

  • osvojijo osnovne načine gojitve mikroorganizmov in varnega dela v mikrobiološkem laboratoriju;

  • razvijejo čut za delo z občutljivimi aparaturami;

  • razvijejo osebnostne lastnosti, ki so pomembne za dobro in uspešno opravljanje poklica, to so odgovornost komunikativnost, natančnost, vztrajnost, samozavestnost, delavnost in poštenost;

  • se usposobijo za skupinsko delo;

  • razvijejo sposobnost povezovanja teoretična znanja s praktičnim delom;

  • usposobijo se za teoretično analiziranje konkretnih kozmetičnih strokovnih problemov in načrtovanje ukrepov za njihovo uspešno razreševanje;

  • razvijejo odgovoren odnos do dela in primerne delovne navade;

  • razvijejo odgovoren odnos do okolja in zanimanje za njegovo aktivno varovanje;

  • obvladajo strokovno terminologijo.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik - zdravstvena vzgoja s higieno

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ZDRAVJE

    Dijaki

    Dijaki

    		  

  • poznajo definicijo zdravja po WHO

  •  seznanijo se s pozitivnim zdravjem

  • cenijo zdravje kot vrednoto

  • razumejo vpliv zdravja na kvaliteto življenja

  • razložijo in pojasnijo praktični pomen definicije;

  • ugotavljajo lastne vrednote in napravijo svojo vrednostno lestvico;

  • zmorejo oceniti kvaliteto življenja v času zdravja in njegovega oškodovanja;

    • Sprejmejo razlago in oblikujejo primeren odnos med teorijo in prakso.

    So motivirani za ugotavljanje vrednostne orientacije.

    Kritično ocenjujejo svojo lestvico vrednot.

    Motivirani so za primerjavo doživljanja kvalitet v življenju.

    Izdelajo osebno lestvico vrednot.

    V mali skupini primerjajo vrednote.

    ŽIVLJENJSKI SLOG V MLADOSTI

     

     

     

  • opredelijo mladostnika in zdravje, njegovo samopodobo

  • kritično presojajo in vrednotijo razmerje med zdravjem, kvaliteto življenja in med svojimi prizadevanji za zdravje,

    • Pošteno presodijo in so pripravljeni prevzeti zdravju prijaznejše obnašanje.

     

    VZGOJA ZA ZDRAVJE

     

     

     

  • spoznajo sodoben vidik zdravstvene vzgoje

  • razumejo informacije o zdravem načinu življenja, jih ovrednotijo in sprejmejo (ali ne) v svoj vrednostni sistem,

    • Ustvarjajo in sodelujejo pri oblikovanju pozitivnega odnosa do zdravja.

    Razvijajo pripravljenost za spremembe.

     

    DUŠEVNO ZDRAVJE

     

     

     

  • poznajo človeka kot osebnost

  • opišejo psihohigieno

  • razumejo osebnost kot enkratno in neponovljivo celoto;

  • pojasnijo prepletanje duševnih procesov in vpliv na zdravje,

    • So motivirani za oblikovanje lepih, prijaznih, poštenih, strpnih, odločnih in stabilnih odnosov.

    V dvojicah se pogovarjajo o dejavnikih, ki vplivajo na duševno zdravje.

    Oblikujejo sprejemljivo rešitev.

    PROMOCIJA ZDRAVJA

     

     

     

  • definirajo promocijo zdravja v družbi

  • opišejo zdrav vrtec

  • pojasnijo zdravo šolo

  • poznajo zdrava mesta

  • prepoznajo zdravo delovno okolje

  • odločijo se za zdravju prijazno življenje;

  • širijo znanja in pomagajo ustvarjati pogoje za doseganje zdravja;

  • ocenjujejo aktivnosti v vrtcu;

  • prepoznavajo potrebe v šoli, načrtujejo in izvajajo programe zdravstvene vzgoje;

  • razumejo aktivnosti zdravih mest;

  • pojasnijo in izvajajo svojo vlogo aktivnosti v okviru zdravo delovno okolje;

    • So motivirani za osebno in skupinsko delo pri ustvarjanju promocije zdravja.

    Razvijajo delovno storilnost.

    Izražajo zavzetost in odgovornost za doseganje rokov.

    So pošteni.

    Prizadevajo si delati po moralno etičnih načelih.

    Z likovnimi in literarnimi prispevki sodeluje ob aktivnostih določenih dni: Dan zemlje, Dan nekadilcev, Dan boja proti alkoholizmu, svetovni dan boja proti aids-u)

    DEJAVNIKI KI VPLIVAJO NA ZDRAVJE IN TVEGANJE ZA ZDRAVJE

     

     

     

  • naštejejo dejavnike

  • razumejo in samostojno spoznavajo nove dejavnike;

  • znajo izbirati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na zdravje;

    • Pri oblikovanju humanih pogojev za življenje so iznajdljivi in ustvarjalni.

    Razvijajo sposobnost oblikovanja pozitivne naravnanosti.

     

    HIGIENA

     

     

     

  • seznanijo se z zgodovino higiene

  • spoznajo definicijo in področja higiene

  • razložijo definicijo in primerjajo med seboj ter pojasnjujejo delovna področja higiene;

  • povezujejo znanja in jih razumejo kot del promocije zdravja;

    • So motivirani za ustvarjanje zdravju naklonjenih pogojev.

    Razvijajo sposobnosti sodelovanja.

     

    OSEBNA HIGIENA

     

     

     

  • naštejejo, opišejo, razvrstijo osnovne bolezenske spremembe na koži

  • osvojijo strokovno terminologijo

  • razložijo osebno higieno kot preprečevanje možnosti širjenja raznih bolezni;

  • opredelijo dejavnike in pomen osebne higiene za ohranitev zdravja;

  • oblikujejo zavest o pomenu osebne higiene za lastno zdravje in zdravje drugih;

  • prepoznavajo ogrožujoče dejavnike za zdravje;

  • razumejo pomen obleke in obutve ter opredelijo skrb za obleko in obutev;

    • Razvijajo odgovornost za lastno zdravje.

    V okviru svojih pristojnosti skrbijo za svoje zdravje in zdravje drugih.

    Izdelajo poster o osebni urejenosti.

    ZDRAVJE KOŽE IN LASIŠČA

     

     

     

  • seznanijo se z vlogo kože in lasišča

  • spoznajo preventivo kožnih bolezni

  • razumejo pomen zdrave kože;

  • opišejo postopke za ohranitev zdravja kože;

  • naštejejo neugodne vplive na kožo in opišejo posledice;

  • prepoznavajo dejavnike tveganja v svojem življenju in načinu življenja drugih ter predlagajo ukrepe za izboljšanje;

    •  

    Videokaseta

    VZDRŽEVANJE ZDRAVE USTNE VOTLINE

     

     

     

  • seznanijo se s preventivo bolezni ustne votline

  • razumejo pomen zdrave ustne higiene;

  • opišejo postopke za ohranitev ustne higiene;

  • prepoznavajo dejavnike tveganja za zdravje ustne votline in poznajo ukrepe za izboljšanje;

    • Razvijajo odgovornost za lastno zdravje.

    Navajajo se na samostojnost pri odkrivanju ogrožajočih okoliščin.

    Učijo se sprejemati meje lastnih pristojnosti v skrbi za strankino zdravje.

    Navajajo se na sodelovanje s stranko.

    Videokaseta

    Domača naloga: izdelava lepljenke.

    ZDRAVJE SLUHA IN VIDA

     

     

     

  • spoznajo vlogo sluha in vida

  • seznanijo se z dejavniki, ki imajo negativen vpliv

  • spoznajo pomen preprečevanja bolezni sluha in vida

  • razumejo pomen sluha, vida;

  • opišejo ugodne vplive na sluh in vid;

  • poznajo dejavnike, ki ogrožajo sluh, vid;

  • znajo preprečevati in pravočasno odkrivati dejavnike tveganja, ki vplivajo na vid, sluh;

    • Se zavejo pomena varovanja vida in sluha

    Se zavejo pomena škodljivosti hrupa

    Videokaseti oko, uho.

    ZDRAVJE GIBAL

     

     

     

  • spoznajo vlogo gibal

  • seznanijo se z dejavniki tveganja in njihovim preprečevanjem

  • razumejo pomen pravilne drže;

  • naštejejo ugodne vplive na gibala;

  • poznajo dejavnike, ki ogrožajo gibala;

  • znajo preprečevati dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na zdravje gibal;

  • navedejo možnosti za telesno dejavnost;

  • ocenjujejo vpliv telesne dejavnosti na delovanje srca in ožilja, dihal, gibal in duševne zmogljivosti;

    • Se zavedajo pomena pravilne drže v vsakdanjem življenju in v svojem poklicu.

    Razvijajo kritično vedenje o telesni neaktivnosti kot rizičnem dejavniku.

    Prizadevajo si za sprejemljive oblike rekreacije in sprostitve.

    Videokaseta

    Referati

    Pravilna drža, dvigovanje bremen.

    Domača naloga: hitra hoja 20 minut.

    HIGIENA PREHRANE

     

     

     

  • seznanijo se s hranilnimi snovmi (maščobe, beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali)

  • naštejejo ustrezne in neustrezne vplive prehrane na zdravje

  • razumejo osnove zdrave prehrane;

  • razložijo pomen zdrave prehrane;

  • poznajo bolezni nepravilnega prehranjevanja (rahitis, podhranjenost, debelost, bulimija, anoreksija, ...);

    • Zavedajo se pomena pravilne, uravnotežene prehrane.

    Pravilno pripravljajo hrano.

    Anketa o prehrambenih navadah

    Videokasete

    Domača naloga: sestavijo primer pravilnega in nepravilnega jedilnika in ju primerjajo

    VZGOJA ZA ZDRAVO SPOLNO ŽIVLJENJE

  • poznajo moške in ženske spolne organe, menstrualni ciklus, nosečnost, porod;

  • poznajo načine preprečevanja zanositve;

  • poznajo pomen in vlogo moškega kot partnerja in očeta;

    • Razvijajo sposobnosti za oblikovanje zdravega partnerskega in starševskega odnosa.

    Se zavedajo pomena spoštovanja partnerja.

    Si razvijejo odgovoren odnos do spolnega življenja.

    Videokaseta

    ŽIVLJENSKA OBDOBJA

     

     

     

  • seznanijo se z značilnostmi pomembnih življenjskih obdobij od novorojenčka do starostnika (poudarek na adolescenci)

  • poznajo posebnosti odraščanja (telesno, duševno,socialno dozorevanje);

  • opisujejo vrstnike;

    • Razvijejo osebnostne lastnosti (odgovornost, natančnost, komunikativnost, vztrajnost, poštenost).

    Ocenjujejo, vrednotijo odnose med vrstniki in ustvarjajo nova prijateljstva.

    Referati

    Ogled (po skupinah): porodnišnica, vrtec, Dso.

    DRUŽINA

     

     

     

  • spoznajo vlogo in pomen družine in posameznih družinskih članov

  • poznajo funkcijo in pomen družine za razvoj otrok in mladega človeka;

  • Poznajo čustveno dogajanje v družini;

  • poznajo dinamiko družinskih odnosov;

  • primerjajo in vrednotijo informacije o družinskem življenju;

    • Razvijajo sposobnost za oblikovanje zdravega partnerskega in starševskega odnosa.

    Razvijejo odgovornost in spoštljiv odnos do družine.

    Se zavedajo pomena odgovornosti, enakopravnosti in spoštovanja do vseh družinskih članov.

    Razvijajo pozitivno samopodobo.

    Razvijajo spoštovanje do debe in do drugega.

    So motivirani za oblikovanje humanih medosebnih odnosov na temeljih spoštovanja in osebne odgovornosti.

    Igra vlog: pogovor, svetovanje.

    Domača naloga: napišejo, kako si zamišljajo svoj položaj v družini.

    Referati

    Krizne situacije

  • opredelijo lastno vlogo pri skrbi za duševno zdravje varovancev in pomoč v stiski;

    • Ponotranjajo vrednote, ki omogočajo zadovoljstvo.

    Razvijejo občutek za človeka v stiski.

    Interakcijske igre

    Stres

     

     

     

  • seznanijo se z dejavniki, ki povzročajo stres

  • poznajo pozitivne in negativne strani stresa za človeka;

  • poznajo elemente za obvladovanje stresa;

  • opišejo obremenitve, stres;

  • razumejo potrebo po ustvarjanju ravnovesja med obremenitvami in sprostitvijo oziroma počitkom;

    • Znajo poslušati.

    Trudijo se, da živijo v ravnovesju.

    Interakcijske igre

    Samomor

     

     

     

  • seznanijo se z definicijo samomora in dejavniki, ki lahko privedejo do tega

  • poznajo rizične skupine za samomorilsko vedenje;

  • poznajo znake samomorilskega vedenja;

  • znajo ustrezno reagirati (poznajo ustanove, ki nudijo strokovno pomoč);

    • Se zavedajo svoje vloge v stiku s človekom v stiski.

    Pogovor s strokovnjakom.

    Ogled psihiatrične bolnice.

    Raba in zloraba snovi

     

     

     

  • (zdravila in druge droge: alkohol, tobak, kanabis, ostale ilegalne droge)

  • seznanijo se z vplivi alkohola, tobaka in drog

  • opredelijo oblike zasvojenosti;

  • opišejo možnosti za preprečevanje zasvojenosti;

  • razumejo pomen preventive;

  • poznajo škodljive posledice jemanja legalnih in ilegalnih drog;

  • naštejejo sodobne načine zdravljenja zasvojenosti in znajo napotiti v ustrezno ustanovo;

    • Zavzamejo pravilen odnos do uživanja drog.

    Razvijajo ustvarjalnost za oblikovanje življenjskih okoliščin, ki zmanjšujejo nevarnost bega v odvisnost.

    Oblikujejo razumevajoč odnos do zasvojenih.

    Referat

    Članki

    Razgovor z ozdravljenim odvisnikom.

    OKOLJE KOT DEJAVNIK ZDRAVJA IN TVEGANJE ZA ZDRAVJE

     

     

     

  • spoznajo zemljo – tla

  • opredelijo sestavo zrak

  • poznajo pomen vode

  • poznajo pomen svetlobe

  • definirajo pomen toplote za ugodje

  • opišejo urbano in ruralno okolje

  • razlikujejo bivalno in delovno oko

  • spoznavajo načine rokovanja z odpadki

  • opredelijo hrup

  • razumejo okolje kot življenjski prostor;

  • znajo varovati zemljo pred onesnaženji;

  • razumejo možen način prenosa bolezni zaradi mikrobiološke kontaminacije;

  • razumejo fiziološki pomen zraka, nastanek višinske ter kesonske bolezni in kapljičnih okužb;

  • razložijo vpliv tople grede na zdravje;

  • znajo varovati vire pitne vode;

  • razumejo potrebe po čistilnih napravah;

  • razumejo nastanek hidričnih infekcij;

  • razumejo fiziološke potrebe in splošne;

  • razumejo pomen svetlobe za življenje in varovanje vida;

  • razlagajo o učinkih na zdravje;

  • primerjajo pozitivne in negativne dejavnike okolij (gostota prebivalstva, zelenice, infrastruktura, promet, ...);

  • razumejo pomen psihofizičnega ugodja v stanovanjskih in delovnih okoljih;

  • primerjajo in ocenjujejo kvaliteto opreme v šoli in salonih z vidika varovanja in krepitve zdravja;

  • razumejo potrebe po zagotavljanju preprečevanja hišnih infekcij;

  • razumejo in med seboj primerjajo vrste odpadkov ter transport odpadkov;

  • predvidijo posledice onesnaženja Zemlje z odpadki;

  • razumejo rokovanje s posebnimi odpadki in varnostne ukrepe;

  • razumejo potrebo po varovanju sluha;

    • Imajo razvito sposobnost za ustvarjanje zdravega življenjskega okolja.

    Razvijajo in krepijo ekološko zavest.

    So motivirani za prenašanje – širjenje znanja o varovanju življenjskih pogojev.

    Prizadevajo si za doseganje pozitivno zastavljenih ciljev za vse ljudi.

    Krepijo si vedenje o škodljivostih in spreminjajo svoj življenjski slog.

    Oblikujejo poklicno identiteto.

    So iznajdljivi in pošteni.

    Spremljajo gibanje vrednosti onesnaženja in nasvete za prebivalce.

    Zberejo in uredijo reklamne ilustracije kot poster zdravo bivalno okolje.

    Spremljajo dogajanja s komunalnimi in drugimi odpadki v svojem domačem kraju.

    Dogajanje predstavijo v skupini.

    Ovrednotijo dogajanje in predlagajo rešitve.

    2. letnik - mikrobiologija in epidemiologija

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    MIKROBIOLOGIJA

    Dijaki

    Dijaki

    		  

  • opišejo predmet

  • naštejejo področja, ki jih obravnava

  • opišejo in primerjajo med seboj medicinsko, poljedelsko in tehnično mikrobiologijo;

    • Zavedo se prisotnosti mikroorganizmov v okolju in telesu.

    Zavedo se, da jim bo znanje iz mikrobiologije in epidemiologije v pomoč pri opravljanju poklica.

    Vaja: navodila za varno delo v mikrobiološkem laboratoriju, aseptično delo.

    MIKROORGANIZMI

     

     

     

  • naštejejo vrste mikroorganizmov, opišejo njihovo razširjenost, vlogo v naravi, v telesu, nevarnost okužbe

  • pravilno poimenujejo skupine mikroorganizmov in vede, ki jih proučujejo;

    • Dojamejo dvojno vlogo mikroorganizmov v naravi: nevarnosti,ki jih predstavljajo za človeka in hkratno nujno povezanost z življenjem na zemlji.

    		  

    OSNOVNE ZNAČILNOSTI MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • ločijo skupine prokariontskih in evkariontskih mikroorganizmov

  • opišejo obliko, zgradbo in velikost mikroorganizmov

  • razložijo razlike med prokariontsko in evkariontsko celico;

  • primerjajo razlike v velikosti med posameznimi skupinami mikroorganizmov;

  • naštejejo skupine prokariontskih in evkariontskih mikroorganizmov;

    • Povežejo mikrobiologijo s splošno biologujo in se zavedo multidisciplinarnega pristopa pri študiju žive narave.

    Vaje:

  • priprava mikroskopskega preparata,

  • barvanje preparatov po gramu,

  • mikroskopiranje.

    • VIRUSI

     

     

    		  

  • spoznajo zgradbo in velikost virusov, način gojitve in razmnoževanje virusov

  • shematsko narišejo zgradbo virusa;

  • diskutirajo o definiciji življenja;

    		•  

    Demonstracija: ogled slikovnega materiala.

    BAKTERIJE

     

     

    		  

  • opredelijo sestavne dele bakterijske celice in posebnosti v njeni zgradbi

  • opišejo oblike

  • in lastnosti bakterij, ter pogoje, ki so potrebni za njihovo rast in razmnoževanje

  • skicirajo in opišejo dele bakterijske celice;

    • Razvijajo natančnost in vztrajnost pri opisovanju.

    Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti.

    Razvijajo natančnost in vztrajnost.

    Vaje:

  • priprava navadnega agarja,

  • načini zasejevanja in inkubiranja gojišč.

    • Sporulacija

     

     

     

  • opišejo sporogene bacile, načinom tvorbe spor in odpornostjo spor

  • opišejo zgradbo spore;

  • analizirajo pomen sporulacije;

    • Zavedajo se nevarnosti, ki jo prinašajo spore v okolje.

    		  

    GLIVE

     

     

     

  • opišejo osnovno zgradbo in razmnoževanje gliv

  • skicirajo celice gliv;

    		•  

    Demonstracija:

  • ogled slikovnega materiala,

  • ogled kvasovk in plesni na gojišču.

    • PARAZITSKE ŽIVALI

     

     

    		  

  • ločijo enocelične in večcelične parazite, ki imajo za človeka patogene predstavnike in opišejo njihove osnovne značilnosti

  • naštejejo za človeka pomembne predstavnike členonožcev

  • naštejejo nekatere za človeka nevarne parazitske živali;

  • razlikujejo direktni (neposredni) od indirektnega (posrednega) življenjskega kroga;

    		•  

    Demonstracija: ogled slikovnega materiala.

    PREPREČEVANJE RASTI IN UNIČEVANJE MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • naštejejo in pojasnijo različne načine preprečevanja rasti in uničevanja mikroorganizmov ter pomembnost teh postopkov

  • naštejejo postopke za preprečevanje rasti in uničevanje mikroorganizmov;

    • Si oblikujejo senzibilen odnos do zaščite človekovega zdravja.

    Razvijajo delovno disciplino ter odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih.

    		  

    ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE

     

     

     

  • ločijo kaj je čiščenje in kaj razkuževanje

  • razvrstijo osnovne skupine razkužil ter njihovo delovanje

  • razložijo dobre in slabe strani razkuževanja

  • analizirajo, zakaj je potrebno umivanje rok in kdaj je potrebno razkuževanje rok

  • razumejo pomen različnih načinov čiščenja in jih opišejo;

  • doumejo pomen razkuževanja ali dezinfekcije in razkužil ali dezinfekcijskih sredstev;

  • razložijo pogoje za uspešno razkuževanje ter načine delovanja razkužil na mikrobe;

  • znajo si pravilno umiti in razkužiti roke in pravilno uporabljati medicinske rokavice;

    • Razvijajo senzibilen odnos do varovanja okolja

    Razvijajo čut odgovornosti do sebe in do drugih

    Dojamejo pomembnost natančnega dela in odgovornost za delo za človeka.

    Vaja: mikrobiološki nadzor okolja - dokazovanje mikrobov na rokah in delovnih površinah.

    STERILIZACIJA

     

     

     

  • naštejejo in opišejo fizikalne in kemijske metode sterilizacije,

  • pojasnijo različne načine kontrole uspešnosti sterilizacije

  • razložijo kaj je sterilizacija;

  • naštejejo in opišejo različne načine uničevanja mikroorganizmov in razumejo pomembnost teh postopkov;

  • presojajo zvezo med izbrano metodo sterilizacije in vrsto materiala;

  • razložijo različne načine kontrole uspešnosti sterilizacije;

    		•  

    Ogled suhega sterilizatorja in avtoklava v laboratoriju.

    Demonstracija različnih načinov kontrole sterilizacije s toploto.

    KEMOTERAPEVTIKI

     

     

     

  • razvrstijo glavne skupine kemoterapevtikov in antibiotikov ter razložijo način njihovega delovanja na mikroorganizme

  • razložijo problem razvoja odpornosti bakterij proti kemoterapevtikom;

  • razložijo pogoje za uspešno kemoterapijo in nezaželene posledice kemoterapije;

  • razumejo, da različne skupine mikroorganizmov zahtevajo različno kemoterapijo – vedo, da protibakterijski kemoterapevtiki ne uničujejo gliv in virusov ter, da za zdravljenje parazitnih bolezni potrebujemo posebne spojine;

    • Dojamejo pomen kemoterapevtikov za človeka.

    Vaja: difuzijski antibiogram z diski.

    IMUNOLOGIJA

  • ločijo in opišejo področja imunologije

    •  

     

    OKUŽBA ALI INFEKCIJA

     

     

     

  • ločijo vrste infekcij, opišejo latentno infekcijo, klicenoštvo

  • naštejejo vrste infekcij;

    • Razvijajo čut za varno delo, upoštevajo predpise, posebej so pozorni na preprečevanje prenosa okužbe.

    Vaja: odvzemanje kužnin, posodice za prenos kužnin do mikrobiološkega laboratorija.

    INFEKCIJSKE BOLEZNI

     

     

     

  • opišejo potek nalezljive bolezni in njihove značilnosti

  • opišejo značilnosti infekcijskih bolezni, epidemije, pandemije, endemije;

    		•    

    NARAVNA ODPORNOST PROTI MIKROORGANIZMOM

     

     

     

  • razložijo, kaj je nespecifična odpornost

  • naštejejo dejavnike nespecifične odpornosti;

  • razložijo vnetje;

    • Zavedajo se pomena naravne odpornosti za zdravje.

    		  

    PRIDOBLJENA ODPORNOST PROTI MIKROORGANIZMOM

     

     

     

  • opišejo osnovne značilnosti antigenov in protiteles

  • razumejo delovanje imunskega sistema;

    		•    

    Antigeni

     

     

     

  • opišejo lastnosti antigenov

  • razvrstijo mikrobne antigene

  • naštejejo nekaj mikrobnih antigenov;

    		•    

    PROTITELESA

     

     

     

  • opišejo različne vrste protiteles, njihovo zgradbo in reakcije antigen-protitelo,

  • opišejo metode za dokazovanje protiteles

  • skicirajo zgradbo protitelesa;

    		•    

    PREOBČUTLJIVOST

     

     

     

  • spoznajo takojšnji in kasni tip reakcij

  • ločijo in opišejo hitri in kasni tip preobčutljivosti, vzroke zanje in njihove lastnosti;

    		•    

    ZATIRANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI

     

     

     

  • ločijo in opišejo nespecifične in specifične ukrepe

  • ločijo aktivno in pasivno imunizacijo, njun pomen, pripravo cepiv in imunskih serumov;

    • Razvijajo čut za odgovorno opravljanje nalog.

    Prikaz imunizacijskega programa.

    SPECIALNA MEDICINSKA MIKROBIOLOGIJA

     

     

     

  • pojasnijo smotre specialne mikrobiologije in klasifikacijo mikroorganizmov

  • razložijo kaj proučuje;

    		•    

    OKUŽBE KOŽE

  • opišejo zgradbo kože;

  • opišejo fiziološke pregrade kože;

    • Zavedajo se pomena nepoškodovane kože.

     

    BAKTERIJSKE OKUŽBE KOŽE

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše bakterijske okužbe kože, najpogostejše načine okužb kože in preprečevanja prenosa teh okužb

  • naštejejo najpogostejše bakterijske okužbe kože in njihove povzročitelje: stafilokoke, streptokoke;

    • Dojamejo pomen pravilnega ravnanja s kozmetičnimi pripravki zaradi ohranjanja njihove higienske neoporečnosti.

    Ugotavljanje mikrobiološke kvalitete predmetov splošne rabe – čistilnega mleka.

    STAFILOKOKI

     

     

     

  • opišejo razširjenost, patogenost in način širjenja patogenih stafilokokov, opišejo najpogostejše načine alimentarnih zastrupitev s stafilokoki

  • naštejejo vrste stafilokokov;

    		•  

    Prikaz kultur na trdnih gojiščih, ogled slikovnega materiala.

    STREPTOKOKI

     

     

     

  • opišejo razširjenost, patogenost in načine širjenja patogenih streptokokov, epidemije, zastrupitve z živili

  • poudarijo nevarnosti posledičnih bolezni in klicenoštva

    		•  

    Razvijajo senzibilen odnos do dela z biološkim materialom.

    Prikaz kultur na trdnih gojiščih, ogled slikovnega materiala.

    VIRUSNE OKUŽBE KOŽE

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše virusne okužbe kože, načine okužbe in preprečevanje prenosa okužbe

  • poznajo načine za dokazovanje virusnih okužb;

  • naštejejo nekatere virusne okužbe kože;

    		•  

    Ogled slikovnega materiala (izgled različnih virusov na elektronsko mikroskopskih posnetkih in izgled različnih izpuščajev na koži).

    Koze

     

     

     

  • opišejo koze in njihovo zgodovino

  • poudarijo uspeh WHO

  • opišejo veliki DNK virus in njegove značilnosti

  • razložijo pomen cepljenja za izkoreninjenje črnih koz;

    		•    

    Norice in zoster

     

     

     

  • opišejo povzročitelja

  • ločijo otroško bolezen norice in okužbo, ki se pojavlja kasneje v življenju - pasovec ali zoster

  • naštejejo načine širjenja bolezni

  • opišejo diagnostiko bolezni.

  • primerjajo koze in norice;

    		•    

    Herpes

     

     

     

  • naštejejo različne antigenske tipe virusov Herpes simplex, opišejo načine širjenja, preprečevanja širjenja in oblike bolezni

  • ločijo primarne in sekundarne okužbe

  • opišejo herpes labialis;

    		•    

    Ošpice

     

     

     

  • opišejo povzročitelja bolezni, možne zaplete bolezni, način širjenja in preprečevanje širjenja

  • opišejo imunizacijski program in njegov pomen;

    		•    

    Rdečke

     

     

     

  • opišejo virus, njegove značilnosti

  • naštejejo načine infekcij

  • opišejo potek bolezni in nevarnostmi okužbe v nosečnosti

  • opišejo kongenitalno rubelo;

  • razložijo možne poškodbe ploda oziroma novorojenčka;

    		•    

    GLIVIČNE OKUŽBE KOŽE

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše glivične okužbe kože las in nohtov (dermatofitoze)

  • opišejo način in preprečevanje prenosa in načine dokazovanja okužb

  • naštejejo najpogostejše dermatofite;

    		•    

    PARAZITSKE ŽIVALI KOŽE

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše parazitske zajedalce kože, las in dlak

  • opišejo načine prenosa in preprečevanje njihovega prenosa

  • Srbec (Sarcoptes scabiei)

  • spoznajo povzročitelja garij

    		•      

    Ušivost

     

     

     

  • spoznajo glavne povzročitelje ušivosti pri človeku in boj proti njim

  • naštejejo povzročitelje garij ter ušivosti;

  • opišejo bolezen;

    		•  

    Ogled mikroskopskih preparatov.

    OKUŽBE RAN

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše povzročitelje okužb ran

  • opišejo povzročitelje tetanusa, plinske gangrene in ukrepe, ki varujejo bolnika pred zastrupitvijo;

    		•  

    Prikaz slikovnih atlasov.

    OKUŽBE DIHAL

     

     

     

  • opišejo fiziološke mehanizme v dihalih, ki varujejo pred okužbo

    		•    

    Preberejo in predebatirajo strokovni članek.

    Bakterijske okužbe dihal

     

     

     

  • pojasnijo osnovne značilnosti bakterij, ki povzročajo okužbe zgornjih in spodnjih dihal

  • naštejejo načine prenosa in možnosti za preprečevanje

  • naštejejo bakterijske povzročitelje okužb zgornjih dihal (streptokoke, bacil davice) in spodnjih dihal (pnevmokoke, klebsiele, mikoplazme, klamidije, povzročitelja oslovskega kašlja, tuberkuloze) in opišejo njihove osnovne značilnosti;

    		•    

    Virusne okužbe dihal

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše virusne povzročitelje okužb zgornjih dihal

  • opišejo način prenosa in preprečevanje

  • pojasnijo preprečevanje epidemij in pandemij

  • naštejejo in opišejo virusne povzročitelje okužb zgornjih dihal (rinoviruse) in spodnjih dihal (povzročitelje influence ali gripe);

    		•    

    Glivične okužbe dihal

     

     

     

  • naštejejo glavne povzročitelje pri nas

  • opišejo način okužbe, preprečevanje prenosa okužbe

  • naštejejo povzročitelje glivičnih okužb dihal (kandida);

    		•    

    Parazitske živali v dihalih

     

     

     

  • pojasni možnost prisotnosti parazitskih živali v dihalih

    		•      

    OKUŽBE PREBAVIL

     

     

     

  • pojasnijo prisotnost normalne populacije mikroorganizmov v prebavilih

  • naštejejo fiziološke varovalne mehanizme v prebavilih;

    		•    

    Bakterijske okužbe prebavil

     

     

     

  • naštejejo najpogostejše bakterijske okužbe prebavil

  • opišejo znake bolezni, načine prenosa in preprečevanja

  • pojasnijo pomen hitre mikrobiološke diagnostike

  • naštejejo nekatere bakterijske povzročitelje okužb prebavil (salmonele, šigele, E. coli, povzročitelja kolere);

    • Se zavedajo pomena umivanja rok po stiku z iztrebki, po uporabi stranišča, pred hranjenjem.

    		  

    Virusne okužbe prebavil

     

     

     

  • naštejejo in opišejo najpogostejše virusne povzročitelje

  • opišejo načine prenosa in preprečevanje prenosa okužb

    		•      

    Okužbe prebavil s praživalmi in večceličnimi parazitskimi živalmi

     

     

     

  • naštejejo in opišejo najpogostejše povzročitelje teh okužb načine in preprečevanje prenosa

  •  

    		•    

    Zastrupitve in okužbe z živili in vodo

     

     

     

  • pojasnijo najpogostejše zastrupitve z živili ter okužbe z živili in vodo

  • razložijo pomen higienske priprave hrane in zdrave pitne vode, ter pomen nadzora nad higiensko neoporečnostjo živil in vode v skladu s pravilniki;

    • Zavedajo se nujnosti ustreznega ravnanja z vodnimi viri, odpadki, naravo – so ekološko osveščeni

    		  

    OKUŽBE SEČIL IN SPOLOVIL TER SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI

     

     

     

  • opišejo fiziološke pregrade in varovalne mehanizme pred okužbo v sečilih, spolovilih in rodilih

    		•      

    Bakterijske okužbe sečil

     

     

     

  • naštejejo in opišejo najpogostejše bakterijske povzročitelje okužb sečil

    		•    

    Prikaz slikovnega materiala.

    OKUŽBE RODIL IN SPOLOVIL

     

     

     

    Bakterijske okužbe spolovil

     

     

     

  • naštejejo in opišejo bakterijske povzročitelje spolno prenosljivih bolezni

  • opišejo njihove značilnosti

  • naštejejo najpogostejše povzročitelje okužb rodil;

  • našteje povzročitelje (gonokoke, povzročiteljico sifilisa- Treponemo pallidum;

    • Motivacija za humane odnose med ljudmi.

    Odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih.

    		  

    Virusne okužbe spolovil

     

     

     

  • opiše virusne povzročitelje okužb, ki se prenašajo s spolnim odnosom, njihove značilnosti, znake bolezni, možnost okužbe pri delu s strankami (prenos preko krvi), način zaščite

  • razložijo na kakšne načine preprečujemo te bolezni, se znajo zaščititi pri spolnem odnosu;

    		•    

    Parazitske živali v spolovilih

     

     

     

  • opiše Trichomonas vaginalis, znake okužbe, načine preprečevanja okužbe

  • razložijo možnost prenosa pri spolnem odnosu;

    		•    

    OKUŽBE OSREDNJEGA ŽIVČEVJA

     

     

     

  • naštejejo in opišejo nekatere bakterijske in virusne povzročitelje okužb osrednjega živčevja

  •  

    • Se zavedajo pomena cepljenja proti otroški ohromelosti, srednjeevropskemu klopnemu meningoencefalitisu in steklini.

    Prikaz slikovnega materiala.

    Bakterijske okužbe osrednjega živčevja

  • naštejejo najpogostejše bakterijske okužbe osrednjega živčevja (epidemični meningitis), poznajo način prenosa in preprečevanja;

    • Zavedajo se resnosti teh okužb.

    		  

    Virusne okužbe osrednjega živčevja

     

     

     

  • naštejejo in opišejo najpogostejše povzročitelje teh okužb, načine prenosa in preprečevanja

  • našteje povzročitelje otroške ohromelosti, centralnoevropskega klopnega meningoencefalitisa in stekline;

  • razložijo ukrepe ob ugrizu živali in za preprečevanje stekline;

    		•    

    Počasna gobasta vnetja osrednjega živčevja

     

     

     

  • seznanijo se s povzročitelji gobastega vnetja osrednjega živčevja

  •  prioni - najmanjšimi infektivnimi beljakovinskimi delci in njihovimi značilnostmi

  • razložijo odpornost povzročiteljev gobastih okužb v osrednjem živčevju na segrevanje in razkužila;

  • poznajo način prenosa in varstvo pred okužbo;

    • Zavedo se pomena odkritja prionov.

    		  

    OKUŽBE, KI JIH PRENAŠAJO ČLENONOŽCI IN ZOONOZE

     

     

     

  • naštejejo in opišejo najpogostejše prenašalce bolezni iz živali na človeka ali s človeka na človeka

  • opišejo značilnosti povzročiteljev in znake bolezni, ki jih prenašajo členonožci

  • razložijo kaj je zoonoza;

  • naštejejo zoonoze brez prenašalca in razloži kako se prenašajo z živali na človeka;

  • opišejo načine preprečevanja bolezni, ki jih prenašajo na človeka členonožci;

    		•    

    PARAZITSKE BOLEZNI KRVNEGA OBTOKA IN MEZGOVNIC

     

     

     

  • naštejejo najpomembnejše bolezni ter njihove prenašalce s človeka na človeka

  • pojasnijo načine preprečevanja prenosa teh okužb

  • naštejejo nekatere parazitske bolezni krvnega obtoka in mezgovnic (malarijo toksoplazmozo);

  • opišejo možne posledice toksoplazmoze;

    		•    

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  •  

    		•   

  •  

    		•