SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LABORATORIJKSI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 28.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 10. 6. 1999

1. IME PREDMETA

MIKROBIOLOGIJA IN EPIDEMIOLOGIJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

70

  

70

2.

70

70

140

3.

64

6

70

4.

62

6

68

skupaj

266

82

348

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • se strokovno teoretično pripravijo za samostojno in varno delo v mikrobiološkem laboratoriju,

  • osvojijo temeljna naravoslovna znanja za nadaljevanje izobraževanja na višjih in visokih strokovnih šolah zdravstvenih in naravoslovnih usmeritev,

  • spoznajo mesto in pomen mikrobiologije pri timskem reševanju strokovnih medicinskih problemov,

  • povežejo znanja iz mikrobiologije s sorodnimi naravoslovnimi (biologija, fizika, kemija, biokemija, hematologija) in družboslovnimi (tuji jeziki, psihologija, sociologija) znanji,

  • spoznajo glavne medicinsko pomembne povzročitelje okužb pri človeku,

  • razvijajo osebnostne lastnosti kot so: odgovornost, natančnost, vztrajnost, delavnost, vedoželjnost in raziskovalnost, samozavestnost, ustvarjalnost, inovativnost, odločnost, poštenost ipd., ki so pomembne za laboratorijskega tehnika, ki dela za ljudi,

  • so motivirani za skrb za lastno zdravje in zdrav način življenja,

  • so motivirani za vseživljenjsko izobraževanje,

  • razvijajo etične norme, sprejemajo telesno, duševno in družbeno zdravje kot najvišje vrednote, ukrepajo vedno v korist človeku, sprejemajo norme kodeksa etike zdravstvenih in laboratorijskih delavcev ter se ravnajo po njih v poklicnem in osebnem življenju,

  • razvijajo odgovoren odnos do okolja in zanimanje za njegovo varovanje,

  • oblikujejo samozavestne in podjetne osebnosti, ki se bodo znale s svojim strokovnim delom uveljaviti na trgu delovne sile,

  • razvijajo poklicna znanja in spretnosti ter so motivirani za bodoče strokovno delo,

  • razvijajo odgovoren odnos do dela in primerne delovne navade,

  • pridobivajo teoretična in praktična znanja, ki jim omogočajo samostojno opravljanje dela v okviru poklicnih kompetenc,

  • osvajajo strokovno medicinsko terminologijo in terminologijo, ki se uporablja pri delu v različnih laboratorijih in so s tem usposobljeni za vodenje strokovne dokumentacije in za študij strokovne literature.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. Letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    MIKROBIOLOGIJA

    Dijaki

    Dijaki

    		  


  • definirajo mikrobiologijo kot vedo, naštejejo skupine mikroorganizmov in poimenujejo vede, ki jih proučujejo

  • razvrstijo skupine mikroorganizmov v "filogenetsko drevo življenja" in poimenujejo višje sistematske skupine

  • spoznajo praktične veje mikrobiologije

  • pravilno poimenujejo skupine mikroorganizmov in vede, ki jih proučujejo, ter jih uvrstijo v višje sistematske enote in skicirajo njihov položaj glede na filogenetski razvoj;

  • ločijo splošno mikrobiologijo od specialne mikrobiologije;

  • primerjajo med seboj medicinsko, poljedelsko in tehnično mikrobiologijo;

    • Se zavedo prisotnosti mikroorganizmov v in na človeku in v njegovem življenjskem okolju ter pomena mikrobiologije.

    Dojamejo dvojno vlogo mikrobov v naravi: nevarnosti, ki jih predstavljajo za človeka in hkratno nujno povezanost z življenjem na zemlji.

    Plakat: razvojno drevo življenja.

    NAHAJALIŠČA MIKROBOV V NARAVI

     

     

     

  • spoznajo pojme ubikvitarnost

  • normalna populacija mikrobov

  • prehodna ali začasna populacija

  • mikrobov

  • poznajo vlogo mikrobov v naravi

  • se seznanijo s strokovno terminologijo

  • opišejo naselitev ali kolonizacijo mikrobov v in na človeku in pomen normalne in prehodne populacije mikrobov zanj;

  • skicirajo in razložijo kroženje snovi v naravi ter pomen mikrobov;

    • Dojamejo pomen zdravja, zdravega načina življenja in zdravega okolja za človeka.

    Navodila za varno delo v mikrobiološkem laboratoriju, aseptično delo.

    ODNOSI MED MIKROBI IN GOSTITELJI

     

     

     

  • razlikujejjo simbiozo, komenzalizem in parazitizem

  • v diskusiji na primerih razložijo pojem sožitje;

  • razložijo razliko med komenzali in patogenimi paraziti in naštejejo podobnosti in razlike;

    • Aplicirajo pojme simbioza, komenzalizem in parazitizem na medčloveške odnose in analizirajo njihovo vlogo v vsakodnevnem življenju.

    Vaja: odvzem kužnin in prenos kužnin do mikrobiološkega laboratorija.

    OBLIKA, ZGRADBA IN VELIKOST MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • ločijo tri osnovne oblike bakterij, se seznanijo z zgradbo virusov, medicinsko pomembnih gliv in parazitov

  • opredelijo velikostni razred (mikrometer, nanometer, milimeter)

  • skicirajo in opišejo posamezne mikroorganizme;

  • opazujejo in opisujejo mikroskopsko zgradbo mikroorganizmov;

  • primerjajo zgradbo in lastnosti različnih vrst mikroorgnizmov;

    • Se zavedo pestrosti sveta mikrobov in s tem življenja na Zemlji.

    Demonstracija:

  • mikroskop,

  • mikroskopiranje,

  • mikroskopski preparati

  • slikovni material.

    • PROKARIONTSKA CELICA

     

     

     

  • opišejo celično steno, citoplazemsko membrano, citoplazmo z vključki in celične izrastke

  • skicirajo bakterijsko celico in označijo dele bakterijske celice;

  • z ustreznimi strokovnimi izrazi opišejo sestavne dele bakterijske celice in njihovo delovanje;

  • razložijo organizacijo dedne snovi pri prokariontih in jo primerjajo z zgradbo jedra pri evkariontskih celicah;

    • Razumejo pomen zgradbe bakterijske celice v povezavi z njeno patognostjo.

    Razvijajo natančnost in vztrajnost.

    Se usposabljajo za strokovno komunikacijo.

    Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti.

    Video: celice.

    Vaja:

  • mikroskop in načini mikroskopiranja,

  • priprava mikroskopskega preparata.

    • SPORULACIJA

     

     

     

  • seznanijo se s sporulacijo, sporami in s sporogenimi bacili

  • razložijo vzroke za sporulacijo

  • opišejo zgradbo spore;

  • definirajo pojem sporogeni bacili;

  • skicirajo postopek sporulacije in zgradbo spore;

  • primerjajo odpornost spor z odpornostjo vegetativnih celic;

  • razumejo pomen sporulacije za identifikacijo bakterij;

    • Razvijajo natančnost pri opisovanju.

    Spoznajo nevarnost prisotnosti spor v okolju.

    Se zavedo pomena varstva pri delu.

    Referat: pomen sporulacije.

    Vaja: barvanje spor po Schaeffer-Fultonu.

    RAST IN RAZMNOŽEVANJE BAKTERIJ

     

     

     

  • se seznanijo z nespolnim razmnoževanjem bakterij

  • seznanijo se z bakterijsko genetiko (konjugacijo, ...)

  • opišejo rast in smrt populacije bakterij na gojišču

  • osvojijo pojem generacijski čas

  • opišejo in skicirajo delitev na dvoje;

  • skicirajo in razložijo samopodvojevanje ali replikacijo DNK;

  • razložijo konjugacijo;

  • narišejo in razložijo krivuljo rasti bakterijske populacije;

  • analizirajo hitrost delitve bakterij;

  • analizirajo nevarnost prenosa informacije o odpornosti bakterij na kemoterapevtike;

  • razložijo razloge za dosledno izvajanje antibiotične terapije;

    • Se zavedo nevarnosti razvoja odpornosti bakterij na kemoterapevtike in katastrofalnih posledic za človeštvo.

    Vaja:

  • barvanje po Gramu,

  • priprava in mikroskopiranje viseče kaplje.

    • GOJIŠČA IN GOJITEV MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • opišejo vrste gojišč po gostoti in sestavi ter pripravo gojišč

  • poznajo načine gojitve

  • naštejejo in razložijo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da mikrobi na gojiščih lahko rastejo in se razmnožujejo

  • primerjajo sestavo in uporabo različnih vrst gojišč;

  • obvladajo aseptično tehniko in razumejo njen pomen;

  • grafično prikažejo pripravo čistih kultur iz mešanih kultur;

  • razložijo pomen pravilnega načina inkubiranja za rast mikroorganizmov;

  • razumejo pojme aerobno, anaerobno in mikroaerofilno okolje;

    • Razvijajo odgovornost za kvalitetno poklicno delo.

    Razvijajo komunikacijske sposobnosti.

    Zavedajo se odgovornega dela z aparati in materiali.

    Demonstracija:

  • različne vrste gojišč,

  • različne pripomočke za zasejevanje.

    •    

    Pozorni so na varovanje lastnega zdravja in zdravja drugih.

    Zavedajo se nevarnosti dela s plinom, kemikalijami in kužnim materialom.

    Vaje:

  • priprava navadnega agarja,

  • načini zasejevanja in inkubiranja gojišč.

    • IDENTIFIKACIJA ČISTIH KULTUR

     

     

     

  • seznanijo se z načini identifikacije čistih kultur:

  • spoznajo pomen opazovanja posebnosti kultur,

  • oblike in barvalnih lastnosti mikroorganizmov,

  • fizioloških lastnosti,

  • presnovnih aktivnosti,

  • antigenske zgradbe in patogenosti za poskusne živali,

  • osvojijo strokovno terminologijo;

  • razumejo pomen identifikacijskih testov;

    • Se zavedo pomena natančnega dela v laboratoriju.

    Demonstracija:

  • izgled različnih bakterijskih kolonij na krvnem agarju,

  • ogled slikovnega materiala mikroskopskih posnetkov različnih bakterijskih vrst obarvanih z različnimi metodami barvanja,

  • skiciranje viseče kaplje,

  • shematski prikaz rasti bakterij v tekočih gojiščih glede njihovih potreb po plinih,

  • prikaz biokemičnih testov (npr. Russellov dvojni sladkor – pozitivna in negativna reakcija).

    Vaja: izolacija v čisti kulturi.

    		•

    PRESNOVA

     

     

     

  • seznanijo se s presnovo ali metabolizmom

  • ločijo pojme anabolizem, katabolizem in biološke oksidacije

  • spoznajo, da je presnova mikroorganizmov različna

  • osvežijo znanje o encimih

  • razumejo pomen presnovnih reakcij za moderno identifikacijo mikroorganizmov

  • spoznajo, da se presnova mikroorganizmov lahko izkorišča tudi v industrijske namene

  • razumejo pomen pridobivanja energije z biološkimi oksidacijami, oziroma z dihanjem

  • razložijo anabolizem, katabolizem in biološke oksidacije;

  • ločijo potrebe avtotrofov in heterotrofov po hranilnih snoveh;

  • ločijo endo in eksoencime, konstitucijske in adaptacijske encime ter encime, ki jih ločimo med seboj glede na substrat (saharolitične, lipolitične in proteolitične encime);

  • naštejejo skupine mikroorganizmov, ki so pomembne za pridobivanje alkoholov, ocetne kisline, fermentacijo mleka, dozorevanje sira, pridobivanje citronske kisline, vitaminov, antibiotikov, ...;

  • z ustreznimi izrazi poimenujejo in razložijo tipe bioloških oksidacij;

    • Dojamejo pomen mikroorganizmov za življenje ljudi.

    Ocenijo pomen bioloških oksidacij za organizme.

     

  • naštejejo tri tipe bioloških oksidacij

  • razložijo, kaj se dogaja z energijo, ki se sprošča pri dihanju

  • skicirajo kaj se dogaja z energijo (kemična v biološko);

  • v diskusiji ovrednotijo pomen različnih tipov bioloških oksidacij;

    		•    

    PREPREČEVANJE RASTI IN UNIČEVANJE MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • naštejejo in pojasnijo različne načine preprečevanja rasti in uničevanja mikroorganizmov ter pomembnost teh postopkov

  • naštejejo postopke za preprečevanje rasti in uničevanje mikroorganizmov;

    • Si oblikujejo senzibilen odnos do zaščite človekovega zdravja.

    Razvijajo delovno disciplino ter odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih.

    		  

    ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE

     

     

     

  • ločijo kaj je čiščenje in kaj razkuževanje

  • razvrstijo osnovne skupine razkužil ter njihovo delovanje

  • razložijo dobre in slabe strani razkuževanja

  • analizirajo, zakaj je potrebno razkuževanje rok

  • razumejo pomen različnih načinov čiščenja in jih opišejo;

  • doumejo pomen razkuževanja ali dezinfekcije in razkužil ali dezinfekcijskih sredstev;

  • razložijo pogoje za uspešno razkuževanje ter načine delovanja razkužil na mikrobe;

  • znajo si pravilno umiti in razkužiti roke in pravilno uporabljati medicinske rokavice;

    • Razvijajo senzibilen odnos do varovanja okolja.

    Razvijajo čut za odgovornosti do sebe in do drugih.

    Dojamejo pomembnost natančnega dela in odgovornost za delo za človeka.

    Vaja:

  • mikrobiološki nadzor okolja –dokazovanje mikrobov na rokah in delovnih površinah,

  • higiensko umivanje in razkuževanje rok.

    • STERILIZACIJA

     

     

     

  • naštejejo in opišejo fizikalne in kemijske metode sterilizacije

  • pojasnijo različne načine uspešnosti kontrole sterilizacije

  • razložijo kaj je sterilizacija;

  • naštejejo in opišejo različne načine uničevanja mikroorganizmov in razumejo pomembnost teh postopkov;

  • presojajo zvezo med izbrano metodo sterilizacije in vrsto materiala;

  • razložijo različne načine kontrole uspešnosti sterilizacije;

  • opišejo sterilizacijo z obsevanjem z gama žarki;

  • razložijo sterilizacijo s precejanjem ali filtracijo, vrste filtrov in načine precejanja;

    		•  

    Ogled suhega sterilizatorja in avtoklava v laboratoriju.

    Demonstracija:

  • prikaz različnih načinov kontrole uspešnosti sterilizacije s toploto,

  • prikaz različnih filtrov in shem filtriranja.

    Vaja: steriliziranje.

    		•

    KEMOTERAPEVTIKI

     

     

     

  • razvrstijo glavne skupine kemoterapevtikov in antibiotikov ter razložijo način njihovega delovanja na mikroorganizme

  • razumejo pomen kemoterapije, razložijo pojem selektivne toksičnosti;

  • razložijo problem razvoja odpornosti mikroorganizmov proti kemoterapevtikom;

  • razložijo pogoje za uspešno kemoterapijo in nezaželjene posledice kemoterapije;

    • Dojamejo pomen kemoterapevtikov za človeka.

    Vaja: difuzijski antibiogram z diski in vrednotenje rezultatov.

     

  • razumejo, da različne skupine mikroorganizmov zahtevajo različno kemoterapijo – vedo, da protibakterijski kemoterapevtiki ne uničujejo gliv in virusov ter, da za zdravljenje parazitnih bolezni potrebujemo posebne spojine;

    		•    

    OKUŽBA ALI INFEKCIJA

     

     

     

  • razlikujejo prikrito in očitno okužbo

  • ločijo rekonvalescentnega od kontaktnega klicenosca

  • poznajo člene Vogralikove verige

  • naštejejo vrste okužb

  • razložijo načine širjenja mikrobov v telesu gostitelja

  • opišejo nekaj primerov prikritih in očitnih okužb;

  • skicirajo člene Vogralikove verige;

  • naštejejo in opišejo anatomske poti za širjene mikrobov v telesu gostitelja;

  • ločijo bakteriemijo od sepse;

    • Se zavedo nevarnosti klicenoštva.

    Doumejo nevarnosti okužbe.

    Zavedo se odgovornosti za lastno doživljenjsko izobraževanje.

    Vaja: pomen kvantitativnih (urinokultura) in kvalitativnih preiskav (koprokultura).

    UVOD V IMUNOLOGIJO

     

     

     

  • spoznajo pomen imunologije

  • naštejejo glavne značilnosti naravne odpornosti, humoralne ter celične imunosti

  • opišejo koristno vlogo imunosti in možne škodljive posledice, ki jih ima razvoj odpornosti za gostitelja;

  • ločijo naravno odpornost in pridobljeno odpornost (humoralno in celično imunost);,

    • Zavedo se pomena imunologije kot samostojne vede.

    		  

    NARAVNA ODPORNOST PROTI MIKROORGANIZMOM

     

     

     

  • razložijo kaj je nespecifična odpornost

  • naštejejo dejavnike nespecifične odpornosti;

  • razložijo vnetje;

    • Zavedajo se pomena naravne odpornosti za zdravje.

    Referat: koža kot zaščita pred vdori mikroorganizmov.

    PRIDOBLJENA ODPORNOST PROTI MIKROORGANIZMOM

     

     

     

  • opišejo osnovne značilnosti antigenov in protiteles

    		•      

    ANTIGENI ali IMUNOGENI

     

     

     

  • opišejo lastnosti antigenov

  • vedo kaj je determinantna skupina ali epitop

  • opišejo hapten ali nepopolni antigen

  • razvrstijo mikrobne antigene

  • razumejo delovanje imunskega sistema;

  • razložijo specifičnost antigena;

  • skicirajo shemo haptena;

  • skicirajo in opišejo bakterijske antigene;

    		•    

    HUMORALNA IMUNOST

     

     

     

  • opišejo različne vrste protiteles in reakcije antigen- protitelo

  • poznajo način nastajanja protiteles

  • opišejo skupine človeških protiteles

  • skicirajo zgradbo protitelesa, označijo vezišča za antigen in komplement;

    • Se zavedo pomena seroloških reakcij za pravilno postavitev diagnoze nalezljive bolezni.

    Referat: alergeni v našem okolju.

    REAKCIJE MED ANTIGENI IN PROTITELESI

     

     

     

  • spoznajo različne vrste reakcij in specifičnost teh reakcij

  • definirajo titer protiteles

  • naštejejo in opišejo reakcijo nevtralizacije, aglutinacije ali zlepljanja, lize ali raztapljanja, precipitacije, imobilizacije in reakcije vezanja komplementa;

  • spoznajo pomen določanja titra protiteles;

    • Zavedajo se nevarnosti avtoimunskih bolezni.

    Vaja: različni serološki testi.

    2. Letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

     

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    CELIČNA IMUNOST

    Dijaki

    Dijaki

     

  • spoznajo limfocite T

  • opišejo nastanek limfocitov T, diferenciacijo teh celic

  • razložijo vlogo limfokinov pri celični imunosti

  • opišejo reakcijo med antigeni in limfociti T

  • skicirajo zgradbo limfatičnih organov;

  • shematsko prikažejo nastanek limfocitov B in T;

    • Spoznajo vlogo celične imunosti pri ozdravitvi.

    Se zavedo pomena celične imunost pri postavljanju diagnoze nalezljive bolezni.

    Dojamejo nevarnosti, ki jih prinašajo različne preobčutljivostne reakcije človeku.

    		  

    PREOBČUTLJIVOSTNE REAKCIJE

     

     

     

  • spoznajo 4 tipe preobčutljivostnih reakcij

  • razložijo takojšnji tip preobčutljivostne reakcije;

  • ločijo pojme alergen, pritrjeno protitelo iz razreda IgE, histamin, anafilaksija, koprivnica ali urtikarija, anafilaktični šok, antihistaminiki, alergološki testi;

  • razložijo 2. tip preobčutljivostne reakcije, citotoksično preobčutljivost (vlogo protiteles IgG in IgM);

  • razumejo tvorbo imunskih kompleksov;

  • pojasnijjo kasno preobčutljivost ali alergijo kasnega tipa;

    • Se zavedajo nevarnosti alergenov v okolju.

    		  

    IMUNOST PROTI KUŽNIM BOLEZNIM

     

     

     

  • ločijo kratkotrajno od dolgotrajne, solidne imunosti

  • opišejo antitoksično, antiinfekcijsko imunost ter premunicijo

  • razložijo razlike med posameznimi tipi imunosti;

    		•    

    AKTIVNA IMUNIZACIJA

     

     

     

  • spoznajo pomen cepljenja, pripravo cepiv ter možne zaplete po cepljenju

  • narišejo tabelo z imunizacijskim programom, ter razložijo pojma bazično cepljenje in revakcinacija;

    • Zavedo se pomena cepljenja prebivalstva.

    Referat: obvezna cepljenja in cepitveni koledar v Sloveniji.

    PASIVNA IMUNIZACIJA

     

     

     

  • spoznajo pojme: imunski serum ali antiserum, seroprofilaksa, seroterapija

  • ločijo navaden humani imunski serum od hiperimunega seruma

  • razumejo pridobivanje imunskih serumov in razložijo kaj pomeni prečiščevanje serumov

  • razložijo, kdaj govorimo o seroprofilaksi in kdaj o seroterapiji;

  • opišejo pripravo navadnega imunskega seruma in hiperimunega seruma;

    • Dojamejo pomen pasivne imunizacije za človeka, njene dobre in slabe strani.

    		  

    POSEBNOSTI V MIKROBIOLOŠKI PREPOZNAVI NALEZLJIVIH BOLEZNI

     

     

     

  • spoznajo pomen mikrobiološke diagnoze za prepoznavo povzročitelja nalezljive bolezni (direktno in indirektne metode)

  • samostojno poskušajo ugotoviti, kdaj in kako lahko uporabimo direktno metodo, oziroma indirektni metodi;

  • utrdijo pojem titer protiteles in spoznajo pomen odvzema dveh vzorcev seruma: enega na začetku bolezni in drugega dva do tri tedne kasneje, ter ovrednotijo titer protiteles;

    • Zavedo se pomena natančnega, varnega in odgovornega dela,sprejemajo kodeks etike zdravstvenih delavcev kot vodilo v poklicnem in vsakdanjem življenju.

    		  

    POSEBNOSTI ZDRAVLJENJA ALI TERAPIJE NALEZLJIVIH BOLEZNI

     

     

     

  • spoznajo vzročni ali kavzalni in simptomatski način zdravljenja

  • opišejo pomen kemoterapije in seroterapije;

  • razložijo kdaj se uporablja seroterapija;

  • naštejejo in razložijo različne načine simptomatskega zdravljenja;

    • Zavedo se pomena pravilnega načina zdravljenja nalezljivih bolezni.

    		  

    PATOGENOST MIKROORGANIZMOV

     

     

     

  • definirajo pojme: patogenost, virulenca, pogojna patogenost

  • naštejejo dejavnike patogenosti

  • razdelijo toksine, endotoksine in enterotoksine in razložijo razlike med njimi;

  • razložijo pomen različnih površinskih snovi mikroorganizmov;

  • naštejejo in opišejo encime- pomembne dejavnike patogenosti;

    • Zavedajo se nevarnosti bakterijskih okužb.

    		  

    SPECIALNA MIKROBIOLOGIJA- BAKTERIOLOGIJA

     

     

     

  • poznajo posamezne veje specialne mikrobiologije

  • opišejo in razumejo naloge in vlogo medicinske bakteriologije, ter pomen razporejanja bakterij v klasifikacijske enote;

    • Zavedo se pomena medicinske bakteriologije za človekovo zdravje.

     

  • pri vsaki bakterijski vrsti naštejejo najpomembnejšo okužbo, ki jo povzroča pri človeku, spoznajo nahajališče oziroma njeno razprostranjenost, oblikovne lastnosti, načine gojitve in mikrobiološko določanje identifikacijo, način njihovega širjenja (epidemiologijo) in preprečevanja

    		•      

    PIOGENI KOKI - PO GRAMU POZITIVNI KOKI

     

     

     

  • stafilokoki

  • streptokoki

  • pnevmokoki

  • prepoznajo zunanji izgled kolonij posameznih predstavnikov teh mikroorganizmov na krvnem agarju, si ogledajo posnetke v slikovnem atlasu in pod mikroskopom opazujejo obarvane po Gramu;

    • Zavedajo se nevarnosti okužb s piogenimi koki.

    Zavedajo se pomena varovanja zdravja z ustreznimi ukrepi pred epidemičnim meningokoknim meningitisom in gonorejo ali kapavico.

    Vaje:

  • koagulazni test na predmetniku,

  • bacitracinski test,

  • optohinski test,

  • oksidazni test.

    • PO GRAMU NEGATIVNI KOKI

     

     

     

  • najserije

  • znajo izvesti osnovne identifikacijske teste;

    		•    

    ČREVESNE BAKTERIJE

     

     

     

  • družina enterobakterije

  • spoznajo pomembnejše predstavnike pogojno patogenih rodov (E. coli, Proteus, Klebsiella) in patogenih rodov (Salmonella, Shigella)

  • poznajo osnovne značilnosti v izgledu črevesnih bakterij na krvnem agarju, načine gojitve;

  • samostojno naredijo osnovne identifikacijske teste;

  • poznajo izgled pod mikroskopom, če preparat obarvamo po Gramu;

  • razložijo poti širjenja s fekalnim onesnaženjem, z živili, z vodo;

    • Dojamejo nevarnost okužb s črevesnimi bakterijami.

    Vaje:

  • uporaba Russellovega dvojnega sladkorja in Christensenovega gojišča,

  • IMVC testi, testi za ugotavljanje gibljivosti bakterij, ONPG test, aglutinacija na predmetniku.

    • VIBRIO CHOLERAE

     

     

     

  • opišejo kolero, epidemije in pandemije

  • primerjajo načine širjenja s salmonelami in šigelami;

    • Spoznajo nevarnosti epidemij in pandemij.

    Ogled slikovnih atlasov.

    Referat: kolera.

    Rod: CAMPYLOBACTER

  • poznajo načine za mikrobiološko določitev kampilobaktrov;

    • Se zavedajo nevarnosti okužb s predstavniki tega rodu.

    Ogled slikovnih atlasov.

    Referat: helicobacter pylori.

    PSEUDOMONAS AERUGINOSA

     

     

     

  • opišejo lastnosti te pogojno patogene bakterije, njeno razširjenost v okolju in sposobnost povzročati okužbe

  • prepoznajo tipičen izgled in vonj bakterije na trdnem gojišču;

    • Zavedajo se nevarnosti hospitalnih infekcij.

    Demonstracija: izgled kulture na navadnem agarju in na gojišču King A in B.

    POVZROČITELJI OKUŽB S HRANO IN VODO

     

     

     

  • spoznajo najpomembnejše povzročitelje in jih naštejejo

  • opišejo faktorje okolja, ki vplivajo na rast teh povzročiteljev (pH, temperatura, voda)

  • seznanijo se s potmi širjenja okužb

    •  

    Dojamejo pomen higiene in namen preprečevanja rasti mikrobov v živilih in vodi.

    Vaje:

  • mikrobiološka preiskava mlečnega izdelka,

  • mikrobiološka preiskava pitne vode.

  • spoznajo načine dokazovanja povzročiteljev okužb (kvalitativno in kvantitativno)

  • spoznajo indikatorje fekalne kontaminacije

    		•    

  •  

    • HAEMOPHILUS INFLUENZAE

  • razložijo odvisnost bakterije od rastnih faktorjev, ki so prisotni v krvi in s tem povezane probleme pri načinu gojitve;

  • zasejejo vzorec, v katerem lahko pričakujemo Haemophilus influenzae;

  • skicirajo satelitni fenomen;

    • Zavedajo se nevarnosti, ki jo prinaša prehod te bakterije v osrednji živčni sistem.

    Vaja: identifikacija Haemophilus influenzae.

    BORDETELLA PERTUSIS

  • skicirajo način zasejevanja pri sumu na oslovski kašelj;

  • poznajo izgled kolonij na gojišču po Bordet- Gengouju;

    • Poznajo pomen aktivne imunizacije ali cepljenja, kot pomembnega profilaktičnega ukrepa.

    Ogled slikovnih atlasov.

    CORYNEBACTERIUM DIPHTERIAE

  • pojasnijo toksičnost bacila davice;

  • opišejo in skicirajo teste za dokazovanje toksičnosti seva bacila davice;

    • Dojamejo pomen rednega izvajanja imunizacijskega programa.

    Vaja: barvanje povzročitelja davice z metodo po Ljubinskem.

    MYCOBACTERIUM TUBERCULOSIS

    		      

  • naštejejo povzročitelja tuberkuloze in gobavosti

  • razložijo probleme pri gojitvi;

  • pojasnijo obliko imunosti;

  • prepoznajo bacil tuberkuloze pod mikroskopom;

    • Zavedajo se nevarnosti za ponovno širjenje tuberkuloze.

    Vaja: barvanje bacilov tuberkuloze po metodi Ziehl- Neelsen.

    CLOSTRIDIUM TETANI

    CLOSTRIDIUM PERFRINGENS

    CLOSTRIDIUM BOTULINUM

     

     

     

  • opišejo splošne značilnosti rodu Clostridium

  • razložijo razširjenost klostridijev v naravi, posebnosti pri njihovem širjenju ter pomen ekso in endo toksinov;

  • primerjajo razlike pri zastrupitvah z živili, ki jih povzročajo salmonele, stafilokoki oziroma klostridiji;

  • obvladajo načine gojitve v anaerobnih pogojih;

    • Zavedo se nevarnosti okužbe zaradi prisotnosti spor v okolju.

    Vaje:

  • načini gojitve v anaerobnih pogojih,

  • mikrobiološko določanje klostridijev.

    • BACILLUS ANTHRACIS

     

     

     

  • razložijo splošne lastnosti rodu Bacillus

  • razložijo besedo antropozoonoza

  • skicirajo bacile vraničnega prisada;

    • Doumejo pomen pravilnega ravnanja z živalmi, ki so poginile za antraksom.

    Ogled slikovnih atlasov.

    Rod BRUCELLA

     

     

     

  • opišejo načine širjenja z živali na človeka

  • primerjajo med sabo povzročitelje zoonoz;

    • Zavedajo se pomena serološke diagnoze, kožnega testa.

    		  

    Rod YERSINIA – iz družine enterobakterij

     

     

     

    YERSINIA PESTIS

    YERSINIA PSEUDOTUBERCULOSIS YERSINIA ENTEROCOLITICA

     

     

     

  • opišejo način širjenja z živali na človeka

  • naštejejo okužbe, ki jih povzročata Yersinia pseudotuberculosis in Yersinia enterocolitica in vedo, da so te okužbe vedno pogostejše

  • primerjajo med sabo povzročitelje zoonoz;

    • Zavedajo se nevarnosti laboratorijskih okužb.

    Referat: kuga.

    LISTERIA MONOCYTOGENES

     

     

     

  • opišejo listeriozo

    		•  

    Zavedajo se nevarnosti okužbe v nosečnosti.

    Ogled kulture na krvnem agarju in slikovnega materiala v mikrobiološkem atlasu.

    3. Letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

     

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    SPIROHETE

     

     

     

    Rod: BORRELLIA

    Rod: LEPTOSPIRA

     

     

     

    Rod: TREPONEMA

     

     

     

  • poznajo značilnosti spiralnih bakterij,

  • razložijo način širjenja borelioze

  • poznajo prve znake okužbe z Borrelio burgdorferi

  • opišejo leptospiroze

  • razložijo pomen seroloških testov za odkrivanje sifilisa;

  • primerjajo sifilis z gonorejo;

    • Dojamejo pomen zgodnjega odkrivanja klopov na telesu človeka in pravilnega načina odstranjevanja klopov.

    Zavedajo se pomena in odgovornosti pri skrbi za svoje zdravje in zdravje drugih.

    Referat: borelioza.

    Ogled slikovnega materiala.

    RIKECIJE, KLAMIDIJE in MIKOPLAZME

     

     

     

  • spoznajo posebnosti teh skupin mikroorganizmov

  • naštejejo glavne predstavnike teh skupin, ki povzročajo okužbe pri človeku

    		•  

    Zavedajo se nevarnosti in razširjenosti klamidijskih infekcij na rodilih v Sloveniji.

    Referat: rikecioze.

    Ogled slikovnega materiala.

    GLIVE –MIKOLOGIJA

     

     

     

  • razumejo pomen mikologije, zaradi zelo razširjene uporabe protibakterijskih zdravil

    		•      

    DERMATOFITI

     

     

     

    rod TRICHOPHYTON

    rod EPIDERMOPHYTON

    rod MICROSPORUM

     

     

     

    CANDIDA ALBICANS

    POVZROČITELJI SISTEMSKIH MIKOZ

     

     

     

  • rod: Aspergillus

  • rod: Mucor

  • rod: Rhizopus

  • razložijo pojem mikoza;

  • poznajo izgled kolonij kvasovk in plesni na trdnem gojišču;

  • naštejejo nekatere rodove dermatofitov in vedo kaj so dermatofitoze;

  • vedo, kaj so antimikotiki;

  • vedo kaj so kandidoze;

  • naštejejo nekatere povzročitelje sistemskih mikoz;

  • poznajo načine mikrobiološkega določevanja gliv;

    • Zavedajo se pomena pravilne kemoterapije.

    Dojamejo pomen pogojno patogenih.

    Mikroorganizmov.

    Zavedajo se problemov pri zdravljenju mikoziroma

    Zavedajo se pomena pravilne nege telesa in primerne obutve pri preprečevanju mikoziroma

    Dojamejo nevarnost okužb s povzročitelji sistemskih mikoziroma

    Ogled slikovnih atlasov.

    Ogled kulture na trdnem gojišču.

    Vaja: kultiviranje kvasovk.

    VIROLOGIJA

     

     

     

  • seznanijo se z vedo

  • primerjajo prokariontsko celico z virusi;

    		•    

    ZGRADBA, SIMETRIJA, KEMIČNA SESTAVA in VELIKOST VIRUSOV

     

     

     

  • spoznajo različne simetrije virusov kemično sestavo posameznih sestavnih delov ter njihov pomen

  • skicirajo različne viruse;

  • razložijo, kako se določa velikost virusov;

  • opredelijo velikost virusov;

    • Se zavedo pomena virusov kot posebne življenjske oblike.

    Ogled elektronsko mikroskopskih posnetkov različnih virusov.

    RAZMNOŽEVANJE VIRUSOV

     

     

     

  • spoznajo posebnosti razmnoževanja virusov, opišejo posamezne stopnje pri razmnoževanju virusov znotraj gostiteljske celice

  • skicirajo stopnje pri razmnoževanju virusov;

  • primerjajo z načini razmnoževanja pri bakterijah, glivah, praživalih;

    		•    

    GOJITEV VIRUSOV

     

     

     

  • spoznajo probleme in možne načine gojitve virusov: celične kulture, kurji plod, bakterijska kultura, poskusne živali

  • samostojno razložijo načine gojitve bakterij in gliv in jih primerjajo z gojitvijo virusov;

    • Zavedo se problema in pomena gojitve mikroorganizmov.

    Postri in ostali slikovni material: kurji plod, celične kulture (rujevka in sodobne posode za gojitev virusov).

    VIRUSI IN BOLEZEN

     

     

     

  • spoznajo posebnosti virusnih bolezni in jih primerjajo s tistimi, ki jih povzročajo bakterije in glive

  • razložijo načine vstopa (vstopna vrata) virusov in načine širjenja virusov po telesu gostitelja;

    • Zavedo se pomena virusnih infekcij in velikega števila teh okužb.

    		  

    ODPORNOST GOSTITELJA PROTI VIRUSOM

     

     

     

  • spoznajo pomen nespecifičnih in specifičnih oblik imunosti

  • opišejo pomen humoralne in celične imunosti

  • opišejo interferon in njegov pomen

  • ločijo pomen humoralne in celične imunosti za ozdravitev;

  • se seznanijo z umetnim pridobivanjem interferona v tkivnih kulturah živalskih celic;

    		•    

    ŠIRJENJE VIRUSNIH INFEKCIJ

  • spoznajo načine in posebnosti pri širjenju virusov

  • izdelajo shemo o možnih načinih širjenja virusnih okužb;

    		•    

    PREPREČEVANJE VIRUSNIH INFEKCIJ

     

     

     

  • spoznajo posebnosti v preprečevanju bolezni, ki jih povzročajo virusi

  • razlikujejo aktivno in pasivno imunizacijo;

    • Dojamejo pomen preprečevanja virusnih infekcij.

    		  

    ZDRAVLJENJE VIRUSNIH BOLEZNI

     

     

     

  • seznanijo se s problemi uporabe kemoterapevtikov

  • primerjajo uporabo kemoterapije pri zdravljenju bakterijskih infekcij in virusnih infekcij;

    		•    

    LABORATORIJSKA DIAGNOZA VIRUSNIH INFEKCIJ

     

     

     

  • spoznajo najpomembnejše metode za diagnostiko virusnih infekcij: direktne in indirektne

  • primerjajo jo z diagnozo ostalih okužb;

  • shematsko prikažejo različne serološke teste;

    • Zavedo se pomena vestnega in natančnega dela.

    Vaje:

  • direktne preiskavne metode: celične kulture, CPU, inokulacija kužnine v kurji plod,

  • opišejo in razumejo nevtralizacijski test, test inhibicije hemaglutinacije, reakcijo vezanja komplementa, imunofluorescenco, encimskoimunske teste (ELISA teste), radioomunske teste (RIA teste), molekularno biološke teste (hibridizacijske metode, verižna reakcija s polimerazo)

    		•    

  • dokazovanje prisotnosti virusnega antigena: testi hemaglutinacija in inhibicija hemaglutinacije,

  • indirektne preiskavne metode: RVK, nevtralizacijski test, IF, ELISA, RIA.

    • SPECIALNA VIROLOGIJA

     

     

     

  • spoznajo klasifikacijo virusov in probleme s tem v zvezi

  • spoznajo različne načine razvrščanja virusov

  • pripravijo tabelo s seznamom skupin DNK in RNK virusov;

  • razumejo delitev virusov v večje skupine po bolezenskih znakih, ki jih povzročajo;

  • naštejejo take skupine in iz vsake skupine nekaj pomembnih predstavnikov;

    		•    

    VIRUSI, KI POVZROČAJO OKVARE NA KOŽI

     

     

     

    VIRUS VARICELLA – ZOSTER

     

     

     

  • virus, ki povzroča norice in pasovec ali zoster

  • naštejejo različne oblike okužb;

  • razločujejo endogeno in eksogeno okužbo;

  • razložijo anergično stanje;

    • Zavedo se nevarnosti virusnih okužb zavedajo se načina širjenja in možnosti preprečevanja razširjanja herpesvirusov.

    Dojamejo problem pojavljanja epidemij ošpic in velike nevarnosti zapletov pri tej okužbi.

    Ogled slikovnega materiala.

  • VARIOLLA VERA -virus koz

    		•      

    HERPES SIMPLEKS VIRUS

     

     

     

  • VIRUS OŠPIC – virus ošpic

    		•      

  • seznanijo se z imunizacijskim programom

    		•      

    VIRUSI, KI POVZROČAJO OKVARE DIHAL

    RHINOVIRUSI

    ADENOVIRUSI

     

     

     

    VIRUSI INFLUENZAE

     

     

     

  • virusi, ki povzročajo gripo ali influenco

  • razložijo, zakaj smo lahko velikokrat prehlajeni;

  • razložijo, zakaj se lahko adenovirusi razširijo skozi usta v črevesje;

  • razložijo,zakaj se lahko gripa pojavlja v obliki epidemij in pandemij;

    • Zavedajo se pomena cepljenja proti gripi.

    Referat: gripa ali influenca.

    VIRUSI, KI POVZROČAJO OKVARE OSREDNJEGA ŽIVČEVJA

     

     

     

  • POLIOVIRUSI- povzročitelji otroške ohromelosti ali paralize

    		•  

    Zavedajo se pomena cepljenja.

    		  

    VIRUS SREDNJEEVROPSKEGA KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA (KME)

  • razložijo, kako se lahko zaščitimo pred KME;

  • opišejo, kdaj in kako odstranimo klopa;

  • poudarijo način prenosa virusa z gostitelja na gostitelja;

  • razložijo posebnosti pri širjenju virusa v telesu gostitelja;

    • Dojamejo pomen in razširjenost KME v Sloveniji.

    Znajo se pravilno obuti in obleči, ter uporabljati repelente za zaščito pred klopi in drugimi členonožci.

    Na zemljevidu Evrope si ogledajo razširjenost KME.

  • spoznajo skupino ARBOVIRUSOV in njihove skupne značilnosti

    		•      

    VIRUS STEKLINE

  • razložijo razliko med divjo in tiho obliko stekline;

  • naštejejo ukrepe potrebne ob ugrizu stekle živali;

    • Zavedajo se nevarnosti stekline v Sloveniji ter pomena cepljenja psov in mačk.

    		  

    POČASNA GOBASTA VNETJA OSREDNJEGA ŽIVČEVJA

     

    Zavedajo se resnosti teh okužb.

     

  • naštejejo nekatere okužbe

    		•      

  • KURU ali smejavica

    		•      

    SUBAKUTNI SKLEROZIRAJOČI PAN ENCEFALITIS (SSPE)

    SPONGIFORMNA ENCEFALOPATIJA (SPE)

    CREUTZFELD – JACOBOVA BOLEZEN (CJB)

     

     

     

    PRIONI

     

     

     

  • spoznajo najmanjše infektivne beljakovinske delce in njihove značilnosti

    		•  

    Se zavedo pomena odkritja prionov.

    		  

    INFEKCIJE, KI PREHAJAJO Z MATERE NA PLOD

  • razložijo pojem kongenitalna rubela;

  • poznajo skupine protiteles in serološko diagnostiko;

    • Zavedo se pomena preventivnih ukrepov.

    Ogled slikovnih atlasov.

    VIRUS RDEČK

  • razložijo pomen hitre laboratorijske diagnoze pri rdečkah;

    		•    

    CITOMEGALOVIRUS

  • ločijo prirojeno in pridobljeno citomegalijo;

  • primerjajo citomegalijo z rdečkami;

    		•    

    4. Letnik

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VIRUS MUMPSA

     

     

     

  • seznanijo se laboratorijsko diagnozo

    		•    

    Ogled slikovnih atlasov.

    INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA

     

     

     

  • seznanijo se z laboratorijsko diagnozo

    		•      

    VIRUSI HEPATITISA

     

     

     

  • spoznajo viruse hepatitisa A, B, C, G

  • seznanijo se z epidemiološkimi posebnostmi, načini preprečevanja okužb in nevarnostmi laboratorijskih infekcij

    		•  

    Zavedajo se pomena profilaktičnih ukrepov.

    		  

    VIRUS HIV

     

     

     

  • virus, ki povzroča AIDS

  • razložijo, zakaj je težko pripraviti cepivo proti virusu HIV;

    		•  

    Video: AIDS.

    Ogled slikovnega materiala, literature o diagnostičnih testih.

    VIRUSI IN RAK

     

     

     

  • seznanijo se z kancerogenimi agensi, z virusi, ki povzročajo raka pri živalih in ljudeh

    		•      

    PARAZITOLOGIJA

     

     

     

  • poznajo vpliv parazita na gostitelja, pojem vmesni in končni gostitelj

  • razvojni krog, direkten in indirekten razvoj

  • spoznajo enocelične zajedalce iz skupine praživali in večcelične parazite iz skupin nečlenarjev in členonožcev

  • pri vsakem od naštetih parazitov poznajo glavno okužbo ki jo povzroča pri človeku, obliko in razvoj zajedalca, njegove patogenosti, način mikrobiološkega dokazovanja parazita v laboratoriju, način širjenja in preprečevanja

  • samostojno opišejo komenzalizem in parazitizem;

    		•  

    Voden pogovor o simbiozi, komenzalizmu in parazitizmu in vlogi zajedalcev pri človeku v svetovnem merilu.

    ENOCELIČNI PARAZITI

     

     

     

  • seznanijo se s splošnimi lastnostmi praživali, s klasifikacijo, z oblikami in načini parazitiranja

  • naštejejo skupine praživali

    		•    

    Ogled slikovnega materiala.

    BIČKARJI –MASTIGOPHORA –FLAGELLATA

     

     

     

  • paraziti na sluznici spolovil in prebavil

    		•      

    Trichomonas vaginalis

     

     

     

  • povzročitelj trihomonioze

  • opišejo trihomoniozo

  • ločijo latentno okužbo od akutne

  • poudarijo načine preprečevanja okužbe;

  • spoznajo parazite v nativnih preparatih in preparate cist obarvanih z lugolom pod mikroskopom;

    		•    

    Giardia intestinalis ali Lamblia intestinalis ali Giardia lamblia

     

     

     

  • paraziti v krvi in tkivih

    		•      

    (HEMOFLAGELLATA)

    Rod: TRYPANOSOMA

     

     

     

  • seznanijo se s spalno bolezenijo, geografsko omejenostjo, načinom prenosa, preprečevanja in laboratorijsko diagnozo

  • skicirajo oblike hemoflagelatov in opišejo vektorje ali prenašalce okužb;

    • Zavedo se pomena osebne higiene pri preprečevanju bolezni.

    Se zavedo pomena natančnega dela v laboratoriju.

    		  

    Rod: LEISHMANIA

     

     

     

  • seznanijo se s skupinami in posameznimi vrstami iz tega rodu

    		•    

    Vaja: opazujejo teste za spoznavo Trichomonas vaginalis in Entamoeba histolytica s kultiviranjem, mikroskopirajo nativni preparat, pripravijo preparat cist z lugolovo raztopino.

    Referat: Afriška tripanosomioza.

    AMEBE - SARCODINA -RHIZOPODA

     

     

     

  • spoznajo skupne značilnosti korenonožcev, način gibanja

  • narišejo razvojni krog;

    • Zavedajo se pomena nepatogenih ameb pri diagnostiki.

    Ogled slikovnega materiala.

    Ogled kulture ameb.

    Entamoeba histolytica

     

     

     

  • spoznajo vegetativne oblike in ciste, obliko parazita, laboratorijsko diagnozo in načine širjenja in preprečevanja bolezni

    		•      

    Nepatogene amebe

     

     

     

  • seznanijo se s komenzalnimi vrstami ameb, ki zajedajo človeka

    		•      

    TROSOVCI – APIKOMPLEXA –SPOROZOA

     

     

     

  • spoznajo skupne značilnosti trosovcev in predstavnike, patogene za človeka

  • skicirajo rodovno izmeno;

    		•    

    TOXOPLASMA GONDII

  • ločijo pojma prirojena in pridobljena okužba;

  • primerjajo s povzročiteljem rdečk in citomegalovirusom;

  • skicirajo razvojni krog;

    • Zavedajo se nevarnosti prve okužbe v nosečnosti.

    Zavedajo se nevarnosti laboratorijskih okužb.

    Vaja: opazovanje seroloških testov za dokaz toksoplazmoze (dye test, IFT, RVK, ELISA).

    Rod: PLASMODIUM

     

     

     

    Plasmodium vivax

    Plasmodium ovale

    Plasmodium malarie

    Plasmodium falciparum

     

     

     

  • naštejejo predstavnike, nevarne človeku

  • seznanijo se z oblikami bolezni

  • poznajo prenašalca okužbe

  • vedo kaj je shizogonija in sporogonija

  • narišejo razvojni krog;

    • Zavedajo se razširjenosti in nevarnosti malarije.

    Vaja: barvanje po Giemsi in mikroskopiranje razmaza iz punktata jeter.

    Projektno delo: malarija nekdaj in danes.

    PNEUMOCYSTIS CARINII

     

     

     

  • seznanijo se s problematiko taksonomske razvrstitve parazita

  • pojasnijo posebnosti in način širjenja;

    • Zavedajo se nevarnosti pneumocistoze za bolnike z AIDS-om.

    Referat: pneumocistoza.

    Rod: CRYPTOSPORIDIUM

     

     

     

  • poznajo posebnosti parazita

    		•  

    Zavedajo se nevarnosti kriptosporidioze za bolnike z AIDS-om.

    Vaja: barvanje oocist z modificirano metodo po Ziehl – Neelsenu ali s safraninom ali po Giemsi.

    VEČCELIČNI PARAZITI

     

     

     

  • spoznajo večcelične parazite, njihovo obliko, razvojni krog (splošno), epidemiologijo, delitev v debla ploščatih črvov (Platyhelminthes) in valjastih črvov (Ashelminthes), ter njihove predstavnike

    		•    

    Ogled slikovnega materiala.

    PLOŠČATI ČRVI (PLATYHELMINTHES)

     

     

     

  • spoznajo skupine metljajev in trakulj

  • skicirajo razvojni krog;

    • Zavedajo se gospodarske škode, ki jo povzroča jeterni metljaj v živinoreji.

    Referati: shistosomioza, paragonimioza, fascilopsioza.

    METLJAJI (TREMATODES)

     

     

     

  • spoznajo skupne značilnosti metljajev

    		•    

    Video: veliki metljaj.

  • jetrni metljaj (Fasciola hepatica),

  • krvni metljaji (rod Shistosoma),

  • pljučni metljaj (Paragonimus westermani),

  • Fasciolopsis buski.

    		•      

    TRAKULJE (CESTODES)

     

     

     

  • spoznajo splošne oblikovne značilnosti, razvojni krog in predstavnike, pomembne za človeka

  • skicirajo razvojni krog pri različnih vrstah trakulj;

  • razložijo pojma tenioza in cisticerkoza;,

    		•    

    Taenia solium (ozka trakulja),

    Taenia saginata (progasta trakulja)

     

     

     

    Echinococcus granulosus (pasja trakulja)

     

     

     

  • spoznajo obliko, razvoj, način širjenja in preprečevanja okužbe s to trakuljo ter obolenje

  • opišejo in razložijo pomen hidatidnih cist ali mehurnjakov v človeškem telesu

  • poudarijo, da je pri tem parazitu človek vmesni in ne glavni gostitelj;

    • Zavedajo se nevarnosti cisticerkoze pri ozki trakulji.

    		  

    VALJASTI ČRVI (ASHELMINTHES) GLISTE (NEMATODA)

     

     

     

  • spoznajo splošne lastnosti glist in skupine nematodov ter pomembne predstavnike za človeka

  • poznajo izgled posameznih nematodov, samcev in samic ter njihovih jajčec;

  • spoznajo človeško glisto;

    • Zavedajo se nevarnosti avtoinfekcije.

    Ogled postrov in drugega slikovnega materiala.

    ČREVESNI NEMATODI

     

     

     

  • Ascaris lumbricoides (človeška glista)

  • Enterobius vermicularis (podanjčica)

  • Trichuris trichiura (bičeglavec)

    		•    

    Vaja:

  • opazujejo prerez gliste pod mikroskopom,

  • pripravijo direkten preparat iz blata iz precejenega sedimenta s flotacijo po Lorinzu,

  • spoznavajo mikroskopski izgled jajčec različnih helmintov.

    • TKIVNI IN KRVNI NEMATODI

    Trichinella spiralis (lasnica)

     

     

     

    ČLENONOŽCI (ARTHROPODA)

     

     

     

  • spoznajo raznolikost in številčnost te največje skupine živali na Zemlji in povezavo nekaterih z boleznimi pri človeku

  • naštejejo in opišejo glavne skupine členonožcev: rake, pajkovce in žuželke

  • spoznajo človeku nevarne členonožce

    		•    

    Ogled slikovnega materiala.

    RAKI

     

     

     

  • spoznajo, da so raki lahko vmesni gostitelji parazitov

    		•      

    PAJKOVCI

     

     

     

  • spoznajo osnovno zgradbo njihovega telesa

  • naštejejo pomembne skupine pajkovcev (škorpione, pajke, klope in druge pršice)

  • za škorpione in pajke vedo, da imajo strupen pik

  • seznanijo se s klopi in pršicami

    		•    

    Vaja: mikroskopski ogled klopov in pršic.

    ŽUŽELKE

     

     

     

  • spoznajo njihovo telesno zgradbo

  • naštejejo pomembne skupine žuželk (uši, ščurke, stenice, komarje, flebotome, mušice in obade, muhe, bolhe, mravlje, ose, čebele)

    		•      

    Uši

     

     

     

  • vedo, da so uši lahko prenašalci povzročiteljev bolezni (epidemične pegavice, povratnega tifusa) in da lahko povzročajo bolezen pedikulozo ali ftiriozo)

    		•    

    Vaja: mikroskopski ogled uši.

    Ščurki

     

     

     

  • vedo, da so ščurki prenašalci bolezni

    		•      

    Stenice

     

     

     

  • spoznajo, da povzročajo mehanske okvare na človeku in da so nekatere vrste prenašalci praživali Trypanosoma cruzi,

    		•      

    skupina: Dvokrilci

     

     

     

    Komarji

     

     

     

  • vedo, so nekatere prenašalci povzročiteljev malarije

    		•      

    Flebotomi

     

     

     

  • vedo, da prenašajo bolezni: kala azar in druge lišmenioze, mrzlico papatači, bartonelozo

    		•      

    Mušice in obadi

     

     

     

  • povzročajo pri človeku mehanske poškodbe

    		•      

    Muhe

     

     

     

  • vedo, da muha ce-ce prenaša spalno bolezen v Afriki, hišna muha pa je prenašalec številnih bolezni in povzroča bolezen mijazo

    		•    

    Video: muhe.

    Bolhe

     

     

     

  • spoznajo kot prenašalce bolezni

    		•      

    skupina: Kožokrilci

     

     

     

  • naštejejo predstavnike: mravlje, ose, čebele, ..

    		•      

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  •  

    		•   

  •  

    		•