SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LABORATORIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

LABORATORIJSKE TEHNIKE V PATOLOGIJI

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

   

 

2.

   

 

3.

   

 

4.

68

 

68

skupaj

68

 

68

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • pridobijo strokovno-teoretična znanja za samostojno, varno in kvalitetno delo v cito in histopatološkem laboratoriju v okviru poklicnih kompetenc,

  • spoznajo laboratorijski inventar in se usposobijo z njim pravilno ravnati in ga uporabljati,

  • se usposobijo za odčitavanje napotnic, za izdelavo cito in histopatoloških preparatov po predpisanih standardnih postopkih, znajo izdelane preparate ustrezno označiti, zaščititi in arhivirati,

  • razvijejo osebnostne lastnosti, pomembne za delo v laboratoriju kot so natančnost, vztrajnost, doslednost, kritičnost, poštenost, kreativnost,

  • se usposobijo za timsko delo,

  • razvijejo čut za delo z dragocenimi laboratorijskimi aparaturami,

  • sprejmejo svoj del odgovornosti v procesu diagnosticiranja bolezni in se na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju ravnajo po zahtevah kodeksa etike zdravstvenih in laboratorijskih delavcev,

  • razvijajo motivacijo za varstvo pri delu in za ustrezno zaščito okolja pred toksičnimi materiali, s katerimi delajo,

  • obvladajo slovensko in tujo strokovno terminologijo in se usposobijo za primerno strokovno govorno komunikacijo, za vodenje dokumentacije in za spremljanje strokovne literature,

  • spoznajo interdisciplinarnost sodobnih postopkov diagnosticiranja bolezni in nujnost timskega dela,

  • dojamejo potrebo in razvijejo željo po vseživljenjskem izobraževanju.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    INORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    CITO IN HISTOPATOLOŠKI LABORATORIJ

    Dijaki

    Dijaki

     

  • opišejo opremo laboratorija

  • ločijo citopatološko in histopatološko preiskavo

  • ocenijo makroskopske in mikroskopske značilnosti cito in histopatoloških vzorcev na predmetniku;

  • ločijo in ovrednotijo cito in histopatološko diagnostično preiskavo ter njun namen in praktični pomen;

  • Se srečajo z avtentičnim delovnim okoljem.

    Razvijajo ročne spretnosti pri manipulaciji z vzorci.

    Se zavedo poklicne odgovornosti.

    Sprejmejo zahteve poklicne etike in se po njih ravnajo.

    Demonstracija: ogled cito in histopatološkega laboratorija ter vzorcev cito in histopatoloških preparatov.

    NAČINI PROUČEVANJA BOLEZENSKIH SPREMEMB V PATOLOGIJI

     

     

     

  • spoznajo preiskovalne nivoje v patologiji: makroskopska, mikroskopska in ultrasktrukturna diagnostika ter pretočna in slikovna citometrija

  • si ogledajo različne vrste mikroskopov in aparatur za cito in histopatološko diagnostiko in opišejo rokovanje z njimi;

  • Razvijajo odgovoren odnos do dragocenih aparatur.

    Spoznajo vlogo hitro razvijajočih se tehnologij v medicini.

    Dojamejo potrebo po timskem pristopu v diagnostičnih postopkih.

    Spoznajo potrebo po vseživljenjskem izobraževanju.

    Demonstracija: različni mikroskopi in druge aparature v laboratoriju in njihova uporabnost v diagnostiki.

    ZGRADBA HUMANE CELICE

     

     

     

  • poznajo ultrastrukturno zgradbo

  • - humane celice

  • - histologijo različnih tkiv in organov

  • si ogledajo ultrastukturno zgradbo humanih celic na diapozitivih, slikah in direktno v elektronskem mikroskopu;

  • grafično ponazorijo in opišejo zgradbo celice;

  • mikroskopirajo vzorce normalnih tkiv;

  • Razvijajo ročne spretnosti pri manipulacijah z mikroskopskimi preparati in mikroskopiranju.

    Se zavedajo odgovornosti pri delu z vrhunsko tehnologijo.

    Se zavedo velike odgovornosti pri delu z dragocenimi aparaturami.

    Demonstracije:

  • ogled diapozitivov in slik humanih celic, različnih tkiv in organov,

  • ogled celic s pomočjo elektronskega mikroskopa.

    Vaja: mikroskopiranje trajnih preparatov vzorcev normalnih tkiv.

  • OSNOVE HUMANE PATOBIOLOGIJE

     

     

     

  • ločijo in opišejo različne načine reagiranja celic na škodljive vplive:

  • 1. prilagoditvene reakcije: atrofijo, hiperplazijo, hipertrofijo in metaplazijo

  • 2. reverzibilne in ireverzibilne okvare celic (degeneracije)

  • 3. nekontrolirano rast celic

  • opišejo teorije nastanka novotvorb

  • ločijo med benignimi in malignimi novotvorbami in opišejo njihove bistvene značilnosti in opišejo morfološke spremembe celic pri njih

  • na histoloških preparatih prepoznajo značilnosti in zaznavajo razlike v načinih reagiranja celic na škodljive nokse;

  • med mikroskopiranjem si ogledajo morfološke spremembe celic;

  • pojasnijo omejene možnosti in nespecifičnost reagiranj celic na škodljive nokse;

  • razložijo pomen zgodnjega odkrivanja novotvorb, razumejo in razložijo razlike v prognozi benignih in malignih novotvorb;

  • Urijo praktične spretnosti med mikroskopiranjem.

    Razvijajo čut za natančno opazovanje.

    Se zavedo vplivov okolja na celice in pomena varstva okolja.

    Se zavedo vloge laboratorijskega tehnika in njegove odgovornosti v medicinski diagnostiki.

    Demonstracije: mikroskopiranje trajnih cito in histoloških preparatov prilagoditvenih reakcij, degeneracij in tumorjev.

    VNETJE

     

     

     

  • opišejo morfološke spremembe v vnetem tkivu

  • opredelijo značilnosti različnih vrst vnetij

  • opišejo značilnosti nespecifične in specifične obrambne reakcije imunskega sistema na vdor tujkov v telo in okvare celic;

  • opišejo pomen vnetne reakcije za telo in okvare celic;

  • na histoloških preparatih prepoznajo značilnosti različnih vrst vnetij;

  • Se prepričajo o potrebi po interdisciplinarnem proučevanju fizioloških in patoloških procesov v telesu.

    Sprejmejo splošno veljavno prepričanje o nujnosti ohranjanja in izboljševanja pozitivnega zdravja.

    Demonstracije: mikroskopiranje trajnih patohistoloških preparatov vnetij.

    ODVZEM IN SPREJEM BIOPTIČNIH TKIVNIH VZORCEV

     

     

     

  • spoznajo napotnice

  • se naučijo označevati in arhivirati vzorce, naštejejo in opišejo različne načine odvzemanj vzorcev za cito in histopatološke preiskave

  • pravilno odčitajo napotnico;

  • opišejo ustrezne načine jemanja različnih tkivnih vzorcev za preiskave;

  • pravilno označijo vzorce;

  • znajo ustrezno arhivirati vzorce;

  • Se zavedajo pomena natančnosti pri delu in svoje odgovornosti v diagnostiki bolezni.

    Demonstracije: ogled ambulante in odvzema vzorca s tankoigelno spiracijsko biopsijo.

    PRIPRAVA TRAJNEGA VZORCA ZA CITOPATOLOŠKO PREISKAVO

     

     

     

  • spoznajo postopke za pripravo razmazov iz različnih vrst tkivnih materialov: aspirata, eksudata, urina, brisa vratu maternice)

  • opišejo različne načine fiksacij in barvanj teh vzorcev v citopatologiji

  • pripravijo citološki razmaz in ga po ustreznem postopku fiksirajo;

  • obarvajo razmaz in ga nato ustrezno zaščitijo;

  • pravilno arhivirajo razmaz;

  • razložijo pomen dobro pripravljenih razmazov za pravilno odčitavanje;

  • Se zavedo svoje odgovornosti pri zgodnjem odkrivanju bolezni.

     

    FIKSACIJA BIOPTIČNIH VZORCEV

     

     

     

  • opišejo in pojasnijo metode fiksacije preparatov

  • pravilno fiksirajo vzorce in razložijo pomen fiksiranja vzorcev za njihovo nadaljnjo obdelavo;

  • Urijo ročne spretnosti.

    Se zavedo odgovornosti pri pripravi vzorcev.

    Demonstracije: prikaz neustrezno fiksiranih vzorcev.

    BARVANJE CITOLOŠKIH VZORCEV

     

     

     

  • naštejejo in opišejo postopke pri barvanju tkivnih vzorcev

  • spoznajo reagente in razložijo njihovo vlogo pri barvanju

  • pravilno obarvajo citološke vzorce in jih pripravijo za odčitavanje;

  • ločijo različne metode barvanj, njihov namen in pomen v diagnostiki;

  • Urijo ročne spretnosti.

    Razvijajo natančnost.

    Sprejmejo odgovornost za svoje delo.

     

    OSNOVNE HISTOLOŠKE TEHNIKE

     

     

     

  • spoznajo različne histološke tehnike obdelave tkivnih vzorcev

  • opišejo in razložijo kritične točke teh obdelav

  • izdelajo histološki preparat po predpisanem postopku;

  • Urijo ročne spretnosti.

    Razvijajo natančnost.

     

    ZMRZLI REZ

     

     

     

  • opišejo postopek izdelave zmrzlega reza

  • razložijo pomen hitrega intraoperativnega postopka izdelave histološkega preparata - zmrzlega reza za nadaljnji potek operacije.

  • Dojamejo pomen raziskovalnega dela in razvoja tehnologije za uspešno zdravljenje bolnih.

    Se zavedo svojega dela odgovornosti v procesu zdravljenja bolnih.

     

    BARVANJE HISTOLOŠKIH PREPARATOV

     

     

     

  • opišejo in razložijo fizikalne in kemijske principe barvanj tkivnih vzorcev

  • razložijo pomen barvanj vzorcev in opozorijo na kritične točke

  • opišejo hematoksilin-eozinsko metodo barvanja in ovrednotijo rezultate tega barvanja

  • po predpisanem postopku obarvajo histološki preparat s hematoksilin-eozinsko metodo barvanja;

  • pravilno ovrednotijo rezultat;

  • upoštevajo toksičnost barvil in pri barvanju ustrezno ravnajo;

  • Se zavedo pomena upoštevanja zahtev varnega ravnanja s toksičnimi snovmi in varstva pri delu ter varstva okolja.

    Privzgojijo si kritičen odnos do podajanja rezultatov preiskav.

     

    HISTOKEMIČNE METODE

     

     

     

  • ponovijo histokemične metode, razložijo principe različnih histokemičnih metod barvanj preparatov

  • mikroskopirajo preparate, pri katerih so z imunohistokemično metodo dokazali prisotnost različnih antigenov v tkivih;

  •  

     

    DRUGE HISTOLOŠKE TEHNIKE

     

     

     

  • razložijo principe pripravljanja vzorcev za elektronsko mikroskopske preiskave

  • za pretočno citometrijo

  • za metode v molekularni patologiji

  • za slikovno citometrijo

  • razložijo razlike, namen in pomen teh metod pripravljanja vzorcev;

  • Dojamejo vlogo tehnološkega razvoja in potrebo po interdisciplinarnem pristopu v diagnostiki bolezni.

     

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  •  

  •  

  •