SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: RUDARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9.7.2000

1. IME PREDMETA

RUDARSKA MERJENJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

    

 

3.

88

17

105

4.

85

17

102

skupaj

173

34

207

 

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • spoznajo osnovne pojme v geodeziji,

  • spoznavajo pomen rudarskega merjenja pri pridobivanju mineralnih surovin,

  • pridobijo delovne navade in izkušnje,

  • pridobijo občutek za natančnost,

  • spoznajo sodobne instrumente za merjenje,

  • naučijo se praktične uporabe instrumentov za merjenje,

  • naučijo se brati vse vrste rudarskih kart,

  • spoznajo se z računalniško obdelavo podatkov,

  • pri skupinskih vajah dojemajo smisel timskega dela,

  • pri izdelavah poročil in programov razvijajo ustvarjalnost in natačnost pri delu,

  • spoznavajo posledice rudarjenja (rudarska škoda),

  • spoznavajo predpise Zakona o rudarstvu.


    • 4. OPERATIVNI CILJI

    3. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    OSNOVNI POJMI V GEODEZIJI

    Dijak

    Dijak

    Dijak

  • spozna osnovne pojme o geodeziji

  • spozna merske enote za merjenje kotov

  • spozna različna merila

    		•

  • širi osnovno znanje

  • definira pomen rudarskih merjenj

  • izračunava merila

  • pretvarja enote za merjenje kotov

    		•

    Razvija natančnost.

    Razširja strokovno usposobljenost

    Razvija zanesljivost.

    Izdela določen detajl v merilu.

    Računske vaje.

    ELEMENTI ORIENTACIJE

     

     

     

  • spozna osnovne pojme iz astronomije

  • opiše obliko in velikost zemlje

  • pozna geografsko razdelitev zemlje

  • spozna različne koordinatne sisteme

  • spozna osnovne pojme orientacije na zemeljski površini

  • se nauči osnovnih koordinatnih izračunov

  • obnovi konte funkcije

  • dojema osnovne pojme iz astronomije in oblike in velikosti zemlje

    		•

  • razume osnovne pojme iz astronomije

  • definira obliko in velikost zemlje

  • razloži geografsko razdelitev zemlje

  • izračuna kartezične koordinate

  • obvlada osnovne pojme: azimut, smerni kot, lomni in dopolnilni kot, zenitna distanca, deklinacija, inklinacija, meridianska konvergenca

  • razume pomen elementov orientacije

  • izboljša si predstavo o zemeljski orientaciji

    		•

    Razvija poklicne sposobnosti.

    Razvija natančnost pri izračunu kartezičnih koordinat.

    Vaja:

  • samostojno določevanje geografskih in kartezičnih koordinat na kartah,

  • koordinatni izračuni,

  • določitev elementov orientacije na globusu,

  • grafični prikaz elementov orientacije.

    		•

    MERSKE TOČKE IN NAPAKE PRI MERJENJU

     

     

     

  • spozna način stabilizacije, signalizacije in označevanje merskih točk v jami in na površini

  • opiše različne vrste točk v jami in na površini

  • našteje napake pri merjenju

  • opiše grobe, sistematske in slučajne pogreške

  • se nauči ovrednotiti natančnost meritev

    		•

  • nariše topografijo

  • izboljša si predstavo o merskih točkah

  • razume razliko stabilizacije točk v jami in na površini

  • definira grobe, sistematske in slučajne pogreške

  • posamezne pogreške primerja med sabo

  • oceni natačnost meritev

  • izračuna srednji pogrešek

    		•

    Razvija natančnost pri meritvah v jami in na površini.

    Dojema razliko med posameznimi pogreški.

    Ovrednoti dobljene rezultate.

    Razvija poklicno in strokovno usposobljenost.

    Razvija odgovornost za kvaliteto meritev.

    Vaja: izračun srednjega pogreška.

    Terenske vaje: stabilizacija in signalizacija merskih točk v jami in na površini.

    Grafični prikaz stabilizacije in signalizacije merskih točk.

    MERJENJE KOTOV

     

     

     

  • opiše teodolit in glavne sestavne dele, ter pribor za merjenje kotov

  • spozna metode merjenja horizontalnih in vertikalnih kotov

  • se nauči praktično izmeriti kote

  • se nauči rektificirati teodolit

  • oceni pogreške pri merjenju horizontalnih in vertikalnih kotov

  • obnovi enote za merjenje kotov

    		•

  • definira horizontalni in vertikalni kot

  • shematsko nariše teodolit

  • izračuna horizontalne in vertikalne kote

  • razume razliko med horizontalnim in vertikalnim kotom

  • razvija sposobnost orientacije v prostoru

  • pridobi rutino pri merjenju kotov

  • izdela poročilo merjenih kotov

  • sodelujejo v skupini

  • razširja strokovno usposobljenost

  • razume način delovanja teodolita

  • dojema pomen merjenja kotov

    		•

    Razvija potrebo po natančnosti.

    Z natančnim merjenjem razvija delovno in poklicno odgovornost.

    Merjenje kotov je strokovno zahtevno opravilo.

    Z večkratnimi terenskimi vajami utrjujejo zanesljivost.

    Skrbi za odpravo pogreškov.

    Vaja:

  • izračun horizontalnih in vertikalnih kotov,

  • rektifikacija teodolita

  • izdelava programa terenskih meritev z računalnikom.

    Plakat: shematski prikaz teodolita.

    Terenske vaje: merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov.

    Delo v skupinah.

    		•

    MERJENJE DOLŽIN

     

     

     

  • se nauči ovrednotiti natančnost meritev

  • spozna načine merjenja dolžin

  • našteje pogreške pri merjenju z ročnim merskim trakom

  • se nauči izračunavanja popravkov

  • spozna elektrooptično merjenje dolžin

  • opiše delovanje elektrooptičnih razdaljemerov

  • našteje pogreške pri merjenju z elektrooptičnim razdaljemerom

  • se nauči izračunati metereološki popravek, adicijsko in multiplikacijsko konstanto

  • se nauči redukcije izmerjenih dolžin

  • obnovi osnovne fizikalne lastnosti materialov

    		•

  • definira pojem merjenje dolžin

  • izmeri dolžino stranice med dvema točkama

  • izračuna popravke pri merjenju z ročnim merskim trakom in elektrooptičnim razdaljemerom

  • definira pogreške pri merjenju dolžin

  • usposobi se za vse načine merjenja dolžin

  • oceni kvaliteto meritev

  • pridobi rutino pri merjenju dolžin

  • izdela poročilo merjenih dolžin

  • sodeluje v skupini

    		•

    Razvija potrebo po natančnosti.

    Z natančnim merjenjem razvija delovno in poklicno odgovornost.

    Z večkratnimi terenskimi vajami utrjuje zanesljivost.

    Razvija strokovno usposobljenost.

    Razume način delovanja razdaljemerov.

    Dojema pomen merjenja dolžin.

    Skrbi za odpravo pogreškov.

    Vaja:

  • izračun dolžin z vsemi popravki,

  • izdelava zapisnika terenskih meritev,

  • določitev adicijske in multiplikacijske konstante,

  • izdelava programa terenskih meritev z računalnikom.

    Terenske vaje: merjenje dolžin.

    Delo v skupinah.

    		•

    UREZOVANJE

     

     

     

  • spozna triangulacijsko in trilateracijsko mrežo

  • se nauči izračunavati zunanji urez, notranji urez, ločni presek in Hansenov problem

  • obnovi osnovni koordinatni izračun

  • obnovi popravke pri merjenju dolžin

  • obnovi sinusov in kosinusov izrek

    		•

  • razloži razliko med triangulacijsko in trilateracijsko mrežo

  • izračuna zunanji urez, notranji urez ,ločni presek, Hansenov problem

  • pridobi rutino izračuna s pomočjo žepnih kalkulatorjev

  • razvija razumevanje problema

  • uporablja kotne funkcije, sinusov, kosinusov izrek

  • samostojno rešuje nove naloge

  • nauči se reševanja ravninskega problema

    		•

    Razvija potrebo po natančnosti.

    Razvija strokovno uposobljenost.

    Dojema problem reševanja matematičnih problemov.

    Vaja:

  • izračun zunanjega ureza,

  • izračun notranjega ureza,

  • izračun ločenga preseka,

  • risanje skic, kot osnova reševanja računskih problemov.

    		•

    POLIGONOMERIJA

     

     

     

  • spozna vse vrste poligonov

  • se nauči izračunati poligon in ga izračunati

  • obnovi osnovni koordinatni izračun

    		•

  • razloži razliko med posameznimi vrstami poligonov

  • obvlada definicije za posamezne poligone

  • izračuna izmerjene poligone in izravna poligon

  • je sposoben izračunati poligon in ga izravnati

  • izdela poročilo o izmerjenih poligonih

  • pridobi rutino za merjenje poligonov

    		•

    Razvija potrebo po natančnosti.

    Razvija strokovno usposobljenost.

    Dojema problem reševanja poligonov.

    Razvija zanesljivost merjenja poligonov.

    Dojema pomen natančnosti meritev.

    Dojema pomen predpisanih normativov.

    Vaja:

  • izračun slepega poligona,

  • izračun zaključnega poligona,

  • izračun jamskega poligona,

  • izravnava obojestransko orientiranega in zaključenega poligona,

  • risanje skic, kot osnova reševanja računskih problemov.

    Terenska vaja: izmera poligona.

    Delo v skupini.

    		•

     

    4. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    VIŠNOMERSTVO

    Dijak

    Dijak

     

  • našteje osnovne pojme višinomerstva

  • spozna osnovne pojme niveliranja s sredine in krajišča

  • opiše nivelir

  • se nauči nivelirati in rektificirati nivelir

  • se nauči izračunavati nivelmanske poligone

  • se nauči izračunavati tirgonometrično višinomerstvo

  • spozna naklonski trikotnik in promilsko lato

  • nauči se praktične uporabe naklonskega trikotnika in promilske late

  • spozna ostale načine višinomerstva

    		•

  • obvlada osnovne pojme višinomerstva

  • nariše profile niveliranja

  • razume delovanje nivelirjev

  • izračunava nivelmanske poligone

  • obvlada trigonometrično višinomerstvo

  • usposobi se za niveliranje, praktično uporabo promilske late in naklonskega trikotnika

  • oceni napake pri niveliranju in pri trigonometričnem višinomerstvu

  • primerja različne načine določanja višin

  • izdela poročilo merjenih višin

  • sodelujejo v skupini

  • razvija znanje za delo z računalnikom

    		•

    Dojema osnovne pojme višinomerstva.

    Razvija občutek za natančnost in doslednost.

    Razvija strokovno usposobljenost in zanesljivost.

    Razume načine delovanja instrumentov za merjenje višin.

    Razvija disciplino in natančnost pri delu.

    Dojema pomen delitve dela v skupini.

    Vaja:

  • izračun nivelmana,

  • trigonometrično višinomerstvo.

    Terenska vaja:

  • merjenje nivelmanskega poligona,

  • trigonometrična izmera višin,

  • izdelava programa obeh terenskih vaj,

  • delo v skupinah.

    		•

    PREBOJI

     

     

     

  • spozna se z rudarskim projektom

  • nauči se izračunati geometrijske elemente preboja

  • se nauči načine za horizontalno in višinsko usmerjanje delovišč

  • opiše način vodenja delovišča po smeri in višini s pomočjo laserja

  • obnovi osnovne pojme iz predmeta opisna geometrija

  • obnovi osnovni koordinatni izračun

  • obnovi izračun kotnih funkcij

    		•

  • obvlada osnovne rudarskega projekta

  • razvija miselne sposobnosti orientacije v prostoru

  • izračunava prebojne elemente

  • pridobi rutino za izračun prebojnih elementov

  • obvlada praktične naloge za usmerjanje delovišč

  • razume pomen preboja

  • oceni uspešnost preboja

  • razume pomembnost točnih prebojev

  • navaja se na dosledno izvajanje predpisanih prebojnih elementov

    		•

    Razvija občutek za natančnost in doslednost.

    Razvija občutek za osebno in poklicno odgovornost.

    Razvija strokovno usposobljenost in zanesljivost.

    Pridobiva samozaupanje.

    Utrjuje samozavest.

    Vaja:

  • izračun prebojnih elementov,

  • označevanje smeri in višne preboja,

  • risanje skic, kot osnova reševanja računskih problemov,

  • prikaz usmerjanja delovišč.

    		•

    PRIKLJUČEK JAME NA POVRŠINO

     

     

     

  • spozna različne načine priključka jame na površino

  • se nauči izračunati poligon iz površine v jamo

  • opiše centrični in ekscentrični način priključitve iz površine v jamo

  • opiše priključek jame na površino

  • po dveh jaških in izračuna

  • poligon

  • spozna delovanje žiroskopa

  • spozna pomen orientacije z žiroteodolitom

  • se nauči mehansko in optično grezenje v jašku

  • obnovi osnovne elemente orientacije, osnovni koordinatni izračun in urezovanje

    		•

  • obvlada različne načine priključka jame na površino

  • izračuna poligon iz površine v jamo

  • razloži različne metode priključevanja jame na površino

  • obvlada uporabo žiroteodolita pri orientaciji jamske proge

  • razume delovanje žiroskopa

  • obvlada različne metode grezenja jaškov

  • razume pomen priključka jame na površino

    		•

    Razvija občutek za natančnost in doslednost.

    Razvija strokovno usposobljenost in zanesljivost.

    Dojema pomembnost vseh metod priključka jame na površino.

    Razvija inovativnost.

    Vaja: izračun elementov pri priključku jame na površino.

    SNEMANJE DETAJLA, TOPOGRAFSKE IN JAMSKE KARTE

     

     

     

  • spozna načine snemanja detajlov

  • se nauči tahimetričnega snemanja terena

  • spozna elektronski tahimeter

  • obnovi znanje iz višinomerstva

  • opiše terestrično in aero-fotogrametrično snemanje

  • obnovi merjenje poligonov

  • spozna topografske karte

  • našteje jamske karte

  • opiše načine povečevanja in razmnoževanja načrtov

  • se nauči brati jamske načrte in profile

  • našteje načine izračuna površin in volumnov

  • nauči se izračunavati površine in volumne

  • obnovi znanje iz predmeta opisna geometrija

  • obnovi znanje iz elementov orientacije

    		•

  • obvlada metode snemanja terena

  • pridobi rutino za terensko snemanje

  • izdela poročilo o terenskih meritvah

  • izboljša znanje o ostalih metodah snemanja terena (fotogrametrija)

  • nariše in izdela jamski načrt in nariše podolžni profil

  • določa in izračunava površine in prostornine poljubnih teles

    		•

    Razvija občutek za natančnost in doslednost.

    Razume različne metode snemanja.

    Razvija občutek za prostor.

    Razvija strokovno usposobljenost in zanesljivost.

    Razvija občutek za osebno in poklicno odgovornost.

    Vaja:

  • risanje karte in profila,

  • izdelava programa tahimetričnega posnetka.

    Terenska vaja: snemanje detajlov.

    		•

    RUDARSKA ŠKODA

     

     

     

  • spozna osnovne pojme o rudarski škodi

  • našteje vplive odkopavanja na površino

  • spoznavanje posledic rudarjenja

  • našteje vrste premikov terena

  • spozna pomen varnostnih stebrov

  • spozna vrste opazovalnih mrež

  • spozna metode teoretičnega izračuna posedanja

  • obnovitev diferencialnega in integralnega izračuna

  • spoznavanje z mehaniko hribin

  • obnovitev znanj iz opisne geometrije

    		•

  • razume vplive odkopavanja na površino

  • razloži osnovne definicije premikov terena

  • definira način oblikovanja varnostnih stebrov

  • nariše ugrezninske krivulje različnih tipov

  • sposoben je povezati znanje iz rudarstva, rudarskih merjenj in vpliva na okolje

  • izdela projekt različnih opazovalnih mrež

  • določa elemente, ki vplivajo na izračun velikosti posedanja

  • razume preoblikovanje površine zaradi rudarjenja

    		•

    Razvija ekološko zavest pri sanaciji ugreznjenih površin.

    Razvija strokovno usposobljenost.

    Vaja:

  • izris grafov ugrezninskih krivulj,

  • izris grafov premikov terena.

    		•

    OSNOVE SATELITSKE GEODEZIJE

     

     

     

  • spozna osnovne pojme satelitske geodezije

  • našteje in opiše sestavne segmente

  • opiše metode meritev

  • spozna praktično uporabo GPS sprejemnikov

  • obnovi osnovne pojme iz astronomije

    		•

  • primerja različne metode snemanja

  • razume osnovni princip delovanja satelitske geodezije

  • seznani se z različnimi koordinatnimi sistemi in povezavami med njimi

  • razume osnovni princip delovanja satelitske geodezije

    		•

    Povečuje svojo strokovnost.

    Vaja: prikaz opreme za izvedbo geodetskih meritev.

    PREDPISI O MERJENJIH V RUDARSTVU

     

     

     

  • spozna predpise s področja rudarskih merjenj

  • obnovi znanje s področja rudarske kartografije

  • se nauči normativov pri merjenju v jami in na površini

    		•

  • razume osnovne predpise o rudarskih merjenjih

  • oceni normative o rudarskih merjenjih

  • razume normative v rudarskih merjenjih

    		•

    Dojame pomen predpisov o merjenjih v rudarstvu.

    Razvija strokovno usposobljenost.

    		  

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (praktične vaje),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • izdelava jamskih prog

    		•

    Rudarstvo

    Praktični pouk

  • risanje jamskih kart

  • usmerjanje delovišča po višini in smeri

    		•

  • podzemno pridobivanje rudnin

    		•

    Rudarstvo

  • ocena rudnih rezerv

  • vpliv rudarjenja na okolje

  • risanje jamskih kart

    		•

  • izdelava jaškov

    		•

    Rudarstvo

  • grezenje jaška

  • usmerjanje izdelave jaška

    		•

  • površinsko odkopavanje

    		•

    Rudarstvo

  • tahimetrično snemanje

  • izračun proizvodnje

    		•

  • prerezi različnih ploskev in teles

    		•

    Opisna geometrija

  • orientacija v prostoru

    		•

  • elementi orientacije

    		•

    Geologija

  • osnovni pojmi iz geografije

  • oblika in velikost Zemlje

  • geografska razdelitev Zemlje

  • geografske karte

    		•

  • kotne funkcije

    		•

    Matematika

  • izračun kartezičnih koordinat

  • sinusov, kosinusov izrek

    		•

  • elektromagnetno valovanje

  • svetloba

  • gravitacija

  • tlak

  • temperatura

    		•

    Fizika

  • elektrooptični razdaljemeri

  • grezenje jaškov

  • atmosferski popravki

    		•