SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LABORATORIJSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

 

70

 

2.

 

35

 

3.

 

70

 

4.

 

136

 

skupaj

 

311

 

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

Predmetna področja

Letnik

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

Predmetno področje

T

V

1. letnik

osnove laboratorijske tehnike

 

70

           

2. letnik

mikrobiologija in epidemiologija

 

35

           

3. letnik

analizna kemija

 

70

           

4. letnik

mikrobiologija in epidemiologija

 

17

klinična kemija in biokemija

 

34

hematologija

 

51

 

laboratorijske tehnike v patologiji

 

34

           

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • povezujejo teoretično znanje različnih predmetov pri praktičnem pouku,

  • spoznavajo organiziranosti različnih laboratorijev,

  • pridobivanjo ročne spretnosti za opravljanje poklica laboratorijski tehnik,

  • razvijajo sposobnosti opazovanja, načrtovanja, zapisovanja in organiziranja dela,

  • uvajajo se v proces dela v laboratoriju,

  • pridobivajo spretnosti za delo z občutljivimi aparati,

  • privzgajajo si kritičnosti pri podajanju rezultatov,

  • pridobivajo spretnosti komuniciranja,

  • navajajo se na delo v skupini, ki zahteva dobre medsebojne odnose,

  • razvijajo sposobnosti prilagajanja, ustreznega reagiranja in uporabljanja naučenega znanja v spremenjenih situacijah,

  • razvijajo osebnostne lastnosti kot so odgovornost, delavnost, natančnost, vztrajnost,

  • razvijajo strokovne in poklicne odgovornosti v skladu s kodeksom etike laboratorijskih delavcev,

  • skrbijo za lastno varnost in varnost drugih,

  • navajajo se upoštevanja pravil o varstvu pri delu,

  • navajajo se ekonomskega obnašanja in varčevanja,

  • razvijajo odgovoren odnos do ekološko neoporečnega dela,

  • pridobijo praktična znanja, ki jim omogočajo samostojno opravljanje dela v okviru poklicnih kompetenc.


  • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. Letnik - osnove laboratorijske tehnike

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    KEMIJSKI LABORATORIJ

    Dijaki

    Dijaki

     

  •  naštejejo in opišejo in opremo v kemijskem laboratoriju

  • pojasnijo načine uporabe te opreme

  • seznanijo se z nevarnostmi v laboratoriju, z zaščito pri delu in dajanjem prve pomoči v primeru nesreče

  • prepoznajo osnovno opremo v laboratoriju in vse energetske priključke;

  • pravilno uporabijo zaščitna sredstva;

  • Razvijajo odgovoren odnos do laboratorijske opreme.

    Se zavejo pomembnosti uporabe zaščitnih sredstev.

    Razvijajo samozavest in sposobnost za pravilno in hitro ukrepanje v primeru nesreče.

    Demonstracija uporabe varnostnega stikala za centralni izklop elektrike in plina v primeru nesreče.

    Vodenje laboratorijskega dnevnika.

    LABORATORIJSKI INVENTAR

     

     

     

  • spoznajo laboratorijski. inventar

  • ločijo inventar glede na material in uporabnost spoznajo osnove oblikovanja stekla

  • seznanijo se s čiščenjem in sušenjem laboratorijske. posode

  • skicirajo laboratorijski inventar;

  • pazljivo ravnajo z laboratorijskim. Inventarjem in kemikalijami;

  • pravilno in varno uporabijo plinski gorilnik;

  • izdelajo preproste steklene izdelke za sestavo aparatur;

  • pravilno pomivajo steklovino;

  • Razvijajo ročne spretnosti.

    Usposobijo se za varno delo s plinskim gorilnikom.

    Dojamejo pomen pozornega poslušanja in doslednega upoštevanja navodil za varno.

    Vaje:

  • skiciranje laboratorijskega inventarja,

  • pomivanje laboratorijske posode in uporaba nevarnih kemikalij pri čiščenju laboratorijske posode,

  • uporaba plinskega gorilnika in izdelava preprostih steklenih izdelkov,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • KEMIKALIJE

     

     

     

     

  • spoznajo predpise za označevanje in shranjevanje kemikalij

  • razvrstijo kemikalije po čistoči, obliki in lastnostih, pomembnih za shranjevanje

  • spoznajo postopke za pridobivanje plinastih kemikalij

  • samostojno in za razumevanjem odčitavajo oznake na etiketah kemikalij;

  • pojasnijo posamezne oznake na etiketah;

  • samostojno pridobijo plinaste kemikalije;

  • načrtujejo pravilne postopke shranjevanja kemikalij glede na njihove lastnosti;

  • Se usposabljajo za skupinsko delo.

    Razvijajo komunikacijske spretnosti.

    Razvijajo ročne spretnosti ter upoštevajo načela varstva pri delu.

    Vaje:

  • fotografsko preslikajo etiketo kemikalije,

  • izdelajo seznam petnajstih kemikalij po zahtevanih predpisih,

  • razvijajo pline,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • VOLUMEN TEKOČIN IN GOSTOTA

     

     

     

     

  • spoznajo uporabo merilne laboratorijske posode

  • spoznajo tehniko merjenja gostote tekočin in določanja gostote trdnih snovi

  • merijo volumne tekočin v merilnih valjih, biretah in pipetah;

  • pri meritvah upoštevajo zahteve pravilne uporabe merilnih laboratorijskih posod;

  • izmerijo gostoto tekočin z areometrom;

  • določajo gostoto trdne snovi z merjenjem volumna izpodrinjene tekočine in tehtanjem mase trdne snovi;

  • rezultate meritev primerjajo s tabeliranimi vrednostmi;

  • Razvijejo ročne spretnosti.

    Se zavedajo pomena natančnosti pri merjenjih.

    Razvijajo kritičen odnos do svojega dela.

    Vaje:

  • merjenje volumna tekočin

  • merjenje gostote tekočin

  • določanje gostote trdnih snovi

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • TEHTANJE

     

     

     

     

  • spoznajo vrste tehtnic in njihovo uporabo

  • spoznajo natančnost precizne in analizne tehtnice

  • naučijo se osnovnih pravil tehtanja

  • tehtajo na precizni in analitski tehtnici ob upoštevanju pravil tehtanja;

  • Zavejo se pomembnosti natančnega dela.

    Razvijejo odgovoren odnos do dela.

    Zavejo se prednosti uporabe elektronskih tehtnic.

    Vaje:

  • določanje vlage v trdnih snoveh s tehtanjem mase snovi pred in po sušenju do konstantne teže:

  • grobe in higroskopske vlage v mivki,

  • hidratne vode v kristalohidratu,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • TEMPERATURA

     

     

     

  • spoznajo principe merjenja temperature snovi pri segrevanju in ohlajanju

  • analizirajo soodvisnost spreminjanja fizikalnih lastnosti snovi in temperature in časa segrevanja oziroma ohlajanja

  • merijo temperaturo pri segrevanju vode in pri ohlajanju parafina;

  • grafično ponazorijo odvisnost temperature snovi in časa segrevanja oziroma ohlajanja opisujejo fizikalne spremembe snovi med segrevanjem in ohlajanjem;

  • Razvijejo ročne spretnosti, natančnost pri merjenju in zapisovanju meritev.

    Vaje:

  • merijo temperaturo vode pri segrevanju in parafina pri ohlajanju,

  • risanje in odčitavanje diagramov,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • LOČEVANJE IN ČIŠČENJE ZMESI

     

     

     

     

  • spoznajo metode ločevanja zmesi na osnovi različnih fizikalnih lastnosti snovi
  • izvedejo filtracijo, kristalizacijo, magnetno separacijo, sublimacijo, destilacijo, ekstrakcijo in s tem ločijo in čistijo zmesi;

  • pravilno sestavijo aparature za različne metode;

  • ločevanja zmesi;

  • opazujejo in opisujejo procese in ovrednotijo dobljene rezultate;

  • Razvijajo spretnosti pri sestavljanju aparatur in izvedbi postopkov.

    Vaje:

  • ločevanje zmesi: Fe opilki, amonijev sulfat, oglje

  • čiščenje bakrovega sulfata pentahidrata s prekristalizacijo,

     

  •      

  • sublimacija joda iz zmesi z mivko,

  • destilacija vodne raztopine alkohola,

  • ektrakcija joda iz vodne v organsko fazo,

  • ločevanje tekočin, ki se ne mešajo z lij ločnikom,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • RAZTOPINE

     

     

     

  • spoznajo, kako se topnost snovi spreminja s temperaturo

  • spoznajo uporabo merilne bučke

  • razlikujejo med odstotno in molarno koncentracijo

  • preračunavajo odstotno koncentracijo v molarno in obratno s pomočjo gostote

  • grafično prikažejo odvisnost topnosti snovi od temperature z uporabo podatkov iz priročnika;

  • pripravijo raztopino z odstotno koncentracijo;

  • pripravijo raztopino z molarno koncentracijo;

  • izmerijo gostoto in preračunajo odstotno koncentracijo v molarno in obratno;

  • Razvijejo sposobnost vizuelne komunikacije.

    Razvijajo spretnosti.

    Zavejo se pomembnosti natančnega dela.

    Vaje:

  • diagram topnosti,

  • umerjanje merilne bučke,

  • priprava odstotne raztopine,

  • priprava molarne raztopine,

  • merjenje gostote raztopine in preračunavanje odstotne koncentracije v molarno in obratno,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • IONSKE REAKCIJE

     

     

     

     

  • svoje rezultate primerjajo s tabeliranimi vrednostmi

  • izvedejo primere ionskih reakcij , katerih produkt je težko topna snov;

  • Razvijejo spretnost natančnega opazovanja in opisovanja.

    Ekološko ozaveščanje.

    Vaja:

  • izvedba in zapis ionskih reakcij,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • KISLINE IN BAZE

     

     

     

  • opredelijo pojem kislin, baz in soli v vodnih raztopinah

  • spoznajo pojem pH raztopin

  • naštejejo in opišejo vlogo različnih indikatorjev

  • analizirajo kislost oziroma bazičnost raztopin

  • merijo pH raztopin kislin, baz in soli;

  • ocenijo pH raztopine soli na osnovi jakosti kislin in baz, iz katerih so soli nastale, in oceno preverijo z meritvijo;

  • dobljene rezultate primerjajo s teoretičnimi vrednostmi;

  • Razvijajo spretnost in natančnost pri delu.

    Vaja:

  • merjenje ph raztopin kislin baz in sol z indikatorskim papirjem,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.

  • TITRACIJA

     

     

     

     

  • spoznajo titracijo kot primer kvantitativne analizne metode

  • spoznajo postopek in pogoje titriranja

  • opišejo postopek in pogoje za titriranje

  • izberejo ustrezne indikatorje potrebne za določitev ekvivalentne točke

  • pripravijo standardno raztopino in titrirajo kislino z bazo in bazo s kislino;

  • Se zavejo pomena ekološko neoporečnega dela.

    Vaja:

  • standardizacija titrne raztopine,

  • acidimetrična določitev natrijevega hidroksida v vzorcu,

  • alkalimetrična določitev klorovodikove kisline v vzorcu,

  • določevanje trdote vode,

  • vodenje laboratorijskega dnevnika.


  • 2. Letnik - mikrobiologija in epidemiologija

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ORGANIZACIJA MIKROBIOLOŠKEGA LABORATORIJA (MB-L)

     

     

     

  • spoznajo organizacijo MB-L, prostorsko ureditev in razporeditev prostorov

  • naštejejo prostore potrebne za delo v MB-L: prostor za sprejem vzorcev (sprejemna pisarna), laboratorij za izvajanje preiskav ter pomožne prostore: pomivalnico, steriliza-cijo, prostor za pripravo gojišč in reagentov, skladišče kemikalij in dehidriranih gojišč, arhiviranje izvidov oziroma urejanje podatkov

  • razložijo pomen organizacije prostorov in potek dela

  • pojasnijo pomen osebne higiene, urejenosti za delo v MB-L

  •  obnovijo teoretična znanja iz predmeta mikrobiologija in epidemiologija (MBE)

  • spoznajo pravila dela z mikroorganizmi, aseptično tehniko

  • spoznava klasifikacije nevarnosti pri opravljanju dela z ozirom na mikroorganizem, ki ga obdelujejo

  • razkužijo delovne površine in higiensko umivajo roke;

  • uporabijo osebna zaščitna sredstva;

  • Razvijajo poklicno odgovornost do dela in poklicno pripadnost.

    Predvidijo posledice neupoštevanja pravilnih postopkov za varno delo.

    Se zavedajo pomembnosti higiene v mb-l in čistosti rok pri preprečevanju laboratorijskih okužb.

    Se zavedo pomembnosti izbire in uporabe zaščitnih sredstev.

    Zavedajo se nevarnosti kontaminacije okolja s kužnim materialom.

    Izdelava shematskega tlorisnega načrta in pravilnega krogotoka dela.

    Opredelitev vsebine in namena posameznih prostorov.

    LABORATORIJSKA OPREMA IN INVENTAR

     

     

     

     

  • spoznajo osnovno laboratorijsko opremo in inventar

  • naštejejo in opišejo osnovno laboratorijsko opremo in inventar

  • seznanijo se z uporabnostjo in delovanjem posameznih aparatov in njihovim vzdrževanjem

  • seznanijo se s pravilnim ravnanjem z okuženo laboratorijsko opremo in posodo :razkuževanjem in sterilizacijo, čiščenjem in pomivanjem, sušenjem ter zaščito oziroma opremljanjem laboratorijskega materiala pred sterilizacijo v suhem sterilizatorju

  • natančno preberejo navodila za delo s posameznimi aparati in so pazljivi pri delu z njimi;

  • samostojno opremijo različno laboratorijsko steklovino za sterilizacijo v suhem sterilizatorju;

  • Zavedo se potrebe po varnosti pri rokovanju z laboratorijskimi aparati.

    Razvijajo ročne spretnosti.

    Pridobivajo spretnost za ravnanje z občutljivimi aparati.

    Zavejo se pomena varnega in ekološko neoporečnega dela.

    Priprava laboratorijske steklovine za sterilizacijo in sterilizacija v suhem sterilizatorju.

    PRIPRAVA GOJIŠČ

     

     

     

     

  • poznajo pripravo različnih gojišč

  • samostojno pripravljajo različna tekoča in trdna gojišča po predpisanih recepturah in jih sterilizirajo v avtoklavu ali v Kochovem loncu;

  • zavedajo se pomena natančnega dela z občutljivimi aparati.

    Delo v skupinah.

    TEHNIKE ZASEJEVANJA RAZLIČNIH GOJIŠČ Z RAZLIČNIMI PRIPOMOČKI

     

     

     

     

  • tekočih gojišč

  • trdnih gojišč v petrijevkah: različne metode zasejevanja po pravilu redčenja (5), globinsko zasejevanje, razredčevanje vzorca (kvantitativno)

  • poševnega agarja

  • globokega agarja

  • samostojno zasejujejo različna gojišča;

  • urijo se v pravilni tehnični izvedbi;

  • uporabljajo avtomatske pipete;

  • Zavedo se pomena natančnosti pri svojem delu.

    Zavedajo se nevarnosti laboratorijskih okužb in kontaminacije okolja.

    Dojamejo pomen varnega dela.

    Zavedo se posledic napak pri zasejevanju.

    Delo v parih in samostojno delo.

    INKUBIRANJE GOJIŠČ

     

     

     

     

  • obvladajo teoretično znanje o različnosti zahtev za inkubiranje glede atmosferskih pogojev in časa potrebnega za posamezno mikrobno vrsto in to prenesejo v prakso

  • inkubirajo zasejana gojišča pri različnih temperaturah, v različnih aparatih, v različnih atmosferskih pogojih: aerobno, anaerobno, mikroaerofilno ter si zabeležijo potrebne čase inkubiranja za posamezne vzorce;

  • vodijo individualne zapiske glede časa in pogojev inkubacije;

  • Zavedajo se pomena natančnega dela z aparati.

    Navajajo se na skupinsko delo.

    Uporabljajo različne načine za pripravo anaerobnih pogojev.

    Vodenje individulanih zapiskov za čas in pogoje inkubacije.

    ODČITAVANJE REZULTATOV PREISKAV

     

     

     

     

  • prepoznavajo izgled kolonij različnih vrst bakterij na gojiščih

  • štetjejo enote, ki tvorijo kolonije po inkubaciji na gojišču in preračunavajo vrednosti glede na uporabljeno razredčevanje

  • opisujejo izgled kolonij;

  • s pomočjo učitelja določijo potrebne nadaljnje preiskave;

  • štejejo kolonije na površini trdnega gojišča;

  • opisujejo in zabeležijo način in potek rasti mikroorganizmov v tekočih gojiščih;

  • Navajajo se na delo v skupini, ki zahteva dobre medsebojne odnose.

    Urijo se v natančnosti pri delu in upoštevanju pravil varnega dela.

    Zavedajo se posledic pri selektivnem prenosu napak v podatkih in odgovornosti prenašanja informacij na sodelavce.

    Uporabljajo slikovne atlase.

    IDENTIFIKACIJSKI TESTI

     

     

     

  • spoznavajo različne identifikacijske teste

  • obnovijo znanje o pripravi mikroskopskega razmaza, o različnih metodah barvanja in o načinih mikroskopiranja ter vrstah mikroskopov

  • izvajajo različne identifikacijske teste in difuzijski antibiogram z diski;

  • pripravljajo mikroskopske preparate, jih barvajo s primernimi metodami ter mikroskopirajo na ustrezen način;

  • ovrednotijo rezultate svojega dela;

  • vodijo dnevnik;

  • znajo primerno ukrepati ob nezgodah v mikrobiološkem laboratoriju;

  • Zavedajo se pomena natančnega opazovanja, načrtovanja zapisovanja in organiziranja dela.

    Zavedajo se pomena varnega dela v skladu s predpisi.

    Delo v parih.

    IDENTIFIKACIJA PATOGENIH GLIV

     

     

     

  • obnovijo znanje o gojitvi in načinih identifikacije patogenih gliv

  • spoznajo pomen uporabe ustreznih gojišč in priprave različnih mikroskopskih razmazov

  • mikroskopsko identificirajo Candido albicans na koruznem agarju;

  • pripravijo mikroskopski preparat iz kulture kvasovk in ga obarvajo po Gramu;

  • pripravijo nativni mikroskopski preparat z dodatkom barvila iz kulture plesni;

  • mikroskopirajo pripravljene preparate in jih skicirajo v laboratorijski dnevnik;

  • Zavejo se pomena antimikotikov in dejstva, da protibakterijska zdravila ne učinkujejo zaviralno na glive!

    Delo v parih.

    MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE ŽIVIL

     

     

     

  • spoznajo zahteve in razloge za mikrobiološke preiskave teh vzorcev

  • spoznajo različnost in selektivno namembnost preiskavnih metod v odvisnosti od vzorca in zahteve za preiskavo

  • spoznajo pomen kvantitativnih in kvalitativnih preiskav

  • ločijo med ugotavljanjem prisotnosti in dokazovanjem mikroorganizma

  • seznanijo se s pomembnimi patogenimi bakterijami, ki lahko povzročajo okužbe s hrano in vodo

  • odvzemajo s sterilno tehniko vzorce v različno embalažo;

  • pazijo na pravilno količino vzorca in njegovo shranjevanje do preiskave;

  • samostojno izvedejo nekatere od naštetih preiskav npr. mikrobiološko preiskavo tekočega vzorca, trdnega vzorca, zamrznjenega, dehidriranega vzorca;

  • Zavedajo se pomena natančnosti dela: od odvzema vzorca, označevanja, pravilnega prenosa vzorca do MB-L, izvedbe preiskave, odčitavanja in vrednotenja rezultatov.

    Pridobijo občutek pomembnosti svojega dela.

    Zavejo se pomembnosti pravilnih povratnih informacij o svojem delu.

    Delo v parih.

    MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE VODE

     

     

     

  • spoznajo različnost vzorcev vod in zahteve za preiskave

  • seznanijo se s pomenom ugotavljanja in vrednotenja indikatorjev fekalne kontaminacije pri pitnih vodah

  • izvedejo preiskavo pitne, bazenske ali odpadne vode;

  • Zavedo se potrebe in pomena sistematičnih mikrobioloških preiskav voda.

    Delo v parih.

    MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE BRISOV NA SNAŽNOST

     

     

     

  • spoznajo možnosti vseh načinov odvzemov brisov, odtisov površin v okolju

  • izvedejo odvzem in preiskavo brisa delovne površine in rok;

  • Spoznajo zahteve pri odvzemu vzorcev.

    Zavedo se pomena teh rezultatov pri oceni higienskega ovrednotenja okolja.

    Delo v parih.

    MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE PREDMETOV SPLOŠNE RABE

     

     

     

     

  • seznanijo se z zahtevami zakonodaje za to področje

  • spoznajo definicijo predmetov splošne rabe

  • izvedejo preiskavo kozmetičnega izdelka;

  • Zavedajo se pomena natančne priprave razredčin vzorcev za vrednotenje rezultatov preiskave.

    Delo v parih.

    MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE DRUGIH VZORCEV OKOLJA

     

     

     

  • seznanijo se s pomenom vrednotenja in mikrobioloških preiskav vzorcev okolja

  • spoznajo še druge meritve mikrobiološke kontaminacije okolja

  • izvedejo vzorčevanje in mikrobiološko preiskavo zraka;

  • Zavedajo se odgovornosti pri interpretaciji rezultatov (tudi za osebe, ki se v preiskovanem okolju nahajajo).

    Delo v parih.

    REAKCIJE MED ANTIGENI IN PROTITELESI

     

     

     

     

  • ponovijo znanje o principih klasičnih seroloških reakcij in jih primerjajo z modernimi v kitih pripravljenimi testi

  • spoznajo radialno imunodifuzijo (RID)

  • spoznajo, da so reakcije med antigeni in protitelesi uporabne v laboratorijski diagnostiki avtoimunskih bolezni

  • ponovijo znanje o antistreptolizinskem testu (AST), o revmatoidnem faktorju (RF)

  • izvedejo test;

  • izvedejo test za dokazovanje revmatoidnega faktorja;

  •    
    POSREDNO DOKAZOVANJE VIRUSNIH POVZROČITELJEV BOLEZNI

     

     

     

     

  • seznanijo se s serološkimi metodami, ki se jih uporablja v virologiji

  • naštejejo serološke metode: inhibicija hemaglutinacije (IHA), reakcija vezanja komplementa (RVK), reakcija nevtralizacije

  • izvedejo ELISA test;

  • Dojamejo pomen seroloških testov v diagnostiki virusnih povzročiteljev bolezni.

    Razvijajo sposobnost komunikacije.

    Skupinsko delo.

    virusov (NT), imunska elektronska mikroskopija (IEM), imunofluorescenčni test (IF), encimsko imunski test (ELISA), Paul Bunnellova reakcija (PB), Western blot test

         

    3. Letnik - analizna kemija

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    METODE KEMIJSKE ANALIZE

    Dijaki

    Dijaki

     

     

  • spoznajo razdelitev metod kemijske analize

  • navedejo različne metode kemijske analize

  • razlikujejo med kvalitativno in kvantitativno analizo

  • spoznajo vrednotenje rezultatov v kvantitativni analizi

  • opredelijo osnovne parametre analiznega postopka,

  • opredelijo natančnost in pravilnost rezultata ter napake, ki vplivajo nanje;

  • izračunajo povprečno vrednost rezultatov paralelnih meritev in standardni odmik od povprečne vrednosti;

  • pravilnost postopka podajo z odstopanjem od prave oziroma sprejete vrednosti z absolutno in relativno napako;

  • Se zavejo pomembnosti svojega dela.

    Se zavejo pomembnosti natančnega dela ter izbire ustrezne metode.

     

    GRAVIMETRIČNA ANALIZA

     

     

     

     

  • spoznajo osnove gravimetrične analize

  • opišejo metode gravimetrične analize ter jih razvrstijo

  • ponovijo obarjalne ionske reakcije

  • spoznajo pogoje pri obarjalnih gravimetričnih analizah

  • spoznajo uporabnost gravimetričnega faktorja

  • presodijo o primernosti uporabe teh metod;

  • na praktičnem primeru se seznanijo s pogoji, ki so potrebni za uspešno gravimetrično analizo;

  • izračunajo masni delež določane snovi v vzorcu z uporabo gravimetričnega faktorja in brez njega;

  • tehtajo in žarijo žarilne lončke do konstantne mase;

  • vodijo dnevnik;

  • izvedejo obarjanje železovih ionov z vodno raztopino amoniaka, oborino ločijo od raztopine s filtracijo, žarijo, žarino tehtajo in izračunajo maso železovih ionov v vzorcu;

  • Razvijajo odgovoren odnos do dela.

    Vadijo spretnosti sestavljanja aparatur ter druge spretnosti.

    Urijo se v opazovanju.

    Zapisovanju in analiziranju podatkov.

    Vaje:

  • tehtanje žarilnega lončka,

  • žarjenje žarilnega lončka do konstantne mase,

  • gravimetrično določanje železovih ionov v vzorcu.

  • VOLUMETRIČNA ANALIZA

     

     

     

  • spoznajo osnove volumetrije

  • navedejo pogoje, ki so potrebni za uspešne titracije

  • razlikujejo nevtralizacijske, obarjalne, redoks ter kompleksometrične titracije

  • ponovijo ionske in redoks reakcije

  • opišejo postopke priprave standardnih raztopin ter eno tudi sami pripravijo;

  • sami izvedejo standardizacijo nekaterih raztopin ter vrsto volumetričnih analiz;

  • vodijo dnevnik ter napravijo potrebne izračune in zaključke;

  • zapišejo posamezne enačbe kemijskih reakcij, ki potečejo pri titracijah, jih uredijo ter izrazijo množinsko razmerje posameznih snovi;

  • Navajajo se na popolnoma samostojno delo.

    Razvijajo spretnosti sestavljanja aparatur ter spretnosti titriranja.

    Se zavedo pomembnosti natančnega dela.

    Vaje:

  • umerjanje laboratorijske posode,

  • priprava in standardizacija raztopin kislin in baz,

  • acidimetrična določitev amoniaka v vzorcu,

  • spoznajo pomen standardnih raztopin v analizni kemiji in postopek standardizacije s primarnimi standardi

  • spoznajo vrste primarnih standardov

  • seznanijo se s koordinacijskimi spojinami

  • ponovijo znanje o trdoti vode ter topnosti plinov v vodi

  • skicirajo potek titracijske krivulje;

  • izračunajo pH vrednosti različnih raztopin kislin, baz, soli in pufrov;

  • izberejo ustrezne indikatorje, če so potrebni za določitev ekvivalentne točke;

  • Razvijajo sposobnost komunikacije.

    Zavejo se pomembnosti povratnih informacij o svojem delu.

    Zavejo se pomena varnega ter ekološko neoporečnega dela.

  • acidimetrična določitev žveplove(VI) kisline v vzorcu,

  • alkalimetrična določitev ocetne kisline v vzorcu,

  • standardizacija raztopin oksidantov in reducentov,

  • manganometrična analiza raztopine vodikovega peroksida,

  • analiza izotonične raztopine glukoze,

  • določitev raztopljenega kisika v pitni vodi,

  • argentometrična določitev kloridnih ionov po Mohru,

  • argentometrična določitev bromidnih ionov z eozinom,

  • analiza vodovodne vode,

  • določitev cinkovih ionov kompleksometrično.

  • ELEKTROKEMIJSKE ANALIZNE METODE

     

     

     

  • spoznajo osnove različnih elektrokemijskih metod ter njihovo uporabo

  • navedejo pojave, na katerih so osnovane posamezne elektrokemijske metode

  • sestavijo ustrezen galvanski člen za potenciometrično titracijo;

  • shematsko prikažejo galvanski člen;

  • pripravijo pufrsko raztopino z maksimalno pufrsko kapaciteto;

  • merijo pH raztopin ter jih primerjajo s teoretičnimi vrednostmi;

  • zasledujejo spremembe pH raztopin pri razredčevanju oziroma pri majhnih dodatkih kislin oziroma baz;

  • Razvijajo spretnosti pri delu z instrumenti.

    Navajajo se na samostojnost.

    Vaje:

  • razredčevanje raztopin,

  • potenciometrično merjenje pH raztopin kislin, baz, soli in pufrov pri razredčevanju ter pri majhnih dodatkih kislin oziroma baz,

  • Potenciometrija

     

     

     

  • ponovijo in dopolnijo znanje o elektrokemijskih členih

  • ponovijo in dopolnijo znanje o pufrskih raztopinah

  • prepoznajo posamezne referenčne in indikatorske elektrode

  • poznajo odvisnost potenciala elektrode od raznih parametrov

  • izvedejo nevtralizacijsko ter redoks potenciometrično titracijo;

  • iz meritev, dobljenih pri potenciometrični titracijah, skicirajo titracijsko krivuljo ter grafično in računsko določijo ekvivalentno točko;

  • merijo električne prevodnosti nekaterih vzorcev;

  • izvedejo nevtralizacijsko konduktometrično titracijo ter grafično določijo ekvivalentni volumen titrne raztopine;

  • Zavejo se prednosti elektrokemijskih titracij pred klasičnimi volumetričnimi.

    Zavejo se strupenosti živega srebra.

  • potenciometrična titracija (redoks in nevtralizacijska),

  • merjenje električne prevodnosti nekaterih vzorcev,

  • nevtralizacijska konduktometrična titracija.

  • Konduktometrija

     

     

     

  • ponovijo znanje o prevodnosti oziroma upornosti raztopin

  • navedejo, od česa je odvisna prevodnost raztopin in kako se spreminja pri nevtralizacijskih titracijah

  • pri polarografski analizi predstavijo tehniko določanja koncentracije vzorca na osnovi polarografskega vala;

  • skicirajo polarografski val ter iz njega odčitajo polvalni potencial in difuzijski tok;

  •    

    Elektrogravimetrija

     

     

     

  • ponovijo znanje o osnovah elektrogravimetrije ter Faradayev zakon

  •      

    OPTIČNE METODE

     

     

     

  • spoznajo različne optične metode, njihove osnove ter uporabo

  • opredelijo principe delovanja ter uporabe posameznih optičnih metod;

  •    

    Refraktometrija

     

     

     

  • ponovijo znanje o lomu svetlobe pri prehodu svetlobe iz enega sredstva v drugo iz FIZ

  • izmerijo lomne količnike posameznih čistih snovi in zmesi na refraktometru in jih primerjajo s tabeliranimi vrednostmi;

  • izmerijo lomne količnike za binarno zmes etanol-voda ter narišejo umeritveno krivuljo;

  • izmerijo lomni količnik vzorčne raztopine ter iz umeritvene krivulje odčitajo sestavo raztopine;

  • pripravijo raztopine sladkorjev določene koncentracije ter jim izmerijo sučni kot;

  • Navajajo se na iskanje podatkov v literaturi.

    Razvijajo spretnosti uporabe instrumentov.

    Vaje:

  • umeritvena krivulja za binarno zmes etanol-voda,

  • refraktometrično določanje lomnega količnika nekaterih eteričnih olj in topil,

  • kvalitativna polarimetrična analiza sladkorjev,

  • umeritvena krivulja za različne raztopine na spektralnem fotometru.

  • Polarimetrija

     

     

     

  • ponovijo znanje o optični rotaciji iz KEM

  • ponovijo znanje o svetlobi kot elektromagnetnem valovanju iz FIZ

  • iz meritev, dobljenih na polarimetru, računsko določijo specifični kot zasuka ter ga primerjajo s tabeliranimi vrednostmi;

  • pripravijo raztopine kalijevega manganata(VII) in kalijevega dikromata(VI) različnih koncentracij ter jim izmerijo prepustnost oziroma absorbanco pri ustrezni valovni dolžini;

  •  

    Iskanje podatkov v literaturi.

    Demonstracija spektroskopskih merjenj na Oddelku za spektroskopijo na Kemijskem Institutu.

    Spektroskopske analizne metode

     

     

     

  • ločijo atomske črtaste spektre od zveznih molekulskih

  • razlikujejo metode, ki temeljijo na absorpciji svetlobe, emisiji, sipanju, fluorescenci ter fosforescenci

  • narišejo umeritveno krivuljo ter jo uporabijo za določitev koncentracije vzorca;

  • izmerijo prepustnost raztopine določene koncentracije pri različnih valovnih dolžinah;

  • Svoje rezultate primerjajo s tabeliranimi vrednostmi, kar jim pomaga razviti kritičen odnos do svojega dela.

     

  • spoznajo zvezo med prepustnostjo svetlobe in absorbanco ter Beer-Lambertov zakon, ki velja za razredčene raztopine

  •  

    Pridobijo občutek pomembnosti svojega dela.

     

     

    KROMATOGRAFIJA

     

     

     

  • spoznajo osnove kromatografije

  • spoznajo njeno uporabnost kot separacijska metoda ter analizna metoda (kvalitativna in kvantitativna)

  • seznanijo se z vrstami kromatografij ter mehanizmi zadrževanja

  • razvijejo kromatograme z ustreznimi razvijalci, izmerijo poti, ki so jih opravile posamezne komponente vzorca ter izračunajo retenzijski faktor;

  • na osnovi retenzijskih faktorjev opredelijo kvalitativno sestavo vzorca;
  • Se zavejo, da je delo lahko zabavno.

    Se zavejo uporabnosti ter prednosti teh metod.

    Vaje:

  • ločevanje barvil s papirno kromatografijo,

  • ločevanje kovinskih ionov s papirno kromatografijo,

  • identifikacija diazepama v apaurinu s tankoplastno kromatogarfijo,

  • ločevanje aminokislin s tankoplastno kromatografijo.

    Ekskurzija.

    Demonstracija kromatografskih analiz na GC in HPLC na KI.


  • 4.letnik - klinična kemija in biokemija

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Pregled urina

    Dijaki

    Dijaki

     

  • dijaki poznajo načela za dokazovanje posameznih sestavin v urinu

  • spoznajo delovanje aparata za odčitavanje rezultatov na testnih trakovih

  • pripravijo delovni prostor;

  • pripravijo predpisano količino reagentov;

  • izvedejo celoten pregled urina in pravilno izpolnijo formular;

  • Se zavedajo možnosti kužnosti vzorca, zato morajo upoštevati navodila za varno delo.

     

    Test za ugotavljanje nosečnosti

     

     

     

  • dijaki spoznajo pomen b-hCG hormona pri zgodnjem odkrivanju nosečnosti

  • spoznajo princip testa

  • narišejo in razložijo potek testa;

  • pravilno izvedejo test;

  • Zavedajo se pomena odgovornega starševstva.

     

    Kri na blatu - imunokromato-grafska metoda

     

     

     

  • dijaki poznajo pomen dokazovanja krvi na blatu

  • spoznajo princip imunokromatografske metode za dokazovanje krvi na blatu

  • pravilno odvzamejo in hranijo vzorec;

  • shematsko prikažejo potek testa;

  • pravilno izvedejo test;

  • Skrbijo za čistočo rok, rokavic in delovne površine.

    Zavedajo se, da presejalni test ne more nadomestiti ostalih diagnostičnih metod za odkrivanje poškodb gastrointestinalnega trakta.

     

    Kontrola kvalitete dela

     

     

     

  • dijaki naštejejo vrste napak, ki se lahko pojavijo pri delu v laboratoriju

  • razložijo kontrolo natančnosti in kontrolo pravilnosti

  • izvedejo kontrolo natančnosti in kontrolo pravilnosti za določen analizni postopek;

  • izpolnijo kontrolno kartico;

  • Prizadevajo si, da bi dosegli čim večjo pravilnost in zanesljivost rezultatov.

     

    Določanje koncentracije glukoze v serumu s heksokinazno metodo

     

     

     

  • dijaki naštejejo metode za določanje koncentracije glukoze v serumu

  • razložijo princip heksokinazne metode

  • pripravijo predpisano količino reagenta;

  • ustrezno označijo epruvete;

  • pravilno uporabijo vodno kopel;

  • s pomočjo dobljenih vrednosti absorbanc raztopin izračunajo koncentracijo glukoze v vzorcu;

  • Natančno preberejo navodila za uporabo potrebnih aparatov in so pazljivi pri delu z njimi.

    Urijo se v natančnosti pri delu.

    Vajo izvedejo ročno in na biokemičnem analizatorju.

    Določanje koncentracije kreatinina v serumu

     

     

     

  • dijaki razložijo princip metode za določanje kreatinina v serumu

  • poznajo pomen določanja kreatinina pri diagnostiki ledvičnih obolenj

  • pripravijo standardne raztopine kreatinina različnih koncentracij in jih ustrezno označijo;

  • iz dobljenih vrednosti absorbanc narišejo umeritveno krivuljo;

  • določijo koncentracijski interval za linearnost;

  • iz umeritvene krivulje odčitajo koncentracijo svojega vzorca;

  • Zavedajo se dolžnosti po preverjanju pravilnosti vseh faz dela, če nastopi dvom v pravilnost rezultatov.

    Urijo se v natančnosti pipetiranja z avtomatskimi pipetami.

    Vajo izvedejo ročno in na biokemičnem analizatorju.

    Določanje koncentracije sečnine v serumu in urinu z Berthelotovo metodo

     

     

     

  • poznajo pomen določanja sečnine

  • opišejo princip Berthelotove metode

  • analizirajo več paralelk istega vzorca;

  • izračunajo aritmetično sredino meritev in standardni odklon;

  • ocenijo natančnost svojega dela;

  • Razvijajo kritičnost pri podajanju rezultatov.

    Zavedajo se pomena natančnega pipetiranja vzorca, saj že majhna napaka v volumnu močno spremeni rezultat.

     

    Elektroforeza serumskih proteinov

     

     

     

  • dijaki naštejejo proteinske frakcije v serumu

  • opišejo potek in pogoje za elektroforezo

  • samostojno izvedejo vse faze elektroforeze;

  • ovrednotijo dobljeni rezultat;

  • Zavedajo se pomena temeljite priprave na izvedbo analize.

    Vajo izvedejo v parih oziroma v manjših skupinah.

    Določanje koncentracije HDL-holesterola

     

     

     

  • dijaki naštejejo vrste holesterolov, ki jih določamo in poznajo njihove zaželjene vrednosti

  • opišejo princip metode za določanje koncentracije celokupnega holesterola in HDL-holesterola

  • uporabijo različne reagente za obarjanje in poskušajo oceniti njihov vpliv na rezultat;

  • analizirajo različne serume na celokupni in HDL-holesterol ter ovrednotijo in komentirajo dobljene rezultate;

  • Zavedajo se pomena rednega preverjanja koncentracije holesterolov.

    Izogibajo se dejavnikom, ki zvišujejo celokupni holesterol ali znižujejo hdl-holesterol.

     

    Določanje koncentracije fosfatov v serumu in urinu

     

     

     

  • dijaki poznajo vlogo fosfatov v serumu in v urinu

  • opišejo principe metod za določanje koncentracije fosfatov

  • analizirajo več paralelk istega vzorca seruma in urina;

  • ocenijo natančnost svojega dela;

  • primerjajo rezultate, ki so jih dobili pri dveh metodah (fosfomolibdenska metoda z redukcijo oziroma brez);

  • Natančno sledijo navodilom za izvedbo na analizatorju.

    Vajo izvedejo ročno in na biokemičnem analizatorju.

    Določanje TIBC v serumu

     

     

     

  • dijaki opišejo porazdelitev železa v organizmu

  • definirajo TIBC

  • razložijo povezavo med koncentracijo železa in TIBC

  • opišejo princip določanja TIBC

  • pripravijo predpisane količine reagentov za nasičenje in za določitev koncentracije Fe3+ ionov v serumu;

  • izračunajo vrednost TIBC v svojem vzorcu pri čemer upoštevajo razredčitev seruma v procesu nasičenja;

  • iz vrednosti TIBC in serumskega železa izračunajo UIBC;

  • Razmišljajo o diagnostičnem pomenu TIBC in UIBC.

     

    Določanje aktivnosti LDH v serumu

     

     

     

  • dijaki opišejo metode za določanje encimskih aktivnosti

  • razložijo vpliv temperature na hitrost encimske reakcije

  • opišejo princip metode za določanje aktivnosti LDH

  • pripravijo vzorce za analizo in jih ustrezno označijo;

  • v predpisanih časovnih intervalih odčitajo vrednosti absorbance raztopine;

  • dobljene vrednosti prikažejo grafično in poiščejo DA/min ter izračunajo encimsko aktivnost;

  • postopek izvedejo pri različnih temperaturah inkubacije;

  • razvijanje natančnosti, strpnosti, komunikativnosti in sodelovanja v skupini.

    Vajo izvedejo ročno in na analizatorju.

    Delo v parih ali v manjših skupinah.


    4. letnik - hematologija

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ŠTETJE KRVNIH CELIC

    Dijaki

    Dijaki

     

  • poznajo principe določanja števila koncentracije Erci in Lkci, ter postopke

  • določajo števila koncentracije Erci in Lkci v hemocitometru;

  • analizirajo dobljene rezultate;

  • Urijo se v natančnosti izvedbe celotne preiskave – od mešanja krvi, pipetiranja do štetja krvnih celic pod mikroskopom.

    Navajajo se na samostojno delo.

    Upoštevajo vsa predpisana pravila o delu s kužnim materialom.

    Testne vaje.

    DIFERENCIRANJE

     

     

     

  • ponovijo vse krvne celice

  • poznajo postopek in tehniko diferenciranja

  • diferencirajo normalne in patološke krvne razmaze;

  • analizirajo dobljene rezultate;

  • Urijo se v natančnosti pri delu.

    Razvijajo sposobnost opazovanja in kritičnost pri delu.

    Testne vaje - pomagajo si lahko s hematološkimi atlasi.

    TESTI TRANSFUZIOLOGIJE

     

     

     

  • ponovijo antigene in protitelesa

  • poznajo princip določanja antigenov AB na eritrocitih in protiteles v plazmi oziroma serumu

  • znajo interpretirati rezultat določanja ABO v epruveti

  • poznajo princip določanja indirektnega Coombsovega testa

  • poznajo princip navzkrižnega poiskusa

  • sami si pripravijo suspenzije spranih eritrocitov krvnih skupin A in B ter določajo krvne skupine vzorcev s postopkom v epruveti;

  • interpretirajo dobljeni rezultat;

  • izvedejo indirektni Coombsov test;

  • izvedejo navzkrižni poizkus;

  • Urijo se v kapilarnem odvzemu krvi za pripravo suspenzije eritrocitov znanih krvnih skupin.

    Zavedajo se bolečnosti posega in odgovornosti pri odstranjevanju lancet.

    Razmišljajo o posledicah neupoštevanja pravil varstva pri delu s kužnim materialom.

    Zavedajo se pomena navzkrižnega testa.

    Individualno in timsko delo.

    DOLOČANJE ŠTEVila KONCentracije Rtci IN BAZOFILNO PUNKTIRANIH Erci

     

     

     

  • poznajo obe preiskavi in ju primerjajo med seboj

  • opišejo izgled bazofilno punktiranih eritrocitov in retikulocitov

  • poznajo orientacijske referenčne vrednosti za obe preiskavi

  • vitalno obarvajo Rtci in naredijo razmaze;

  • naredijo krvne razmaze, ki jih nato pobarvajo z metilenskim modrilom, to barvilo pa obarva bazofilne punktacije v Erci;

  • mikroskopirajo obe vrsti razmazov in štejejo Rtci/1000 Erci;

  • izračunajo štev. konc. Rtci;

  • Urijo se v pravilni tehnični izvedbi krvnega razmaza.

    Zavedajo se toksičnosti barvil in se zaščitijo pred neposrednim vdihavanjem le-teh.

     

       

    Urijo se v natančnem prepoznavanju celic tako, da jih ločijo od trombocitov, ki so lahko prisotni na Erci in od raznih artefaktov.

     

    DOLOČANJE OSMOTSKE REZISTENCE ERITROCITOV

     

     

     

  • poznajo vpliv hipotonične in hipertonične raztopine na eritrocite

  • poznajo postopek določanja

  • razumejo, zakaj pride v določenih epruvetah do hemolize, v drugih pa ne

  • izvedejo test določanja osmotske rezistence eritrocitov;

  • izmerijo absorbance raztopin;

  • izračunajo % hemolize;

  • narišejo diagram in iz njega odčitajo rezultat;

  • primerjajo dobljene rezultate z orientacijskimi referenčnimi vrednostmi;

  • Test izvajajo v parih.

    Zavedajo se pomena natančnega pipetiranja krvi (po 50 μl), saj že zelo majhna napaka v volumnu napipetirane krvi močno spremeni rezultat.

    Delo v parih.

    TESTI KOAGULACIJE

     

     

     

  • ponovijo koagulacijo in teste koagulacije

  • poznajo princip določanja trombinskega časa

  • razumejo vzroke, ki povzročijo podaljšan ali skrajšan trombinski čas

  • izvedejo test določanja trombinskega časa na koagulometru

  • test izvajajo v paraleli in izračunajo poprečno vrednost obeh meritev;

  • Zavedajo se pomena natančnosti pri delu, ker koagulacija poteče zelo hitro.

    Individualno delo – delo v paralelah.


    4. letnik - mikrobiologija in epidemiologija

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ASEPTIČNA TEHNIKA, VARNO DELO V
    MB-L

     

     

     

  • ponovijo znanje o nevarnosti laboratorijskih infekcij, kontaminaciji okolja in gojišč, o varnostnih ukrepih in aseptični tehniki

  • opišejo ukrepe potrebne ob morebitnih nezgodah v mikrobiološkem laboratoriju

  • uredijo in pripravijo laboratorij za delo;

  • Razvijajo čut za varno delo ob upoštevanju predpisov.

    Dojamejo nujnost za natančno izpolnjevanje predpisanih postopkov.

    Razvijajo odnos do dela v posebnih pogojih in do dela z biološkim materialom.

    Prikažejo razprševanje mikrobov v okolje.

    ZASEJEVANJE IN INKUBIRANJE GOJIŠČ

     

     

     

  • ponovijo aseptičen prenos kužnin in kultur na različna gojišča z različnimi metodami in

  • zasejujejo trdna gojišča;

  • Razvijajo čut za delo z občutljivimi aparaturami.

    Samostojno delo.

    raznovrstnimi pripomočki ter različne načine inkubiranja gojišč

  • razložijo načine inkubiranja v anaerobnih in mikroaerofilnih pogojih

  •      

    IDENTIFIKACIJA ČISTIH KULTUR

     

     

     

  • spoznajo izgled medicinsko pomembnih bakterij na krvnem agarju.

  • razložijo in izvedejo pomembne teste;

  • Pridobivajo si samozavest in zanesljivost pri interpretaciji rezultatov dela.

    Razvijajo sposobnost logičnega mišljenja in sklepanja.

    Koagulazni test, bacitracinski test, oksidazni test, IMVC teste, Russellov dvojni sladkor, Christensenovo gojišče, teste za ugotavljanje gibljivosti bakterij, aglutinacijski test na predmetniku.

    PRIPRAVA RAZMAZA ALI PREPARATA

     

     

     

  • pripravijo mikroskopski razmaz ali preparat.

  • samostojno pripravijo različne vrste mikroskopskih preparatov;

  • Zavedajo se pomena natančnega dela.

    Pripravijo mikroskopski razmaz.

    MIKROSKOP

     

     

     

  • ponovijo sestavo in delovanje svetlobnega mikroskopa

  • naštejejo dele svetlobnega mikroskopa

  •  

    Razvijajo čut za delo z občutljivimi aparaturami.

     

    BARVANJE RAZMAZA ALI PREPARATA

     

     

     

  • spoznajo različne načine barvanja razmazov

  • naštejejo nekaj različnih metod barvanja

  • mikroorganizmov

  • samostojno barvajo razmaze z različnimi metodami barvanja;

  •    

    MIKROSKOPIRANJE

     

     

     

  • seznanijo se z načini

  • mikroskopiranja s suhim sistemom in z imerzijo

  • mikroskopirajo s suhim sistemom in z imerzijo;

  • Pridobivajo si samozavest in zanesljivost pri interpretaciji rezultatov dela.

    Barvajo razmaze z različnimi metodami barvanja.

    Mikroskopirajo obarvane preparate.

    MIKROBIOLOŠKI NADZOR OKOLJA IN ROK

     

     

     

  • spoznajo način odvzema brisa z ravnih površin, izpostavo gojišč, odvzem odtiskov prstov na gojišče

  • natančno izvedejo vse postopke;

  • Razvijajo odnos do varovanja okolja.

    Pridobivajo čut za samoizobraževanje in stalno strokovno spopolnjevanje.

    Obrišejo neočiščeno in razkuženo delovno površino in zasejejo na gojišče ter odtisnejo neumit kazalec in umit kazalec na krvni agar.

    UGOTAVLJANJE MIKROBIOLOŠKE KVALITETE PREDMETOV SPLOŠNE RABE

     

     

     

  • spoznajo načine zasejevanja različnih vrst kozmetičnih izdelkov

  • samostojno zasejejo vzorec čistilnega mleka

  • Zavedajo se pomena higiene.

    Dojamejo pomen pravilnega ravnanja s kozmetičnimi pripravki zaradi ohranjanja njihove higienske neoporečnosti.

    Zasejevanje vzorca čistilnega mleka.

    DOLOČANJE OBČUTLJIVOSTI OZIROMA ODPORNOSTI BAKTERIJ ZA KEMOTERAPEVTIKE –DIFUZIJSKI ANTIBIOGRAM Z DISKI

     

     

     

  • vedo kaj so kemoterapevtiki,poznajo različne metode izvedbe antibiograma

  • pojasnijo razvoj rezistence ali odpornosti mikroorganizmov na kemoterapevtike.

  • samostojno izvedejo difuzijski antibiogram z diski;

  • samostojno odčitajo test in ovrednotijo rezultate;

  • Zavedajo se pomena kemoterapevtikov.

    Difuzijski antibiogram z diski,

    Odčitavanje testa in ovrednotenje rezultatov.


    4. letnik - laboratorijske tehnike v patologiji

    INFORMATIVNI CILJI IN VSEBINE

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ORGANIZACIJA CITOPATOLOŠKEGA LABORATORIJA (CTP-L) IN SPREJEM MATERIALA

    Dijaki

    Dijaki

     

  • spoznajo prostorsko ureditev laboratorija in organizacijo dela

  • pravilno in smiselno se gibajo v prostorih laboratorija

  • poznajo vlogo posameznih laboratorijskih delavcev

  • poznajo postopek sprejema in označevanja vzorcev

  • poznajo vrste in posebnosti vzorcev za citopatološke preiskave

  • spoznajo aparate v laboratoriju in princip njihovega delovanja

  • v dani situaciji uporabijo ustrezen način higienizacije rok;

  • se ustrezno uredijo za delo v laboratoriju;

  • pokažejo glavne nevarne točke za eksplozijo, požar, zastrupitev in izpeljujejo varnostne postopke;

  • Razvijajo odgovornost do dela in poklicno pripadnost.

    Predvidijo posledice neupoštevanja pravilnih postopkov za varno delo.

    Oblikujejo pozitiven odnos do zdravstvenega osebja.

    Gradijo profesionalen odnos.

    Prikaz aparatov v laboratoriju.

    PRIPRAVA CITOLOŠKIH PREPARATOV S POMOČJO CITOCENTRIFUGE IN RAZMAZOVANJA TER RAZLIČNI NAČINI FIKSACIJE PREPARATOV

     

     

     

  • vedo, za katere vzorce je primeren tak način priprave in zakaj

  • opišejo princip delovanja citocentrifuge

  • poznajo barvanje s toluidinom

  • vedo, kaj so eksudati

  • ogledajo si delovanje citocentrifuge;

  • barvajo citološke preparate s toluidinom, Giemso in Papanicolaou;

  • pripravljajo preparate iz vzorcev eksudatov in urina;

  • fiksirajo preparate;

  • Zavedo se pomena natančnosti pri svojem delu.

    Zavedajo se nevarnosti laboratorijskih okužb in kontaminacije okolja.

    Priprava preparatov iz eksudatov in urina.

    Barvanje preparatov s toluidinom, Giemso in Papanicolaou.

    PRIPRAVA CITOLOŠKIH PREPARATOV S FILTRIRANJEM

     

     

     

  • opišejo zgodovinski razvoj metode

  • poznajo princip delovanja

  • vedo, za katere vzorce je primeren tak način priprave in zakaj

  • poznajo različne načine fiksacije

  • filtrirajo urine;

  • pripravljajo sputume za filtriranje;

  • fiksirajo preparate;

  •  Upoštevajo pravila dela z biološkim materialom.

    Zavedajo se pomena varstva pri delu.

    Priprava vzorcev sputuma za filtriranje.

    Filtriranje urina in sputuma.

    ORGANIZACIJA HISTOLOŠKEGA LABORATORIJA

     

     

     

  • spoznajo prostorsko ureditev laboratorija in organizacijo dela

  • spoznajo aparate v laboratoriju in princip njihovega delovanja

  • opišejo mikrotom

  • pravilno in smiselno se gibajo v prostorih laboratorija;

  • poznajo vlogo posameznih laboratorijskih delavcev;

  • v dani situaciji uporabijo ustrezen način higienizacije rok;

  • se ustrezno uredijo za delo v laboratoriju;

  • pokažejo glavne nevarne točke za eksplozijo, požar, zastrupitev in izpeljujejo varnostne postopke;

  • Razvijajo odgovornost do dela in poklicno pripadnost.

    Predvidijo posledice neupoštevanja pravilnih postopkov za varno delo.

    Oblikujejo pozitiven odnos do zdravstvenega osebja.

    Gradijo profesionalen odnos.

    Prikaz aparatov v laboratoriju.

    PRIPRAVA HISTOLOŠKIH PREPARATOV

     

     

     

  • poznajo postopek rezanja parafinskih in zmrzlih rezin

  • znajo pripraviti neobarvane histološke preparate za 5 barvnih metod

  • režejo parafinske in zmrzle rezine;

  • Urijo se v natančnosti in ročni spretnosti.

    Pridobivajo spretnost za ravnanje z občutljivimi aparati.

    Izdelava neobarvanih histoloških preparatov.

    BARVANJE IN MIKROSKOPIRANJE HISTOLOŠKIH PREPARATOV

     

     

     

  • poznajo HE metode barvanja na parafinskih in zmrzlih rezinah

  • ponovijo principe za BBR in Kreyberg metodo,

  • opišejo princip srebritvenih metod, princip trikromne metode in princip barvanja melanina

  • barvajo parafinske in zmrzle rezine;

  • mikroskopirajo histološke preparate (parafinske in zmrzle rezine), ocenjujejo in primerjajo kvaliteto;

  • barvajo hemosiderin (Fe) po metodi BBR;

  • barvajo kisle mukopolisaharide po metodi Kreyberg;

  • mikroskopirajo izdelane preparate;

  • barvajo tkivne komponente po trikromni Masson metodi;

  • barvajo melanin po Fontana – Masson metodi;

  • imunohistokemično barvajo preparate;

  • mikroskopirajo obarvane preparate in jih ocenjujejo;

  • Zavedajo se pomena pravil za rokovanje s strupi (toksična barvila).

    Dojamejo pomen varnega dela.

    Zavedo se posledic napak pri delu.

    Uvajajo se v timsko delo

    Pridobivajo ročne spretnosti.

    Barvanje in mikroskopiranje parafinskih in zmrzlih rezin s HE metodo barvanja.

    Barvanje po metodi BBR.

    Barvanje po metodi Kreyberg.

    Barvanje po trikromni Masson metodi.

    Barvanje po Fontana – Masson metodi.

    Imunohistokemično barvanje.

    Mikroskopiranje pripravljenih preparatov.


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • s pregledom in ocenjevanjem delavniških dnevnikov ter

  • izdelkov oziroma storitev z zagovorom.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

       

  •