SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: VETERINARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7. 1999

1. IME PREDMETA

ŽIVINOREJA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

   

 

2.

   

 

3.

70

 

70

4.

68

 

68

skupaj

138

 

138


*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Pri predmetu dijaki:

  • spoznajo hranilne snovi, njihovo delitev, lastnosti in pomen;
  • spoznajo potek prebave, absorbcije in presnove posameznih hranilnih snovi;
  • spoznajo vrste in hranilno vrednost krme, krmljenje, dejavnike zauživanja krme in vrednotenje krme;
  • spoznajo etologijo krmljenja;
  • spoznajo gospodarski pomen in rejo posameznih kategorij govedi, pomen selekcije in dedovanje lastnosti, pasme govedi, kontrolo proizvodnje pri govedu ter hleve za goved,
  • spoznajo molžo, molzišča, faze laktacije in lastnosti mleka;
  • spoznajo gospodarski, proizvodni in rejski program reje drobnice, pasme, dedovanje lastnosti in pomen selekcije pri drobnici, ter načine in zahteve pri reji drobnice;
  • spoznajo gospodarski, proizvodni in rejski program prašičereje, pasme, dedovanje lastnosti in pomen selekcije pri prašičih, ter načine in zahteve pri reji prašičev;
  • spoznajo gospodarski pomen in razvoj perutninarstva v Sloveniji, proizvodni in rejski program, pasme, posebnosti pri razmnoževanju in najpomembnejše bolezni perutnine.

  • 4. OPERATIVNI CILJI

    3. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Hranilne snovi

    Dijaki

    Dijaki

     

  • poznajo hranilne snovi in njihovo delitev

  • poznajo pomen posameznih hranilnih snovi

  • spoznajo zgradbo hranilnih snovi in njihovo razširjenost v naravi;

  • naštejejo esencialne aminokisline;

  • definirajo biološko vrednost aminokislin;

  • razložijo pomen posameznih hranilnih snovi za domače živali;

  • poznajo posledice presežkov in pomanjkanja posameznih hranilnih snovi za domače živali;

  • Zavedajo se usklajene povezanosti med rastlinami in živalmi.

    Razvijajo poklicno logično razmišljanje.

     

    Prebava, absorbcija in presnova hranilnih snovi

     

     

     

  • poznajo potek prebave

  • spoznajo absorbcijo in presnovo posameznih hranilnih snovi

  • opišejo in razlikujejo potek in faze prebave, pri posameznih vrstah domačih živali;

  • vedo, kje v prebavilih se absorbirajo posamezne hranilne snovi;

  • Razvijajo svojo osebnost za čim višji nivo strokovnega znanja.

    Delo v skupinah

    Vrednotenje krme

     

     

     

  • poznajo weendsko analizo

  • poznajo prebavljivost krme

  • poznajo energetsko vrednotenje krme

  • razložijo in opišejo potek weendske analize;

  • spoznajo postopke za ugotavljanje prebavljivosti krme;

  • razlikujejo surove beljakovine od prebavljivih surovih beljakovin;

  • vedo kaj je energetsko vrednotenje krme;

  • razložijo kako delimo energijo krme;

  • poznajo škrobno vrednost in definirajo škrobne enote;

  • spoznajo ostale enote za energetsko vrednotenje krme;

  • Zavedajo se pomena strokovnega poznavanja tehnoloških postopkov za ugotavljanje kakovosti krme.

    Ogled laboratorija za vrednotenje krme.

    Krmljenje

     

     

     

  • poznajo in razlikujejo vzdrževalno in proizvodno krmo

  • spoznajo rastno krivuljo in poznajo zahteve za pravilno sestavljanje obroka

  • naštejejo dejavnike, ki vplivajo na zauživanje krme;

  • spoznajo vpliv krmljenja na rastno;

  • krivuljo in višino proizvodnje domačih živali;

  • definirajo krmni obrok;

  • poznajo dejavnike, ki morajo biti izpolnjeni, da je krmni obrok pravilno sestavljen;

  • Razvijajo čut za ekonomičnost in gospodarnost.

     Razvijajo sposobnost strokovnega razmišljanja.

    Izračunavanje obroka po skupinah.

    Krma

     

     

     

  • znajo klasificirati krmo

  • poznajo hranilno vrednost

  • poznajo voluminozna krmila

  • poznajo močna krmila

  • poznajo stranske proizvode

  • poznajo krmila živalskega izvora

  • poznajo krmne mešanice

  • spoznajo hranilno vrednost voluminozne krme in močnih krmil

  • znajo razdeliti krmo glede na koncentracijo hranilnih snovi

  • razlikujejo ogljikohidratna in beljakovinska močna krmila

  • poznajo načine paše, potek siliranja, vrste silosov in postopke spravila doma pridelane krme

  • Zavedajo se pomena strokovnega razmišljanja, za kvalitetno delo v poklicu.

    Zavedajo se poklicne odgovornosti.

    Razvijajo natančnost in vestnost pri delu.

    Prikaz jemanje vzorcev silaže.

    Ogled tovarne močnih krmil.

    Etologija pri krmljenju

     

     

     

  • poznajo obnašanje živali pri krmljenju

  • opišejo obnašanje posameznih vrst domačih živali pri krmljenju

  • Zavedajo se pomena opazovanja za kvalitetno delo v poklicu.

    Delo v skupinah.

    Govedoreja

     

     

     

  • spoznajo gospodarski pomen in razvoj

  • spoznajo namen selekcije

  • spoznajo dedovanje lastnosti

  • poznajo kontrolo proizvodnih lastnosti

  • poznajo rejo krav molznic

  • znajo opisati molzišča

  • znajo razložiti dejavnike, ki vplivajo na sestavo mleka

  • spoznajo način zreje telet, plemenskih telic, pitanje bikov, volov, telic in klavnih prvesnic

  • razlikujejo panoge govedoreje med seboj;

  • poznajo pasme goved;

  • opišejo pasme goved, ki so najpogosteje zastopane v Sloveniji;

  • razložijo kontrolo proizvodnih lastnosti pri govedu (za mleko in za prirejo mesa);

  • spoznajo specialno prehrano krav molznic, dejavnike ki vplivajo na sestavo in količino mleka, ter postopke za ugotavljanje kemijske in mikrobiološke kakovosti mleka;

  • poznajo sestavo mleka, laktacijsko krivuljo, pomen presuševanja ipd. ter hleve, ki so primerni za rejo krav;

  • naštejejo in opišejo variante molžišč in sestavne dele molžišča;

  • razložijo potek molže in postopke z mlekom po molži za higiensko neoporečno pridobivanje mleka;

  • poznajo in opišejo napake pri molži in kritična mesta v molzišču, kjer najpogosteje prihaja do mikrobne kontaminacije mleka;

  • poznajo kritična obdobja vzrejanja in pitanja;

  • poznajo najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri vzreji in pitanju;

  • Razvijajo pozitiven in odgovoren odnos do govedoreje.

    Zavedajo se odgovornosti veterinarskega tehnika pri prireji mleka.

    Razvijajo pozitiven in odgovoren odnos do kakovosti proizvodov.

    Razvijajo občutek za ekonomičnost in rentabilnost.

    Zavedajo se gospodarske škode zaradi neustrezno opravljenega dela.

    Ogled plemenskih bikov, v osemenjevalnem centru.

    Videoposnetki

    Prosojnice

    Slike

    Delo v skupinah.

    Reja drobnice

     

     

     

  • spoznajo gospodarski pomen in razvoj

  • spoznajo dedovanje, selekcijo in kontrolo proizvodnje

  • poznajo načine in zahteve reje

  • poznajo proizvodni in rejski program;

  • poznajo pasme in značilnosti pasem, ki se pojavljajo v Sloveniji;

  • opišejo slovenske pasme ovac;

  • poznajo hleve in pašnike, ki so primerno urejeni za rejo drobnice;

  • poznajo posebnosti pri prehrani drobnice;

  • poznajo načine zreje in pitanja jagnet in kozličev;

  • spoznajo laktacijo pri kozi in sestavo kozjega mleka;

  • Razvijajo pozitivno zavest o pomenu reje drobnice za Slovenijo.

    Prosojnice

    Knjige

    Izdelava plakata -delo v skupinah.

    Videoposnetki


    4. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Prašičereja

    Dijaki

    Dijaki

     

  • spoznajo gospodarski pomen prašičereje

  • spoznajo izvor, udomačitev in pasme prašičev

  • spoznajo pomen reje posameznih pasem prašičev glede na njihove proizvodne lastnosti

  • spoznajo obnašanje prašičev v različnih pogojih reje

  • spoznajo dedovanje, selekcijo in kontrolo proizvodnje

  • spoznajo zoohigijenske pogoje reje

  • spoznajo pogoje reje prašičev in zmogljivosti objektov

  • spoznajo značilnosti prašičev in njihov stalež v Sloveniji;

  • poznajo izvorne oblike, udomačitev in razvoj modernih pasem prašičev;

  • opišejo značilnosti najpomembnejših evropskih pasem prašičev;

  • opišejo etologijo prašičev glede na njihovo počutje, stanje, okolico, velikost skupine ipd.;

  • razložijo posebnosti pri razmnoževanju prašičev;

  • poznajo pomen selekcije v gospodarskem in vzrejnem smislu;

  • opredelijo prednosti in pomanjkljivosti rasti in razvoja prašičev glede na druge živali;

  • pojasnijo rastno krivuljo in porabo krme na enoto prirasta;

  • poznajo vplive okolja (temperatura, vlaga, kakovost zraka, način krmljenja ipd.) na rejo prašičev

  • opišejo in razložijo pomen ustreznosti in zmogljivosti objektov za rejo prašičev;

  • znajo razložiti pomen kvalitete krmnih mešanic pri različnih kategorijah prašičev;

  • Razvijajo pozitiven in odgovoren odnos do prašičereje.

    Razvijajo občutek za ekonomičnost in rentabilnost.

    Razvijajo svojo osebnost za čim višji nivo strokovnega znanja.

    Ogled prašičje farme.

    Ogled odvzema semena, umetni in naravni pripust.

    Slike

    Makete

    Perutninarstvo

     

     

     

  • spoznajo gospodarski pomen perutninarstva

  • spoznajo pasme

  • spoznajo posebnosti pri razmnoževanju kokoši

  • spoznajo proizvodne značilnosti pri ekstenzivni in intenzivni reji

  • spoznajo posebnosti pri prehrani perutnine

  • spoznajo najpomembnejše bolezni, načine zdravljenja in preprečevanja

  • poznajo in opišejo vrste in značilnosti domače perutnine;

  • poznajo prehrambeno vrednost perutninskega mesa in jajc;

  • poznajo razvoj modernih pasem kokoši;

  • opišejo lastnosti modernih pasem kokoši;

  • opišejo spolne organe perutnine in razumejo pomen svetlobe v času vzreje in proizvodnje;

  • razložijo zgradbo jajc in postopke pri valjenju jajc;

  • poznajo pomen seksiranja in označevanja piščancev;

  • poznajo načine perutninske proizvodnje, ureditev kurnic, zahteve po toploti zakonitosti zreje piščancev, kokoši in obnašanje perutnine pri različnih načinih nastanitve in priseljevanja;

  • opišejo posebnosti zgradbe prebavnega sistema, posebnosti pri prebavi krme in osnove metabolizma pri perutnini;

  • poznajo prirejo mesa in jajc;

  • poznajo porabo kokošjega gnoja kot krmilo in gnojilo;

  • poznajo najpogostejše kužne in zajedavske bolezni ter načine zdravljenja in preprečevanja;

  • Razvijajo pozitiven in odgovoren odnos do reje perutnine.

    Širijo svoje znanje.

    Zavedajo se pomena strokovnega znanja za kvalitetno delo v poklicu.

    Ogled valilnice (kurje farme).

    Ogled farme brojlerjev in farme nesnic.

    Slike

    Plakati

    Makete


    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno

    Predmet živinoreja se povezuje s številnimi predmeti: kemija, anatomija in fiziologija domačih živali, osnove laboratorijske diagnostike, higiena okolja in ddd, zdravstveno varstvo domačih živali, reja konj, praktični pouk in biologija.

    Konkretno

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • hranilne snovi

  • Kemija

  • kemični elementi, spojine;

  • organska kemija;

  • prebava, absorbcija in presnova hranilnih snovi

  • Anatomija in fiziologija domačih živali

  • prebavni sistem;

  • vrednotenje krme

  • Osnove laboratorijske diagnostike

    Praktični pouk

  • osnovni pristopi v laboratoriju;

  • senzorična preiskava krme;

  • krma

  • Higiena okolja z DDD

  • skladiščenje krme;

  • krmljenje in etologija krmljenja

  • Praktični pouk

  • krmljenje, etologija živali;

  • selekcija in dedovanje

  • Biologija

  • genetika;

  • hlevi

  • Higiena okolja z DDD

    Reja konj

    Praktični pouk

  • mikroklima;

  • načini reje;

  • nastanitveni in zoohigienski pogoji bivanja ,vrste hlevov;

  • govedoreja

  • Anatomija in fiziologija domačih živali

    Praktični pouk

    Zdravstveno varstvo domačih živali

  • fiziološke potrebe živali,

  • etologija in krmljenje živali;

  • zdravstvena zaščita domačih živali,

  • higiensko pridobivanje mleka

  • Osnove laboratorijske diagnostike

    Praktični pouk

  • postopki z mlekom v laboratoriju,

  •  molža, mleko in molzišče, jemanje vzorcev,

  • reja drobnice

  • prašičereja

  • perutninarstvo

  • Zdravstveno varstvo domačih živali

    Anatomija in fiziologija domačih živali

  • zdravstvena zaščita domačih živali;

  • fiziološke potrebe živali;