SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LABORATORIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

LABORATORIJSKE TEHNIKE V PATOLOGIJI

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.
2.
3.
4.	68		68
skupaj	68		68

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

pridobijo strokovno-teoretična znanja za samostojno, varno in kvalitetno delo v cito in histopatološkem laboratoriju v okviru poklicnih kompetenc,

spoznajo laboratorijski inventar in se usposobijo z njim pravilno ravnati in ga uporabljati,

se usposobijo za odčitavanje napotnic, za izdelavo cito in histopatoloških preparatov po predpisanih standardnih postopkih, znajo izdelane preparate ustrezno označiti, zaščititi in arhivirati,

razvijejo osebnostne lastnosti, pomembne za delo v laboratoriju kot so natančnost, vztrajnost, doslednost, kritičnost, poštenost, kreativnost,

se usposobijo za timsko delo,

razvijejo čut za delo z dragocenimi laboratorijskimi aparaturami,

sprejmejo svoj del odgovornosti v procesu diagnosticiranja bolezni in se na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju ravnajo po zahtevah kodeksa etike zdravstvenih in laboratorijskih delavcev,

razvijajo motivacijo za varstvo pri delu in za ustrezno zaščito okolja pred toksičnimi materiali, s katerimi delajo,

obvladajo slovensko in tujo strokovno terminologijo in se usposobijo za primerno strokovno govorno komunikacijo, za vodenje dokumentacije in za spremljanje strokovne literature,

spoznajo interdisciplinarnost sodobnih postopkov diagnosticiranja bolezni in nujnost timskega dela,

dojamejo potrebo in razvijejo željo po vseživljenjskem izobraževanju.

4. OPERATIVNI CILJI

INORMATIVNI CILJI IN VSEBINE	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI	POSEBNOSTI V IZVEDBI
CITO IN HISTOPATOLOŠKI LABORATORIJ	Dijaki	Dijaki
opišejo opremo laboratorija ločijo citopatološko in histopatološko preiskavo	ocenijo makroskopske in mikroskopske značilnosti cito in histopatoloških vzorcev na predmetniku; ločijo in ovrednotijo cito in histopatološko diagnostično preiskavo ter njun namen in praktični pomen;	Se srečajo z avtentičnim delovnim okoljem. Razvijajo ročne spretnosti pri manipulaciji z vzorci. Se zavedo poklicne odgovornosti. Sprejmejo zahteve poklicne etike in se po njih ravnajo.	Demonstracija: ogled cito in histopatološkega laboratorija ter vzorcev cito in histopatoloških preparatov.
NAČINI PROUČEVANJA BOLEZENSKIH SPREMEMB V PATOLOGIJI
spoznajo preiskovalne nivoje v patologiji: makroskopska, mikroskopska in ultrasktrukturna diagnostika ter pretočna in slikovna citometrija	si ogledajo različne vrste mikroskopov in aparatur za cito in histopatološko diagnostiko in opišejo rokovanje z njimi;	Razvijajo odgovoren odnos do dragocenih aparatur. Spoznajo vlogo hitro razvijajočih se tehnologij v medicini. Dojamejo potrebo po timskem pristopu v diagnostičnih postopkih. Spoznajo potrebo po vseživljenjskem izobraževanju.	Demonstracija: različni mikroskopi in druge aparature v laboratoriju in njihova uporabnost v diagnostiki.
ZGRADBA HUMANE CELICE
poznajo ultrastrukturno zgradbo - humane celice - histologijo različnih tkiv in organov	si ogledajo ultrastukturno zgradbo humanih celic na diapozitivih, slikah in direktno v elektronskem mikroskopu; grafično ponazorijo in opišejo zgradbo celice; mikroskopirajo vzorce normalnih tkiv;	Razvijajo ročne spretnosti pri manipulacijah z mikroskopskimi preparati in mikroskopiranju. Se zavedajo odgovornosti pri delu z vrhunsko tehnologijo. Se zavedo velike odgovornosti pri delu z dragocenimi aparaturami.	Demonstracije: ogled diapozitivov in slik humanih celic, različnih tkiv in organov, ogled celic s pomočjo elektronskega mikroskopa. Vaja: mikroskopiranje trajnih preparatov vzorcev normalnih tkiv.
OSNOVE HUMANE PATOBIOLOGIJE
ločijo in opišejo različne načine reagiranja celic na škodljive vplive: 1. prilagoditvene reakcije: atrofijo, hiperplazijo, hipertrofijo in metaplazijo 2. reverzibilne in ireverzibilne okvare celic (degeneracije) 3. nekontrolirano rast celic opišejo teorije nastanka novotvorb ločijo med benignimi in malignimi novotvorbami in opišejo njihove bistvene značilnosti in opišejo morfološke spremembe celic pri njih	na histoloških preparatih prepoznajo značilnosti in zaznavajo razlike v načinih reagiranja celic na škodljive nokse; med mikroskopiranjem si ogledajo morfološke spremembe celic; pojasnijo omejene možnosti in nespecifičnost reagiranj celic na škodljive nokse; razložijo pomen zgodnjega odkrivanja novotvorb, razumejo in razložijo razlike v prognozi benignih in malignih novotvorb;	Urijo praktične spretnosti med mikroskopiranjem. Razvijajo čut za natančno opazovanje. Se zavedo vplivov okolja na celice in pomena varstva okolja. Se zavedo vloge laboratorijskega tehnika in njegove odgovornosti v medicinski diagnostiki.	Demonstracije: mikroskopiranje trajnih cito in histoloških preparatov prilagoditvenih reakcij, degeneracij in tumorjev.
VNETJE
opišejo morfološke spremembe v vnetem tkivu opredelijo značilnosti različnih vrst vnetij	opišejo značilnosti nespecifične in specifične obrambne reakcije imunskega sistema na vdor tujkov v telo in okvare celic; opišejo pomen vnetne reakcije za telo in okvare celic; na histoloških preparatih prepoznajo značilnosti različnih vrst vnetij;	Se prepričajo o potrebi po interdisciplinarnem proučevanju fizioloških in patoloških procesov v telesu. Sprejmejo splošno veljavno prepričanje o nujnosti ohranjanja in izboljševanja pozitivnega zdravja.	Demonstracije: mikroskopiranje trajnih patohistoloških preparatov vnetij.
ODVZEM IN SPREJEM BIOPTIČNIH TKIVNIH VZORCEV
spoznajo napotnice se naučijo označevati in arhivirati vzorce, naštejejo in opišejo različne načine odvzemanj vzorcev za cito in histopatološke preiskave	pravilno odčitajo napotnico; opišejo ustrezne načine jemanja različnih tkivnih vzorcev za preiskave; pravilno označijo vzorce; znajo ustrezno arhivirati vzorce;	Se zavedajo pomena natančnosti pri delu in svoje odgovornosti v diagnostiki bolezni.	Demonstracije: ogled ambulante in odvzema vzorca s tankoigelno spiracijsko biopsijo.
PRIPRAVA TRAJNEGA VZORCA ZA CITOPATOLOŠKO PREISKAVO
spoznajo postopke za pripravo razmazov iz različnih vrst tkivnih materialov: aspirata, eksudata, urina, brisa vratu maternice) opišejo različne načine fiksacij in barvanj teh vzorcev v citopatologiji	pripravijo citološki razmaz in ga po ustreznem postopku fiksirajo; obarvajo razmaz in ga nato ustrezno zaščitijo; pravilno arhivirajo razmaz; razložijo pomen dobro pripravljenih razmazov za pravilno odčitavanje;	Se zavedo svoje odgovornosti pri zgodnjem odkrivanju bolezni.
FIKSACIJA BIOPTIČNIH VZORCEV
opišejo in pojasnijo metode fiksacije preparatov	pravilno fiksirajo vzorce in razložijo pomen fiksiranja vzorcev za njihovo nadaljnjo obdelavo;	Urijo ročne spretnosti. Se zavedo odgovornosti pri pripravi vzorcev.	Demonstracije: prikaz neustrezno fiksiranih vzorcev.
BARVANJE CITOLOŠKIH VZORCEV
naštejejo in opišejo postopke pri barvanju tkivnih vzorcev spoznajo reagente in razložijo njihovo vlogo pri barvanju	pravilno obarvajo citološke vzorce in jih pripravijo za odčitavanje; ločijo različne metode barvanj, njihov namen in pomen v diagnostiki;	Urijo ročne spretnosti. Razvijajo natančnost. Sprejmejo odgovornost za svoje delo.
OSNOVNE HISTOLOŠKE TEHNIKE
spoznajo različne histološke tehnike obdelave tkivnih vzorcev opišejo in razložijo kritične točke teh obdelav	izdelajo histološki preparat po predpisanem postopku;	Urijo ročne spretnosti. Razvijajo natančnost.
ZMRZLI REZ
opišejo postopek izdelave zmrzlega reza	razložijo pomen hitrega intraoperativnega postopka izdelave histološkega preparata - zmrzlega reza za nadaljnji potek operacije.	Dojamejo pomen raziskovalnega dela in razvoja tehnologije za uspešno zdravljenje bolnih. Se zavedo svojega dela odgovornosti v procesu zdravljenja bolnih.
BARVANJE HISTOLOŠKIH PREPARATOV
opišejo in razložijo fizikalne in kemijske principe barvanj tkivnih vzorcev razložijo pomen barvanj vzorcev in opozorijo na kritične točke opišejo hematoksilin-eozinsko metodo barvanja in ovrednotijo rezultate tega barvanja	po predpisanem postopku obarvajo histološki preparat s hematoksilin-eozinsko metodo barvanja; pravilno ovrednotijo rezultat; upoštevajo toksičnost barvil in pri barvanju ustrezno ravnajo;	Se zavedo pomena upoštevanja zahtev varnega ravnanja s toksičnimi snovmi in varstva pri delu ter varstva okolja. Privzgojijo si kritičen odnos do podajanja rezultatov preiskav.
HISTOKEMIČNE METODE
ponovijo histokemične metode, razložijo principe različnih histokemičnih metod barvanj preparatov	mikroskopirajo preparate, pri katerih so z imunohistokemično metodo dokazali prisotnost različnih antigenov v tkivih;
DRUGE HISTOLOŠKE TEHNIKE
razložijo principe pripravljanja vzorcev za elektronsko mikroskopske preiskave za pretočno citometrijo za metode v molekularni patologiji za slikovno citometrijo	razložijo razlike, namen in pomen teh metod pripravljanja vzorcev;	Dojamejo vlogo tehnološkega razvoja in potrebo po interdisciplinarnem pristopu v diagnostiki bolezni.

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja