SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: LADIJSKI STROJNI TEHNIK (SI)

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7. 1998

1. IME PREDMETA

DELOVNA PRAKSA - navodila

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

    

 

3.

  

144

144

4.

    

 

skupaj

 

144

144

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V - vaje se izvajajo v okviru praktičnega pouka (individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev).

Delovna praksa se praviloma izvaja v času poletnih počitnic po zaključenem tretjem letniku in traja nominalno 144 ur. Dolžnost mentorja delovne prakse je, da dijaka seznani s programom praktičnega usposabljanja v času njegovega bivanja na ladji trgovske mornarice, dolžnost dijaka pa, da pod skrbnim vodstvom in nadzorom mentorja izvede vse, s katalogom predvidene naloge oziroma delovna opravila, samostojno ali v sodelovanju z drugimi zaposlenimi na ladji.

3. USMERJEVALNI CILJI

Delovna praksa vključuje praktične vsebine strokovno–teoretičnih predmetov ladijski stroji, ladijski parni postroj, ladijska elektrika in avtomatika, tehnologija, tehnična mehanika, tehnično risanje s strojnimi elementi, pomorstvo ter varstvo pri delu in reševanje na morju.

Delovna praksa se praviloma izvaja na ladjah trgovske mornarice v dolgi plovbi. Izjemoma lahko dijaki opravljajo delovno prakso tudi na manjših ladjah, ki plovejo v ožjem plovnem področju in prevažajo tovor in/ali potnike oziroma izvajajo pomorsko vleko, izjemoma pa lahko tudi v marini ter specializiranih ladijskih strojnih delavnicah (remont).

V katalogu vsebin (v programu) za delovno prakso so navedene posamezne delovne naloge in opravila, ki jih skladno z zahtevami konvencije STCW 1995 mora vsebovati program usposabljanja strojnih častnikov. Vsebine omogočajo dijaku, da praktično spozna vsebino in naravo bodočega dela, ki se nanaša na vsa delovna mesta na ladji; lahko pa se z večino tovrstnih del seznani tudi v kakšnem specializiranem podjetju za vzdrževanje in popravilo ladij ali njihovih delov.

Vsebine predmeta so načrtovane tako, da zadoščajo zahtevam normativov STCW konvencije za usposabljanje članov posadke za opravljanje del na:

  • operativni ravni, za ladje s pogonom moči nad 3800 KW;

  • vodstveni ravni, za ladje s pogonom pod 3800 KW

    Konvencija STCW 1995 določa standarde oziroma minimalne zahteve v pogledu teoretičnega znanja in praktične usposobljenosti za izvajanje določenih nalog in opravil na ladjah. Ti standardi oziroma zahteve se nanašajo na:

  • nadzor in vzdrževanje postrojev nad 3800 KW,

  • nadzor in vzdrževanje ladijskih pogonov nad 3800 KW,

  • varnost, varstvo pri delu, zdravstveno pomoč, reševanje in preživetje,

  • navodila v zvezi uporabo simulatorjev.

    Pred nastopom delovne prakse na ladji, se morajo dijaki seznaniti z vsemi predpisi in zahtevami za varno delo na ladji ali drugem utreznem delovnem mestu kjer lahko opravljajo delovno prakso.

    Dijake, ki opravljajo delovno prakso na ladji, štejemo kot člane posadke; zato so se dolžni usposobiti in opraviti vse preizkuse znanj, sposobnosti in spretnosti, ki jih zahteva

  • seznani se z ladijskimi prostori (osnovna orientacija na ladji), položajem sredstev za reševanje, nudenje pomoči, gašenje požara, obveščanje in sprožanje splošnega preplaha.

  • seznani se z nevarnimi deli in opravili, varnim gibanjem, zaščitnimi ukrepi in postopki nudenja pomoči

  • seznani se z ladijskimi napravami za privez in odvez ladje, tovorno opremo, opremo za reševanje, opremo za gašenje požara, signalizacijsko opremo, napravami za notranje in eksterne komunikacije

  • seznani se z opremo za pogon ladje, pomožnimi stroji, napajanje v sili, sistemom črpalk in cevovodov, naprave in povezave za krmarjenje

    Uvaja se v novo okolje dela, okolje, ki je prostorsko in geografsko omejeno na ladijski prostor.

    Ocenjuje lastna spoznanja in ugotavlja svoje sposobnosti ter upravičenost lastne izbire poklica, ki ga bo opravljal po zaključenem šolanju.

    Delo se opravlja na tovornih, potniških, tovorno-potniških ladjah in na ladjah za druge posebne namene.

    Praviloma je ladja večje velikosti, ki opravlja mednarodna potovanja v dolgi plovbi.

    V plovbi: vodenje strojnega kompleksa

  • nadzira delovanje glavnega motorja in ostalih pomožnih naprav

  • kontrolira in regulira hladilne in klima naprave

  • seznani se z metodo zasilnega krmarjenja iz prostora krmarskega stroja

  • posname indikatorske diagrame in izračuna moč motorja

  • oceni ekonomičnost porabe goriva in maziva

  • spozna načine prečrpavanja tekočin na ladji

  • spozna varnostne ukrepe v primeru onesnaževanja morja

  • sodeluje pri vzdrževanju črpalk, separatorjev, elektroenergetskega sistema, elektronike in avtomatike, krovnih strojev ter ostalih naprav

    Pridobiva izkušnje monotonosti oceanske plovbe, kritičnih stanj v primeru okvar strojev in naprav, nevarnosti zaradi pričakovanih in nepričakovanih vremenskih sprememb.

    Občuti vpliv hitre spremembe klimatskih pasov.

     

    Komunikacije in signalizacija

  • seznani se z vsemi sredstvi, ki jih ima ladja za vzpostavljanje povezav na ladji, z drugimi ladjami in kopnim

    Spoznava razsežnosti modernih komunikacijskih sistemov, ki nudijo neomejen vir informacij kot je to doma, možnosti za vzpostavljanje in vzdrževanje stalnih poslovnih in osebnih stikov z ostalim svetom in domom.

     

    V luki

  • sodeluje pri manevru prihoda in odhoda iz pristanišča

  • prisostvuje pri pripravi pogona pred izplovitvijo

  • fizična dela pri vzdrževanju glavnega pogonskega stroja, parnih kotlov in ostalih naprav, ki obratujejo med plovbo

  • sodeluje pri ukrcavanju goriva in maziva ter potrošnega materijala

  • posebno pozornost usmeri na dejavnosti priprave ladje za plovbo pred izplovitvijo iz pristanišča,zavarovanje tovora, ladijske opreme, premičnih delov v stroju in ladijskih prostorih, zapiranje in zavarovanje vseh ladijskih odprtin

    Spoznava dinamičnost dela pred prihodom, v času bivanja ter ob odhodu ladje iz pristanišča. Zaveda se dveh modelov življenja na ladji, monotonosti dolge plovbe ter izredne hitrosti in dinamike bivanja v pristanišču. Iz pridobljenih spoznanj si ustvari mnenje o lastnih sposobnostih in možnostih za nadaljevanje profesionalizacije v tem poklicu.

     

    Delo na krovu in komandnem mostu

  • spozna osnovne trgovske manipulacije v pristanišču

  • spozna osnove navigacije in določanja pozicije ladje

    S krajšo udeležbo pri delu spozna naravo in način dela bodočih sodelavcev, ki tvorijo osnovo timske organiziranosti izkoriščanja ladje.

    Na ta način se nauči spoštovati pomen in težavnost dela drugih služb na ladji.

    Delo opravlja na krovu in komandnem mostu.

    Administrativna in druga dela na ladji

  • vodi strojni dnevnik, knjigo vzdrževanja, knjigo o oljih in izpolnjuje strojniška poročila, seznani se z ostalo ladijsko dokumentacijo

       

    • 5. PROGRAM PISNIH NALOG

    V času opravljanja delovne prakse so dijaki dolžni voditi dnevnik delovne prakse. Dnevnik je zvezek formata A4, s trdimi platnicami. Strani dnevnika so oštevilčene in overjene s pečatom šole ali Uprave RS za pomorstvo. Na prvi strani je vpisan priimek, očetovo ime in ime dijaka ter število oštevilčenih strani. Tudi to stran potrdi s pečatom šola ali Uprava RS za pomorstvo.Iz dnevnika mora biti razvidno dnevno opravljeno delo in vaje za vsak tekoči dan.

    Dijak mora opraviti ter vpisati naslednje vaje in naloge:

  • Test iz varstva pri delu.

  • Izračun moči motorja.

  • Izračun porabe goriva in maziva.

  • Izračun potrebne zaloge goriva in maziva za potovanje.

  • Načrt centrifugalne črpalke in kompresorja.

  • načrt centrifugalnega separatorja.

  • Načrt glavne razdelilne plošče.

  • Načrt krmilarnice, komandnega mosta, krmarskega stroja z navodili za preklop na ročno krmarjenje v sili, kontrolna kabina ali komandno mesto v strojnici.

  • Načrt za preklop na ročno upravljanje glavnega pogonskega stroja.

  • Ladijski načrti - generalni načrt, načrt cevovodov, načrti vseh naprav za reševanje, opreme za nakladanje in razkladanje tovora ter opreme za sidranje in privez ladje.

    5.1. Literatura

    Za dijake:

  • vsa ladijska dokumentacija, arhiv načrtov, priročniki in instrukcijske knjige (knjige z navodili za uporabo, za vzdrževanje, itd.).

    6. Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

    Upravitelj stroja potrdi dijaku na praksi dnevnik najmanj enkrat na 15 dni ter neposredno pred izkrcanjem; tedaj vpiše tudi mnenje o delu dijaka na delovni praksi.

    Neposredni vodja ali mentor (običajno 1. častnik stroja) pregleda dnevnik vsak teden in vpiše pripombe na vodenje dnevnika ter na delo dijaka.

    Oceno na osnovi mnenj, ki so jih vpisali v dnevnik na ladji, in na osnovi »kvalitete« izdelanega dnevnika (zahtevnost in število opravljenih nalog oziroma delovnih opravil, uspešnost pri delu, odnos do zaposlenih in nadrejenih) določi šola – konsenz učiteljev praktičnega pouka. Ocena je opisna in ima naslednje stopnje: neuspešen, uspešen in zelo uspešen. Ocena se vpiše v redovalnico in spričevalo za četrti letnik ter je pogoj za uspešno opravljen letnik in prijavo na zaključni izpit oziroma poklicno maturo.

    7. Povezanost z drugimi predmeti

    Delovna praksa omogoča vrednotenje doseženega teoretičnega in praktičnega znanja , ki ga je dijak pridobil v treh letih šolanja. Še posebej se to odraža pri uspešnem opravljanju delovnih nalog, pa tudi v odnosu do soljudi oziroma skupine, s katero še najbolj sodeluje med svojim delom in prebivanjem na ladji (ali pri delu v podjetju). Vsebine delovne prakse so v korelaciji z vsemi strokvnimi predmeti programa in angleškim jezikom.


    • [1] ISM-International Safety Management Code–Maednarodni standard za upravljanje z ladjo (IX poglavje konvencije SOLAS), resolucija IMO A.741(18).