Izobraževalni program: PREDŠOLSKA VZGOJA
Sprejeto na 18.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 23. 7 1998
PSIHOLOGIJA
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
|
||
2. |
|
||
3. |
65 |
5 |
70 |
4. |
97 |
5 |
102 |
skupaj |
162 |
10 |
172 |
* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;
** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.
Pri predmetu dijak:
3. LETNIK
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Dijaki |
Dijaki |
||
predmet, metode in področja psihologije |
|
Razviti zavest o strokovnih osnovah pedagoškega dela. |
|
|
|
Dijak se zave univerzalne povezanosti bio-psiho in socialne narave. |
|
|
|
Razviti poklicno odgovornost za strokovno pedagoško delo. |
|
kognitivni procesi |
|
|
|
|
|
Razumeti model oblikovanja zaznav. Razviti tolerantnost do subjektivnosti zaznavanja. |
Projektno delo Seminarsko delo Projektno delo |
|
|
Oblikovati odnos do učenja in znanja v življenju. Razviti odgovoren odnos do poučevanja drugih. |
|
|
|
Razumeti značilnosti in vlogo miselnih operacij v procesu spoznavanja. Razviti sposobnost za odkrivanje bolj ustvarjalnih rešitev. Razviti sposobnost za razumevanje nebesedne komunikacije. |
|
|
|
Zavedati se, da ima v procesu spoznavanja vsaka informacija svoj pomen in svoje mesto. Razumeti pomen čustvenega doživljanja v življenju posameznika. Zavedati se nujnosti zadovoljenih čustvenih potreb za zdrav duševni razvoj. |
|
|
|
Razumeti vlogo zavednih in podzavestnih motivov v zastavljanju motivacijskih ciljev. Zavedati se pomena motivacije za učenje in delo. |
|
osebnost |
|
|
|
|
|
Oblikovati strokoven odnos do znanstvenega spoznavanja osebnosti, posebno do merjenja inteligentnosti. |
|
|
|
Razviti spoznanje o povezanosti duševnih procesov in funkcij v osebno enkratno in neponovljivo integritieto. Razumeti izvore konsistentnega doživljanja in vedenja posameznika. |
|
|
|
Razumeti osebno pogojenost odzivanja na frustracije in konflikte. Usposobiti se za uspešno reagiranje v različnih obremenilnih situacijah. |
Projektno delo |
|
|
Biti jasno informiran o pojmih za opisovanje osebnostnega razvoja. Zavedati se kriterijev osebnostne zrelosti. Osvojiti osnovne pojme s področja motenj osebnosti in vedenja. |
|
|
|
Oblikovati strokoven pogled na pomen ožjega in širšega socialnega okolja za razvoj osebnosti. Razviti sposobnost konstruktivnega sodelovanja. Razumeti pomen medsebojnega sodelovanja in komunikacije za kvaliteto življenja. |
Vaja |
4. letnik
informativni cilji |
formativni cilji |
Socializacijski cilji |
Posebnosti v izvedbi |
razvojna psihologija |
Dijak |
Dijak |
|
|
|
Razviti pripadnost pedagoškemu delu, ki temelji na znanstvenih osnovah razvojne psihologije. |
|
|
|
Osvojiti sposobnost objektivnega opazovanja otrokovega vedenja. |
Vaja |
|
|
Zavedati se, da je razvojno obdobje čas, za katerega je značilna neka karakteristika v osebnosti in vedenju. |
|
|
|
Razumeti praktično vrednost znanstvenih spoznanj o duševnem razvoju. |
|
|
|
Biti informiran o poteku razvoja v prenatalni dobi. Razumeti vpliv različnih dejavnikov ki spremljajo nosečnost. |
|
|
|
Biti informiran o poteku poroda in spremljajočih težavah. Zavedati se, da se že novorojenčki razlikujejo po temperamentu in odzivanju in s tem sooblikujejo stil vzgojnega ravnanja. |
|
prvi dve leti življenja ali obdobje zaznavno- gibalne ravni duševnega razvoja |
|
|
|
kognitivni razvoj |
|
|
|
|
|
Storiti vse za odgovorno in strokovno spremljanje in vzpodbujanje otrokovega duševnega razvoja. |
|
|
|
Biti informiran o osnovnih značilnostih in standardih razvoja pozornosti. |
|
|
|
Razviti odgovoren odnos do komunikacije z otrokom. Oblikovati odnos do strokovnih doktrin in standardov v otrokovem duševnem razvoju sploh. |
|
|
|
Biti informiran o stopnjah zgodnjega intelektualnega razvoja. Razviti kritičen odnos do različnih pogledov na stopnje v zgodnjem intelektualnem razvoju. Zavedati se pomena dejavnikov zorenja in učenja v intelektualnem razvoju. |
|
socialno čustveni in osebnostni razvoj |
|
|
|
|
|
Biti informiran o strokovnih spoznanjih zgodnjega socialno čustvenega razvoja. Biti motiviran za spremljanje in uporabo strokovne literature. |
|
|
|
Razviti spretnost podpiranja »ega« pri otroku. |
|
|
|
Razviti sposobnost strokovnega odzivanja na otrokovo trmo. |
Vaja |
|
|
Zavedati se pomena zadovoljenosti osnovnih čustvenih in socialnih potreb otroka. Biti informiran o značilnostih in oblikah socialnega vedenja. Sprejeti poklicno odgovornost za dobro počutje otroka v vrtcu. |
|
predšolski otrok od drugega do sedmega leta starosti ali obdobje nazorno- simbolične ravni duševnega razvoja |
|
|
|
telesni in motorični razvoj |
|
Biti informiran o strokovnih kriterijih telesnega in motoričnega razvoja. Razviti sposobnost strokovnega spremljanja telesnega in motoričnega razvoja otroka. |
|
kognitivni razvoj |
|
|
|
|
|
Biti informiran o bistvenih zakonitostih razvoja zaznavanja. Pridobiti sposobnost strokovnega presojanja programa dela s predšolskim otrokom. |
|
|
|
Biti informiran o zmožnostih otrokove pozornosti. |
|
|
|
Biti motiviran za strokovno spremljanje otrokovega intelektualnega razvoja. Senzibilizirati za opazovanje otrokovega intelektualnega vedenja. Zavedati se značilnosti otroške govorice, pojmov in sklepov. |
Vaja - opazovanje |
|
|
Oblikovati strokoven in kritičen odnos do merjenja inteligentnosti. |
Vaja - opazovanje |
|
|
Biti informiran o posebnostih otrokovega dojemanja okolja. Oblikovati strokoven odnos do laži. |
|
|
|
Zavedati se, da je otrok že sposoben planiranja dejavnosti, za izvedbo pa potrebuje pomoč. Storiti vse za podporo pozitivni samopodobi otroka. |
|
|
|
Biti sposoben strokovnega spremljanja in vodenja socialnih odnosov med otroki. Sprejeti odgovornost za strokovno ravnanje z agresivnim otrokom. Biti informiran o fazah moralnega razvoja. Oblikovati strokoven odnos do otrokovega moralnega presojanja |
Vaja - opazovanje |
|
|
Zavedati se vloge igre in risbe kot sredstva spoznavanja in vplivanja in otroka. Senzibilizirati za opazovanje otrokove dejavnosti. |
|
|
|
Usposobiti se za zgodnje odkrivanje nevrotske simptomatike. |
|
zrelost za vstop v šolo |
|
Biti sposoben strokovnega pogleda in sodelovanja v pripravi otroka na šolo. |
Seminarsko delo |
mlajši šolar ali obdobje konkretno logičnih miselnih zmožnosti |
|
Biti informiran o osnovnih dejstvih telesnega in duševnega razvoja mlajšega šolarja. |
|
mladostništvo ali adolescenca |
|
Biti informiran o osnovnih dejstvih telesnega in duševnega razvoja v adolescenci. Krepiti zavest o možnostih samooblikovanja osebnosti. Zavedati se pomena družbe vrstnikov ni ožjega družbenega okolja. |
|
razvojna obdobja po adolescenci |
|
Biti informiran o osnovnih stopnjah osebnostnega razvoja od rojstva do smrti. |
V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
|
Sociologija Zgodovina |
|
|
Pedagogika |
|
|
Matematika |
|
|
Pedagogika |
|
|
Biologija |
|
|
Slovenščina |
|
|
Slovenščina Pedagogika |
|
|
Sociologija Pedagogika |
|
|
Pedagogika Sociologija |
|
|
Pedagogika Likovna vzgoja |
|