SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: TURISTIČNI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35. seji Strokovnega sveta za poklicno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

NEMŠČINA (2. tuj jezik)

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

80

25

105

2.

75

30

105

3.

65

40

105

4.

60

42

102

skupaj

280

137

417

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • pridobijo znanje slovnice, besedja in komunikacijskih funkcij;
  • razvijejo spretnosti razumevanja ustnih in pisnih sporočil ter spretnost ustnega in pisnega sporočanja;
  • spoznajo kulturne in civilizacijske posebnosti nemško govorečih dežel;
  • znajo predstaviti tujcem slovenske kulturne in civilizacijske posebnosti;
  • znajo se izražati jasno, pravilno in ustrezno glede na okoliščine, udeležence sporazumevanja, sporočilni namen in vrsto sporočila;
  • obvladajo osnove sistema nemškega jezika (glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo) in osnovne strategije sporazumevanja (npr.poziv sogovorcu, naj nekaj ponovi, razloži, opiše);
  • uporabljajo temeljni besedni zaklad v okviru predelane učne snovi;
  • znajo poiskati pomen neznanih besed;
  • znajo samostojno poiskati in uporabljati vire (npr. slovar, strokovne priročnike).

    • 4. OPERATIVNI CILJI

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i):

    Dijak(i) (se) zna(jo):

    Dijak(i):

    		  

    Slovnica

    Splošni jezik

     

     

  • pravilno izgovarjajo glasove;

  • pravilno naglašajo besede in stavke;

  • uporabljajo glagole v sedanjiku: pravilne in nekaj nepravilnih, nekaj ločljivo in nekaj neločljivo  sestavljenih, pomožne in modalne glagole;

  • uporabljajo glagole v prihodnjiku;

  • uporabljajo obliko: »möchte bestellen/einen Kaffee« v trdilni, nikalni in vprašalni obliki;

  • uporabljajo obliko: »ich hätte gern …«;

  • uporabljajo glagol v velelniku za vikanje;

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 3. in 4. sklonu ednine in možine;

  • uporabljajo brezosebno obliko es gibt + samostalnik v 4. skl.;

  • uporabljajo pridevnik v predikativni rabi (Der Käse ist frisch.);

  • uporabljajo pridevnik v atributivni rabi za nedoločnim, določnim in zanikanim členom ter svojilnim zaimkom v 1. in 4. sklonu ednine in množine;

  • uporabljajo osebne zaimke za vse tri osebe ednine in množine v 1. sklonu;

  • uporabljajo svojilne zaimke za ednino in množino v 1. sklonu;

  • razumejo uporabo nekaterih nedoločnih zaimkov: jemand, niemand, man, etwas … (receptivno);

  • uporabljajo vprašalne zaimke: wer, was, wem, wann, wie (wie spät); wo, wohin in woher (samo v zvezi s kraji in državami: Wo leben Sie?, Wohin reisen Sie?, Woher kommen Sie?);

  • uporabljajo glavne števnike;

  • uporabljajo predloge v krajevnem pomenu: aus, in, nach (Ich komme aus Ljubljana / Slowenien. Ich wohne in Tržič. Ich fahre nach Wien / Österreich.);

  • uporabljajo povedne, vprašalne (“Wortfrage” in “Satzfrage”) nikalne ter “Doch” -  stavke (Haben Sie keinen Salat? - Doch, wir haben einen.);

  • uporabljajo priredja z vezniki: und, denn, aber;

    		•

  • povedati podatke o sebi: ime, priimek, naslov, telefon, datum rojstva, kraj rojstva, starost, spol, državljanstvo, poreklo, poklic staršev, veroizpoved, zanimanja);

  • vprašati sogovorca po zgornjih podatkih;

  • opisati svojo družino, stanovanje in svojo sobo;

    		•

    Razvijajo spodobnost komuniciranja s strankami.

    Razvijajo sposobnost komuniciranja s sodelavci.

    Spoznavajo vrednote kvalitetnega opravljanja poklica.

    Razvijajo delovno in strokovno odgovornost, natančnost, tolerantnost  in vztrajnost.

    		  

    Jezik stroke

    Jezik stroke

     

     

  • našteti glavne svetovne valute;

  • opisati različne hotelske sobe;

  • poimenovati dele prtljage;

  • povedati svoje osebne podatke;

  • črkovati;

  • opisati pot do …;

  • našteti prometna sredstva in različne vlake;

  • govoriti o vremenu;

  • poimenovati važnejše znamenitosti v mestu;

  • poimenovati opremo v hotelski sobi;

  • govoriti o prednosti / slabosti določene lege hotela;

  • našteti prireditve;

  • razume enostavne reklamacije v recepciji;

  • povedati čas;

    		•

  • sprejeti gosta v recepciji / potovalnem uradu;

  • menjati denar;

  • pokazati sobo;

  • vprašati po prtljagi;

  • urediti formalnosti ob prijavi gosta v hotelu;

  • vprašati po osebnih podatkih;

  • vprašati za pot do …;

  • povedati odhod / prihod vlaka / avtobusa /  aviona;

  • povedati / vprašati, kakšno bo vreme;

  • vprašati po znamenitostih v mestu;

  • povedati osnovne podatke o hotelih (lega, število sob, vrste sob, oprema);

  • priporočiti hotel / izlet / potovanje / obisk prireditve;

  • reagirati na enostavne reklamacije v recepciji;

  • izraziti obžalovanje;

  • vprašati pri sporazumevalnih težavah (Ali lahko ponovite? ipd.);

  • vprašati po uri;

  • pozdraviti goste;

  • posloviti od gostov;

  • vprašati po ceni / povedati ceno;

    		•

    Razvijajo primeren odnos do tujcev (vljudnost in ne servilnost).

    Razvijajo občutek pripadnosti domovini.

    Odkrivajo vrednote lastne dežele, da jih lahko predstavijo tujcem (kultura, narava, zgodovina, tradicija, običaji, navade). (Velja za vse štiri letnike).

    		  


    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i):

    Dijak(i) (se) zna(jo):

    		    

    Slovnica

    Jezik stroke

     

     

  • uporabljajo povratne glagole v sedanjiku;

  • uporabljajo glagole v perfektu: pravilne in nekaj nepravilnih, nekaj ločljivo in nekaj neločljivo  sestavljenih, pomožne (haben, sein, werden), modalne in povratne;

  • uporabljajo perfekt modalnih glagolov tipa: »ich habe gehen müssen«;

  • uporabljajo glagole sein, haben in werden v preteritu;

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 3. in 4. sklonu ednine in množine;

  • uporabljajo pridevnik v atributivni rabi za nedoločnim, določnim in zanikanim členom ter svojilnim zaimkom v 1., 3. in 4. sklonu ednine in množine;

  • uporabljajo pravilne in nepravilne oblike stopnjevanja pridevnika (ter nekaterih prislovov) v osnovniku, primerniku in presežniku;

  • uporabljajo osebne zaimke za vse tri osebe ednine in množine v 1., 3. in 4. sklonu;

  • uporabljajo svojilne zaimke za ednino in množino v 1., 3. in 4. sklonu;

  • uporabljajo povratne zaimke za vse tri osebe ednine in množine v 4. in 3. sklonu (ich wasche mich, ich kaufe mir, …)

  • uporabljajo »man« (Wie macht man das?);

  • uporabljajo vrstilne števnike;

  • uporabljajo predloge z dativom (aus, bei, mit, nach, seit, von, zu), akuzativom (durch, für, gegen, ohne, um) in “Wechselpräpositionen”;

  • uporabljajo priredja z vezniki: sondern, darum /deshalb, trotzdem;

  • uporabljajo odvisnike z “dass” in “weil”;

  • uporabljajo realne pogojne odvisnike (wenn);

    		•

  • svetovati hotele;

  • svetovati pri izbiri izletov in potovanj in primerjati razlike;

  • podrobno informirati o ponudbi hotela;

  • informirati gosta o časih obratovanja;

  • sprejeti bolj zahtevne reklamacije v recepciji;

  • povprašati po oblačilih za čistilnico;

  • sprejeti naročilo za bujenje;

  • zbuditi gosta po telefonu;

  • sprejeti telefonsko rezervacijo sobe;

  • komunicirati po telefonu (sprejeti naročilo, povedati, da bodo zvezo »prevezali«, izraziti nerazumevanje zaradi slabe zveze idr.);

  • urediti probleme v zvezi s prtljago, osebnimi predmeti in dragocenostmi ter nakitom (izgubljanje, zamenjava, poškodovanje, shranjevanje v trezorju);

    		•     

    Splošni jezik

    Jezik stroke

     

     

  • govoriti o svojem šolanju in izobrazbi;

    		•

  • našteti kategorije hotelov;

  • govoriti o razlikah med hoteli;

  • opisati izlet/potovanje;

  • opisati natančno lego hotela;

  • podrobno opisati opremo hotela;

  • opisati možnosti za aktivno preživljanje prostega časa;

  • opisati možnosti za zabavo;

  • razumeti bolj zahtevne reklamacije v recepciji;

  • poimenovati hotelske obrate;

  • poimenovati športne naprave;

  • našteti oblačila (za čistilnico / pralnico);

    		•     


    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i)

    Dijak(i) (se) zna(jo)

    		    

    Slovnica

    Jezik stroke

     

     

  • uporabljajo glagole v preteritu: pravilne, nepravilne, enostavne, ločljivo in neločljivo sestavljene, povratne, pomožne in modalne;

  • uporabljajo pravilne in nepravilne ter povratne glagole v vseh štirih oblikah velelnika;

  • uporabljajo modalne, pomožne in nekatere nepravilne glagole v konjunktivu preterita;

  • uporabljajo glagole v kondicionalu (würde + Infinitiv);

  • uporabljajo glagole v trpni obliki (sedanjik, preterit, perfekt in futur);

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 2., 3. in 4. sklonu ednine in možine;

  • uporabljajo pridevnik v atributivni rabi za nedoločnim, določnim in zanikanim členom ter svojilnim zaimkom v 1., 2., 3. in 4. sklonu ednine in množine;

  • uporabljajo pravilne in nepravilne oblike stopnjevanja pridevnika (ter nekaterih prislovov) v osnovniku, primerniku in presežniku;

  • uporabljajo svojilne zaimke za ednino in množino v 1., 2., 3. in 4. sklonu;

  • uporabljajo nedoločne zaimke: jemand, niemand, etwas, man, nichts, einiege, viele, alle, wenige;

  • uporabljajo oziralne zaimke za 1., 2., 3. in 4. sklon ednine in množine (v oziralnih odvisnikih);

  • uporabljajo kazalne zaimke (der, dieser, jener, solcher)

  • uporabljajo ulomke: ein Viertel, ein Drittel;

  • uporabljajo najbolj pogoste prislove (lokalne, temporalne, modalne, kauzalne, pronominalne);

  • uporabljajo časovne odvisnike z vezniki: als, wenn;

  • uporabljajo oziralne odvisnike z oziralnimi zaimki v 1., 2., 3. in 4. skl. ednine in množine;

  • uporabljajo namenilni odvisnik (damit) in ga znajo tudi krajšati;

  • uporabljajo irealne pogojne odvisnike za sedanjost;

  • uporabljajo indirektne vprašalne stavke (tudi “ob”);

  • uporabljajo zu + Infinitiv (okrajšani odvisniki);

  • uporabljajo indirektni govor z glagolom v indikativu in receptivno z glagolom v konjunktivu;

  • dati osnovne informacije o slovenskih vinih;

  • razložiti program potovanja;

  • primerjati različne izkušnje v turizmu v tujini (npr. kultura, kulinarika);

  • svetovati pri izbiri spominkov;

  • dati gostu praktične informacije o bankah, poštah, trgovinah, menjalnicah, izposoji avtomobilov, železniških in avtobusnih postajah, letališčih, taksistih, bolnišnicah, muzejih in galerijah, pomoči na cesti, bencinskih črpalkah in drugem;

    		•    

    Splošni jezik

    Splošni jezik

     

     

  • našteti najvažnejše medije in govoriti o njihovem pomenu;

  • govoriti o zdravju in bolezni, zdravilih;

  • našteti dele telesa;

  • opisati dnevno higieno;

  • poročati o ogroženih živalih in rastlinah;

  • razložiti zdravniku svoje težave;

  • razložiti pomen znanja tujih jezikov;

    		•    

    Jezik stroke

     

     

     

  • imenovati poklice v turizmu;

  • opisati glavne naloge/dela teh poklicev ;

  • opisati slovenske znamenitosti;

  • opisati slovenske naravne lepote;

  • govoriti o slovenski kulturni dediščini;

  • pripovedovati o slovenskih kulinaričnih posebnostih (jedi, pijače);

  • opisati najbolj znane jedi (sestavine in pripravo);

  • našteti prednosti in pomanjkljivosti posameznih prometnih sredstev (cena, prihranek časa, onesnaževanje okolja);

    		•      


    4. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak(i)

    Dijak(i) (se) zna(jo)

    		    

    Slovnica

    Jezik stroke

     

     

  • uporabljajo glagole v pluskvamperfektu;

  • uporabljajo glagole v konjunktivu preterita in pluskvamperfekta;

  • uporabljajo oba deležnika v atributivni rabi;

  • uporabljajo predložne glagole /samostalnike / pridevnike (Präpositionalergänzungen: denken an, die Antwort auf, beliebt bei, …) - dopolnjevanje / nadgrajevanje skozi vse 4 letnike;

  • uporabljajo samostalnik z nedoločnim in določnim členom v 1., 2., 3. in 4. sklonu ednine in možine; (razširitev in poglobitev ter sistematizacija posebnosti: der Junge, der Mensch, der Name, der Herr, der Bekannte …)

  • uporabljajo oziralne zaimke za 1., 3. in 4. sklon ednine in množine (v oziralnih odvisnikih)

  • uporabljajo predloge z genitivom (wegen, trotz, während, außerhalb, innerhalb)

  • uporabljajo časovne odvisnike z vezniki: bevor, nachdem (Prät. / Plpf.), während;

  • uporabljajo oziralne odvisnike z oziralnimi zaimki v 1., 3. in 4. skl. ednine in množine;

  • uporabljajo dopustni odvisnik (obwohl);

  • uporabljajo irealne pogojne odvisnike za preteklost;

  • uporabljajo primerjalne odvisnike (wie, als, als ob);

  • uporabljajo načinovne odvisnike (ohne dass, anstatt dass);

  • razumejo osnovne zakonitosti besedotvorja in prepoznavajo sestavljenke, izpeljanke, substantivirane besede idr.);

  • priporočati in razložiti program ogledov;

  • govoriti o bistvenih dogodkih iz zgodovine mesta / kraja bivanja;

  • predstaviti Slovenijo kot deželo zdravilišč;

  • predstaviti Ljubljano kot mesto gospodarskih sejmov;

  • svetovati izbiro zdravilišča glede na bolezni in poškodbe;

  • pogovarjati o motivih za potovanja, masovnem turizmu, alternativnem načinu preživljanja prostega časa, vplivu turizma na okolje;

    		•    

    Jezik stroke

    Splošni jezik

     

     

  • napisati nekaj enostavnih poslovnih pisem;

  • opisati (slovenske) turistične prireditve;

  • razložiti (z osnovnimi pojmi) zgodovino Slovencev;

  • poimenovati najvažnejše stile v umetnosti (arhitektura, slikarstvo, kiparstvo);

  • našteti najvažnejše sejme;

  • pogovarjati o nevarnostih odvisnosti od drog;

    		•    

    Opomba

    Operativni cilji so zaradi preglednosti razdeljeni na slovnico (izgovor in pisava, sintaksa, morfologija, besedotvorje), splošni jezik in jezik stroke.


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno,

  • ustno.

    Dijaki se čim več ustno izražajo pri ponavljanju in preverjanju znanja.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • slovnica

  • urejanje formalnosti v recepciji

  • menjanje denarja

  • prodaja vozovnic

  • opis hotela

  • svetovanje pri izbiri izletov in potovanj

  • preživljanje prostega časa

  • poklici v turizmu

  • slovenske znamenitosti

  • slovenske naravne lepote

  • slovenska kulturna dediščina

  • slovenske kulinarične posebnosti

  • slovenska vinorodna področja

  • programi potovanj;

  • spominki

  • onesnaževanje okolja v turizmu

  • poslovna pisma

  • turistične prireditve

  • zgodovina Slovencev

  • stili v umetnosti

  • zdravilišča in bolezni

    		•

    Slovenščina (primerjalno)

    Geografija

    Zgodovina

    Biologija z ekologijo

    Umetnostna zgodovina

    Osnove turizma

    Turistično poslovanje

    Ekonomija