SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: VRTNARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

KRAJINSKO VRTNARSTVO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

80

25

105

3.

90

15

105

4.

82

20

102

skupaj

252

60

312

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

  • pozna okrasne lesnate rastline, njihovo dvojno poimenovanje in mesto v rastlinskem sistemu, razume delitev lesnatih rastlin in prepoznava drevesa, grme, polgrme, plezalke, ovijalke po izgledu in načinu priraščanja,
  • razume delitev vrtnarske proizvodnje in razvije predstavo o vlogi drevesničarstva pri razvoju dekorativne dendrologije,
  • razume, da želja po lepo urejenem okolju bivališč dandanes pospešuje razvoj okrasnega drevesničarstva in se zaveda , da sta drevesničarstvo in s tem tudi dekorativna dendrologija podvržena zahtevam trga, povpraševanju in željam strank, modnim trendom, vnašanje novosti v tehnologijo; zato oblikuje odnos do njihovih lastnosti in nadaljnje uporabe,
  • se seznani z načini razmnoževanja lesnatih rastlin in pozna osnove pridelovanja, oskrbe ter zaščite do prodaje,
  • poišče in zazna lastnosti rastlin v naravi, njihovih ekoloških rastiščih in se zaveda, da vsaka rastlina uspeva v določenih pogojih, kjer skupaj s preostalo živo in neživo naravo tvori svojo enoto,
  • razvija sposobnost prepoznavanja in poznavanja okrasnih lesnatih rastlin in razvije odnos do njihovih lastnosti in nadaljnje uporabe,
  • se nauči uporabljati strokovno literaturo, kataloge okrasne drevnine in računalnik,
  • spozna pomen in uporabo okrasnih rastlin pri urejanju zelenih bivalnih ter javnih površin,
  • spozna zgodovinski razvoj vrtne umetnosti,
  • se nauči uporabljati saditvene načrte, izvajati izmere ter zakoličevanja na terenu,
  • usvoji znanja s področja načrtovanja in oblikovanja parkovnih nasadov,
  • spozna pravila, načine in kombinacije zasajevanja zelenih površin,
  • razvije sposobnost za pravilno izbiro zemeljskih del in pridobi temelje za samostojno presojo,
  • spozna gradnjo, zasaditev in vzdrževanje grajenih elementov urejenega okolja,
  • spozna rastlinske sestavine urejenega okolja s tehnikami sajenja, vzdrževanja in uvajanjem v praktična razmišljanja,
  • spozna načrtovanje in organizacijo izvajanja storitev ter skrb za urejeno okolje,
  • razvija sposobnost hitrega prilagajanja novostim, ki vključujejo racionalnejše, ekološko, oblikovno, tržno in tehnično zanimivejše rešitve,
  • se nauči uporabljati strokovno literaturo, kataloge okrasnih rastlin in računalnik,
  • spozna praktično in estetsko vlogo vrtnega sadjarstva,
  • spozna razporeditev sadnih rastlin po skupinah in vrstah,
  • zna opisati zgradbo sadnih rastlin in spozna dejavnike, ki vplivajo na rast in rodnost sadnih rastlin,
  • spozna sajenje, vzgojo in načine obrezovanja sadnih rastlin ter pomembne ukrepe pri ravnanju s sadnimi rastlinami.

    • 4. OPERATIVNI CILJI

    2. letnik

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak

    Dijak

    Dijak

    		  

    POZNAVANJE DREVNIN - DEKORATIVNA DENDROLOGIJA

    		      

  • pozna pomen dendrologije kot vede, ki se ukvarja s proučevanjem lesnatih rastlin

  • zna botanične lastnosti lesnatih rastlin

  • pozna delitev lesnatih rastlin po obliki in rasti

  • se nauči morfoloških značilnosti lesnatih rastlin in usvoji strokovno terminologijo

  • pozna pojme: endemične, avtohtone in zanešene- naturalizirane lesnate rastline

  • pozna dekorativne značilnosti lesnatih rastlin: skorjo, brste, poganjke, cvetove, …

  • obnovi binarno nomenklaturo lesnatih rastlin

  • pozna mesto lesnatih rastlin v rastlinskem sistemu

  • pozna pojme: botanični vrt, arboretum, alpinetum, pinetum, krajinski park, narodni park, spomenik varovane narave, …

    		•

  • opredeli pojem dendrologije;

  • izboljša poznavanje biologije, botanike in ekologije;

  • razume delitev lesnatih rastlin in prepoznava drevesa, grme, polgrme, plezalke in ovijalke po izgledu in načinu priraščanja;

  • je sposoben v naravnem okolju prepoznati vodilne drevesne vrste, ki obeležijo njegove značilnosti;

  • se zaveda naloge dekorativne dendrologije na podlagi vsestranske analize posameznih rastlinskih vrst;

  • razume vrtnarsko privzgojeni videz obrezovanih in preoblikovanih lesnatih rastlin;

  • je sposoben razložiti strokovne izraze v zvezi z vizualnimi lastnostmi habitusa, razraščanja, oblike in velikosti krošenj, barve plodov in cvetja: arbor, frutex, suffrutices, pyramidalis, fastigiata, stricta, columnaris, ovalis, globosa, pendula, prostrata, lanceolatus, linearis, luteum, alba, …;

  • poišče in zazna lastnosti rastlin v naravi, v njihovih ekoloških rastiščih, …;

  • opazuje rastline in beleži njihove morfološke, fenološke in dekorativne značilnosti;

  • razloži delitev višjih rastlin-brstnic;

  • je sposoben razložiti pomen lesnatih rastlin za ohranjanje življenja;

    		•

    Se zave vpliva lesnatih rastlin na razvoj življenja.

    Razvija sposobnost razumevanja narave in odvisnosti od nje.

    Spoznava, da je del narave.

    Razvije ekološko zavest.

    Razvija čut za ohranjanje ekološkega ravnotežja.

    Razvija natančnost pri prepoznavanju rastlin iz njegovega okolja.

    Zazna estetsko in kulturno vrednost lesnatih rastlin.

    Razvija navade sprotnega učenja in nadgrajevanja pridobljenega znanja.

    Razvija svoje poklicne sposobnosti.

    Sodeluje pri delu v skupini z ustvarjalnim mišljenjem.

    Razvija zaznavanje s čutili in zaznave govorno izrazi.

    Vaja:

  • ogled lesnatih rastlin v šolskem parku,

  • iskanje strokovne literature v knjižnici,

  • izdelava razpredelnice znanih lesnatih rastlin in ločevanje po obliki, rasti, morfoloških, dekorativnih značilnostih; pri tem uporabi binarno nomenklaturo, slovenska in poslovenjena imena rastlin,

  • urejanje herbarija znanih lesnatih rastlin,

  • opazovanje vrtnarsko preoblikovanih rastlin in risanje skic,

  • vodenje evidence strokovnih izrazov.

    		•

    LESNATE RASTLINE

     

     

     

    SPLOŠNE LASTNOSTI DREVNINE

     

     

     

  • pozna drevnino kot sestavni del naravne krajine

  • pozna združbe lesnatih rastlin

  • pozna vpliv ekoloških faktorjev na rastline

  • pozna zemljepisna območja razširjenosti lesnatih rastlin

  • spozna pojem introdukcija in njen vpliv na razširjenost rastlin

  • pozna morfološke značilnosti lesnatih rastlin

  • pozna fenologijo lesnatih rastlin

  • pozna okrasno vrednost lesnatih rastlin

    		•

  • se zaveda, da je poznavanje lesnatih rastlin in razmer, v katerih rastline rastejo, osnova za pravilno odbiro rastlin v javnih nasadih;

  • se zaveda, da vsaka lesnata rastlina uspeva v določenih pogojih, kjer skupaj s preostalo živo in neživo naravo tvori svojo enoto – ekosistem;

  • opazuje in beleži vplive okolja na lesnate rastline in razlikuje med svetlobnimi in senčnimi rastlinami, pozna termofilne rastlinske vrte, higrofite, kserofite, mezofite, acidofilne, nevtrofilne, bazifilne, …;

  • je seznanjen z evrihorno in stenohorno drevnino, z endemičnimi rastlinami, z relikti, z zaščitenimi rastlinskimi vrstami, …;

  • določi drevnini temperaturne cone 6, 5, 4;

  • razloži izvor in razširjenost drevnine v Evropi, Aziji, Ameriki in na južni polobli;

  • poveže morfološke, fenološke in dekorativne značilnosti lesnatih rastlin;

    		•

    Se zave pomena lesnatih rastlin kot sestavin naravne krajine.

    Razvija sposobnost razlikovanja, primerjanja, analiziranja posameznih drevesnih vrst med seboj.

    Usvaja strokovna znanja.

    Se zaveda pomena svojega dela in razvija natančnost, strokovnost, zanesljivost.

    Razvija sposobnost komuniciranja.

    Vaja:

  • ogled lesnatih rastlin v šolskem parku in prepoznavanje njihovih lastnosti,

  • iskanje strokovne literature,

  • urejanje herbarija znanih rastlin, njihovih semen,

  • dijak zazna rastline značilne za okolje in poišče ekološke faktorje,

  • dijak vodi slovar strokovnih izrazov.

    		•

    LESNATE RASTLINE - TAKSONOMIJA

     

     

     

  • pozna osnovne taksonomske kategorije

    		•

  • izboljša predstavo o mestu lesnatih rastlin v rastlinskem sistemu;

  • ugotavlja načine poimenovanja in izrazoslovje v rastlinski sistematiki in ga razloži;

  • primerja oblikovne, genetske lastnosti posameznih vrst, združenih v družino;

  • ugotavlja sorodstvene zveze med posameznimi vrstami, združenimi v rodove;

  • je sposoben razložiti, da je uporaba znanstvenih nazivov dogovorjena s botaničnimi kodeksi o nomenklaturi;

  • razlikuje nekaj filogenetsko sorodnih rastlinskih vrst in jih porazdeli v posamezne družine;

    		•

    Se zave pomena svojega dela in razvija natančnost, strokovnost, zanesljivost.

    Razvija sposobnost komuniciranja.

    Vaja: rastlinam v šolski drevesnici zabeleži botanična imena in poišče njihovo mesto v rastlinskem sistemu.

    Poišče literaturo.

    RASTLINSKI SISTEM - GOLOSEMENKE

     

     

     

  • pozna skupne značilnosti iglavcev

  • pozna razmnoževanje iglavcev

  • pozna pogoje vegetacijskega razvoja in uspevanja golosemenk

  • pozna zemljepisna območja razširjenosti značilnih rastlinskih vrst

  • obvlada najpomembnejše predstavnike družin, rodov, vrst in sort

    		•

  • prepozna golosemenke in jih loči od višje razvitih rastlinskih vrst po zgradbi cvetov in po razmnoževanju;

  • prepozna in razlikuje generativno in vegetativno razmnožene rastline;

  • opazuje delo drevesničarjev v drevesnici in s posnemanjem razvija ročne spretnosti;

  • razume pomen vzgoje rastlin do prodaje;

  • razloži potek del med razmnoževanjem in oskrbo;

  • razloži strokovne izraze: enospolni cvetovi, enodomne, dvodomne rastline, storžasto socvetje, vetrocvetke,…;

  • je sposoben razlikovati osnovne rodove iglavcev med seboj;

  • prepozna osnovne rastlinske vrste;

  • razume pomen poznavanja pogojev vegetacije, razširjenosti in možnosti uspevanja na različnih rastiščih;,

  • izboljša predstavo o rasti iglavcev in zna določiti njihovo okvirno starost;

  • razloži in pokaže letni prirast in ga primerja med rastlinami, ki rastejo v različnih pogojih;

    		•

    Usvaja strokovna znanja.

    Se zave poklicne odgovornosti pri vzgoji lesnatih rastlin.

    Se druži z zaposlenimi v drevesnici in razvije komunikativnost.

    Je motiviran za razvoj lastne poklicne kariere in razvije inovativnost ter iniciativnost.

    Krepi ustvarjalnost s prenašanjem opazovanja iz narave v praktično delo.

    Vaja:

  • ogled iglavcev v šolskem parku in drevesnici in prepoznavanje njihovih lastnosti ter načinov razmnoževanja,

  • iskanje strokovne literature in člankov o iglavcih v revijah,

  • urejanje herbarija znanih golosemenk,

  • iskanje semena rastlin, ki rastejo v okolju in tukaj plodijo, semenijo in imajo kaljivo seme; iskanje sejancev v naravnem okolju in primerjava z razmnoženimi rastlinami v drevesnici,

  • vodenje slovarja strokovnih izrazov.

    		•

    RASTLINSKI SISTEM - KRITOSEMENKE

     

     

     

  • pozna pojem kritosemenka

  • pozna botanične značilnosti kritosemenk in razlikuje eno- in dvokaličnice

  • pozna sorodstvene zveze med posameznimi vrstami, ki jih združujemo v rodove, v družine…

  • pozna lastnosti listopadnih, zimzelenih, vednozelenih dreves, grmov, polgrmov, ovijalk in vzpenjavk

  • pozna pogoje vegetacijskega razvoja in uspevanja kritosemenk

  • pozna zemljepisna območja razširjenosti značilnih rastlinskih vrst

  • pozna razmnoževanje, vzgojo in oskrbo do prodaje

  • pozna najpomembnejše družine,rodove, vrste in sorte

  • pozna najpomembnejše predstavnike družin v okolju in njihovo uporabo

    		•

  • prepozna kritosemenke in njihove skupne značilnosti

  • razloži strokovne izraze: habitus, osamelec, listopadna, vedno zelena, zimzelena drevnina, ovijalka, vzpenjavka, drevo, grm, polgrm, …;

  • prepozna in razlikuje semena iglavcev, semena z mesnatim ovojem, semena z nedozorelim embrijem, semena z za vodo nepropustnim ovojem, jih nabere in jih je sposoben pripraviti na setev;

  • razlikuje posamezne načine vegetativnega razmnoževanja, jih loči po stopnji zahtevnosti;

  • razume razlike med posameznimi načini vegetativnih razmnoževanj in procese ukoreninjenja v različnih pogojih in letnih časih;

  • razlikuje generativno in vegetativno razmnožene kritosemenke;

  • je sposoben razlikovati predstavnike osnovnih družin med seboj; npr loči rodove družine rožnic in stročnic;

  • izboljša predstavo o rasti listavcev in zna določiti njihovo okvirno starost;

  • razloži in pokaže letni prirast in ga primerja pri rastlinah, ki rastejo v različnih pogojih;

    		•

    Usvaja strokovna znanja.

    Razvija pravilen odnos.

    Se zave poklicne odgovornosti pri vzgoji lesnatih rastlin.

    Se druži z zaposlenimi v drevesnici in razvije komunikativnost.

    Razvija sposobnost prepoznavanja lesnatih rastlin.

    Vaja:

  • ogled kritosemenk v šolskem parku in drevesnici in prepoznavanje njihovih lastnosti ter načinov razmnoževanja,

  • iskanje strokovne literature in člankov o listavcih v revijah,

  • urejevanje herbarija znanih kritosemenk,

  • iskanje semena rastlin, ki rastejo v okolju in tukaj plodijo, semenijo in imajo kaljivo seme; iskanje sejancev v naravnem okolju in primerjava z razmnoženimi rastlinami v drevesnici,

  • vodenje slovarja strokovnih izrazov.

    		•

    LESNATE RASTLINE – DREVNINA V POSAMEZNIH LETNIH ČASIH

     

     

     

  • pozna drevnino, njen razvoj in spreminjanje skozi letne čase

  • pozna dekorativno vrednost lesnatih rastlin: v habitusu, v obliki in barvi skorje, poganjkov, brstov, cvetov, listov ter vonju…

  • razume uporabno in dekorativno vrednost drevnine v posameznih letnih obdobjih

  • pozna zimsko zaščito drevnine

    		•

  • primerja dekorativno vrednost lesnatih rastlin v pomladanskem, poletnem, jesenskem in zimskem obdobju: čas cvetenja, trajanje cvetenja, velikost, barvo cvetov, barvo listov, habitus rastline, barvo skorje, plodov, …;

  • izbere in prepozna vodilno drevnino v posameznih letnih časih;

  • razlikuje botanična imena rastlin, slovenska in poslovenjena imena, strokovne izraze ter jih pravilno uporabi;

  • predvidi možnost različne uporabe drevnine;

  • določi drevnino temperaturne cone 6, 5, 4 in predvidi ustrezno zimsko zaščito;

  • razloži oskrbo in zaščito rastlin v zimskem obdobju;

    		•

    Usvaja strokovna znanja.

    Se zave poklicne odgovornosti pri uporabi lesnatih rastlin.

    Razvija zavest o poznavanju dekorativne in uporabne vrednosti lesnatih rastlin.

    Se druži z zaposlenimi in razvije komunikativnost.

    Vaja:

  • ogled lesnatih rastlin v posameznih letnih časih in prepoznavanje njihove dekorativne vrednosti, načinov razmnoževanja, oskrbe, …,

  • iskanje strokovne literature,

  • določevanje dekorativne vrednosti posameznih rastlin in zaznavanje vodilnih dekorativnih vrst v posameznem letnem času,

  • urejevanje herbarija značilnih rastlin iz okolja v posameznih letnih časih,

  • vodenje slovarja strokovnih izrazov,

  • izdelava tabele dekorativnih rastlin.

    		•


    3. letnik

    VSEBINE IN IFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    Socializacijski cilji

    Posebnost i v izvedbi

    Dijak

    Dijak

    Dijak

    		  

    ZELENE POVRŠINE

     

     

     

  • pozna pomen zelenih površin in dejavnost ljudi do zelenih površin

  • pozna strukture zelenih površin

  • pozna uporabo zelenih površin

  • spozna vlogo stroke in dejavnost ljudi pri urejanju zelenih površin;

  • razlikuje različne vrste zelenih površin;

  • razlikuje sestavine grajenih in rastlinskih elementov zelenih površin;

  • razume vlogo zelenja v bivalnem prostoru in razvija občutek za prostorsko analizo zelenih površin;

    • Razvija organizacijske sposobnosti.

    Spozna različne oblike delovnih mest.

    Razvija skrb za ohranjanje lastnega zdravja.

    Diapozitivi

    Fotoanaliza javnih in mestnih zelenih površin.

    ZGODOVINA VRTNE UMETNOSTI

     

     

     

  • pozna vrtove zgodnjih civilizacij

  • pozna vzhodno in zahodno vrtno umetnost

  • pozna razvoj vrta v 19. in 20. stoletju

  • pozna zgodovinski razvoj parkov na Slovenskem

  • spozna vrtove in parke na področju Mezopotamije, Egipta, Grčije, Rima;

  • spozna značilnosti oblikovanja perzijskega vrta, Indije, Španije;

  • primerja zakonitosti vzhodne in zahodne civilizacije v vrtni umetnosti;

  • analizira razvoj angleškega krajinskega sloga in razvoj vrta v ZDA, Nemčiji in išče nove smernice oblikovanja drugod po svetu;

  • primerja zgodovino parkov na Slovenskem s parki v tujini;

    • Razvija sposobnost razmišljanja o vzrokih in pogojih.

    Razvija ustvarjalnost.

    Prikaz:

  • diafilma: zgodovina parkov in vrtov na slovenskem,

  • diapozitivov: znani parki in vrtovi po svetu,

  • slik: vrtna umetnost sveta.

    • OSNOVE PRAKTIČNE GEODEZIJE

     

     

     

  • pozna pomen zemljemerstva za gradnjo zelenih površin

  • pozna vrste tehničnih načrtov

  • pozna enostavne zemljemerske pripomočke

  • se seznani z natančnejšimi geodetskimi pripomočki

  • pozna metode izračunavanja ploščine parcel

  • pozna pomen katastra in zemljiške knjige

  • predvidi označevanje terena po predhodno izdelanih načrtih, pa tudi prenašanje izmer s terena na papir;

  • prepozna situacijo terena in razume horizontalne izmere;

  • prepozna naris in konfiguracijo terena ter razume vertikalne ali kombinacijo horizontalnih in vertikalnih izmer;

  • razloži pomen in uporabo enostavnih pripomočkov in meril;

  • razlikuje stalne in prehodne točke;

  • razloži označevanje ravnih linij na ravnem in nagnjenem terenu;

  • razlikuje merjenje dolžin na ravnih in nagnjenih terenih;

  • razloži enostavno merjenje višinskih razlik;

  • ponazori rabo nivelirnih križev za izravnavanje zemljišča;

  • predstavi označevanje horizontalnih pravih kotov;

  • razume rabo geodetskih pripomočkov in se zaveda potrebe sodelovanja z geodetom;

  • izbere uporabno metodo in izračuna ploščino parcele;

  • razume ustrezno zakonodajo;

  • spozna vlogo katastra in zemljiške knjige;

    • Razvija natančnost in racionalnost pri delu.

    Razvija strokovno geodetsko komunikacijo.

    Razvija občutek pomembnosti delovnih nalog za celoto.

    Se zaveda potrebe po sodelovanju z geodetom.

    Se zaveda pomena zemljemerstva v okviru načrtovanja vrtnih in parkovnih ureditev.

    Vaja:

  • risanje situacije in kotiranje horizontalnih izmer,

  • risanje prečnega profila nagnjenega terena in kotiranje horizontalnih in vertikalnih izmer,

  • risanje razgibanega terena s plastnicami,

  • risanje različnih načinov označevanja in merjenja,

    Ogled: ekskurzija – obisk katastra in ogled zemljiške knjige.

    		•

    NAČRTOVANJE Z ZELENJEM

     

     

     

  • pozna pomen načrtovanja

  • pozna stopnje načrtovanja

  • pozna oblikovno zasnovo ureditve okolja

  • pozna funkcionalno zasnovo ureditve okolja

  • pozna končno podobo ureditve v načrtu

  • razume pomen načrtovanja ,kateremu sledi izvedba in vzdrževanje;

  • oceni obstoječe zemljišče glede na podnebje (temperaturo, osončenost, veter ..),oblikovnost zemljišča (strmina, ekspozicija, geomorfološke značilnosti) rastlinstvo, tla, hrup, velikost in obliko zemljišča;

  • prepozna uporabnikove potrebe (parkiranje, dovozi, bivanje na prostem, želje glede izbire rastlin, zasaditve, meja s sosednjimi zemljišči, gradnja dodatnih objektov, posebne zahteve, ..);

  • išče specifične oblikovalske ideje, kjer je potrebna domišljija, sposobnost prostorskega načrtovanja, poznavanje gradiv in rastlin ter osnovnih oblikovalskih načel;

  • razume zakonitosti oblik, velikosti, barve, teksture;

  • razume osnovna kompozicijska razmerja - zaporedje, harmonijo, kontrast ;

  • izbere stil oblikovanja;

  • oceni osnovna prostorska razmerja;

  • izbere značilna vrtna območja, razmesti jih v prostor in določi medsebojne povezave;

  • prepozna znake za grajene in zelene elemente;

  • razloži prenašanje izmer na teren v merilu;

  • spozna različne zasnove ureditve obhišnih vrtov, ureditev okolja kmečke hiše, stanovanjske zelene površine ob vrstnih hišah, blokih;

    • Razvija sposobnost opazovanja in razlikovanja.

    Razvija splošno iznajdljivost.

    Razvija občutek za delo s strankami.

    Razvija težnjo po znanju.

    Razvija čut za estetiko.

    Razvija občutek za oblikovno urejenost.

    Razvija natančnost pri delu.

    Vaja:

  • risanje delovnega načrta ureditve,

  • risanje funkcionalne zasnove ureditve,

  • izbiranje značilnih prostorskih elementov in določanje njihovih minimalnih prostorskih zahtev,

  • prenaša merila z uporabo linearnega merila.

    • ZEMELJSKA DELA

     

     

     

  • pozna postopnost izvedbe zemeljskih del

  • pozna zemeljske odkope pri gradnji grajenih prvin

  • pozna različne zemeljske premike in oblikovanje ravnih, nagnjenih in dvignjenih površin

  • obvlada obdelavo in kultiviranje tal

  • pozna načine odvodnjavanja odvečne vode s terena

  • oceni postopnost priprave zemljišča;

  • oceni odkope zemlje za gradnje grajenih prvin;

  • razlikuje nasipavanje in odkopavanje zemlje na ravnih in nagnjenih terenih;

  • nariše načine nasipavanja in odkopavanja zemlje na ravnih in nagnjenih terenih;

  • obnovi načine obdelave in na osnovi analize tal ter vrste tal določi kultiviranje zemlje za specifične ureditve;

  • razlikuje načine odvodnjavanja in ugotavlja vzroke zastajanja vode;

  • se seznani s pozitivnimi in negativnimi posledicami odvodnjavanja vode;

    • Razvija organizacijske sposobnosti.

    Razvija zavest o odgovornosti za svoje delo.

    Pridobi občutek za oblikovanje terena.

    Vaja: prikazi skic in risanje gradnje nasipov in odkopov.

    Ogled: ogled priprave zemljišča za saditve in setve (grobo in fino planiranje terena).

    GRAJENI ELEMENTI - poti, terase in počivališča, skalnjaki, stopnice, vodni objekti, pergole in špalirji

     

     

     

  • pozna načrtovanje in gradnjo poti

  • se seznani z robnim sajenjem poti

  • spozna standarde o širini poti in izbere obliko poti;

  • nariše vzdolžni in prečni prerez poti;

  • spozna materiale za utrjevanje podlage in oblaganje poti

  • primerja način gradnje različnih vrst poti;

  • izbere primerne robne obsaditve;

  • razvija sposobnost združevanja zelnatih in lesnatih okrasnih rastlin;

    • Razvija čut za opazovanje in razlikovanje.

    Vaja:

  • risanje različnih načinov oblaganja poti,

  • izbor rastlin po skupinah, ki prenašajo sušo in gaženje.

  • pozna namestitev teras in počivališč

  • pozna načrtovanje ter gradnjo teras in počivališč

  • pozna zasajevanje korit

  • zna na različne načine terase in počivališča obsaditi

  • je sposoben predstave direktno speljane terase v vrt ali dvignjene terase nad vrtom;

  • opazuje velikost in obliko ter razlikuje načine gradnje zelenih bivališč;

  • ponazori polnjenje korit in razlikuje načine sajenja korit glede na izbiro lege;

  • izbere primerno namestitev in oskrbo zasajenih korit;

  • izbere primerne rastline in razlikuje različne načine združevanja ob upoštevanju načel oblikovanja, klimatskih in ekonomskih pogojev;

    • Se zaveda svojega dela in pomoči gradbenika ter medsebojne povezanosti in potrebe po sodelovanju.

    Zaveda se odgovornosti.

    Nauči se opazovati in razvija svoja čutila.

    Vaja:

  • skupinsko razmeščanje rastlin na sončni brežini ob terasi – risanje v merilu,

  • zasaditev korit za sončno in senčno lego – izbor rastlin.

  • pozna formalne in naravne skalnjake in razume pomen uporabe

  • pozna materiale in način gradnje suhozida, podpornega zidu, naravnega skalnjaka in alpinetuma

  • pozna način sajenja in oskrbo rastlin na skalnjakih

  • razlikuje vrste skalnjakov;

  • predvidi primerno gradnjo skalnjaka glede na konfiguracijo terena;

  • opazuje prečne prereze skalnjakov;

  • spozna materiale in tehniko gradnje skalnjakov;

  • primerja različne načine sajenja;

  • spozna specifičnosti oskrbe rastlin na različnih oblikah skalnjakov;

    • Razvija inovativnost, varčnost in estetski čut.

    Vaja: izbor rastlin za sajenje suhozida, podpornega zidu, naravnega skalnjaka in alpinetuma.

  • pozna pravila za gradnjo stopnic

  • pozna materiale in tehniko gradnje

  • pozna sajenje obrob

  • se nauči osnovnih pravil za gradnjo stopnic na prostem;

  • opiše in nariše v prečnem prerezu način gradnje;

  • izbere prekrivne rastline in jih združuje v skupine;

  • spozna specifičnosti sajenja obrob na brežinah in razloži oskrbo;

    • Zaveda se potrebe z drugimi panogami.

    Prizadeva si za lasten napredek v znanju.

    Razvija ekološko zavest.

    Razvija natančnost.

    Prikaz: fotoanaliza zasajenih stopnišč na prostem.

  • pozna načrtovanje vodnih zajetij

  • pozna materiale za gradnjo vodnih objektov in njihovih obrob

  • pozna načine gradnje vodnih zajetij s stoječo vodo in vodo v gibanju

  • obvlada lastnosti vodnih in obvodnih rastlin ter jih uporabi pri zasaditvi in obsaditvi

  • zna vodni objekt vzdrževati

  • izbere velikost in obliko ter razmišlja o namestitvi vodnih zajetij;

  • nariše prečni in vzdolžni profil vodnega objekta;

  • spozna materiale za gradnjo in oceni njihove lastnosti;

  • opiše potek gradnje različnih vodnih zajetij;

  • izbere rastišče za rastline in primerja načine sajenja;

  • izbere in razmesti rastline v primerno globino vode;

  • opiše in nariše združevanje obvodnih rastlin;

  • razloži čiščenje bazena in sezonska dela v vodnem vrtu;

    • Razvija občutek odgovornosti za opravljeno delo.

    Razvija sposobnost vnašanja novosti.

    Razvija sposobnost za opazovanje in razlikovanje različnih vodnih ureditev.

    Prikaz:

  • fotoanaliza vodnih ureditev,

  • diapozitivi,

  • videofilm.

    Ogled vzorno urejenih vodnih ureditev.

    		•

  • pozna načrtovanje pergol in špalirjev

  • pozna materiale in načine gradnje

  • obvlada lastnosti vzpenjavk ter jih uprabi pri zasaditvah

  • pozna pogoje za rast, način sajenja in vzdrževanja

  • izbere namestitev, velikost in obliko konstrukcij;

  • spozna lastnosti materialov za gradnjo;

  • prepozna sestavne elemente in sestavo konstrukcij;

  • izbere vzpenjavke glede na rast in zahtevnost na lego;

  • izbere rastišče in upošteva specifičnosti sajenja;

  • določi načine vzdrževanja, še posebej razume vzdrževalno rez vzpenjavk;

    • Razvije sposobnost opazovanja, razvrščanja, organiziranja in optimalnega izkoriščanja prostora.

    Ogled fotoanalize: rastline na ogrodjih.

    4. letnik

    VSEBINE IN IFORMATIVNI CILJI

    		 FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijak

    Dijak

    Dijak

    		  

    RASTLINSKI ELEMENTI - žive meje, drevoredi, prekrivne rastline, grmovnice, drevje, enoletnice in dvoletnice, trajnice, čebulnice in gomoljnice, trate

     

     

     

  • pozna pomen žive meje pri oblikovanju prostora

  • pozna striženo in nestriženo živo mejo

  • pozna čas in tehniko sajenja žive meje

  • pozna tehniko oblikovanja žive meje

  • pozna vzdrževanje žive meje

  • pozna rastline za zeleno in cvetočo živo mejo

  • primerja prednosti in slabosti živih mej kot pomembne prvine prostora;

  • razume prednosti strižene, nestrižene, enovrstne in dvovrstne žive meje;

  • izbere čas sajenja in nabavo gojenih sadik za strižene in nestrižene žive meje;

  • razloži načine sajenja enovrstne in dvovrstne žive meje;

  • izbere tehniko oblikovanja žive meje, primerja saditveno in vzdrževalno rez;

  • izdela načrt za gnojenje, zaščito, obdelavo in odpravo vrzeli v živih mejah;

  • izbira vodilne rastline glede na namen, vzdrževanje in okolje;

    • Razvija racionalnost.

    Razvija osebno odgovornost do dela.

    Vaja:

  • izbor rastlin za nizke, srednje visoke in visoke žive meje,

  • izbor rastlin za listopadne in zimzelene žive meje.

  • pozna pomen drevoredov pri oblikovanju prostora

  • pozna tehniko sajenja drevoredov

  • pozna vzdrževanje rastlin v drevoredih

  • pozna rastline za večje in manjše drevorede

  • prepoznava novosti pri sajenju drevoredov na tujem in doma;

  • razloži vpliv drevja na okolje;

  • razloži čas sajenja in razloži načine sajenja drevja;

  • razloži vzdrževalno rez , oskrbo in zdravljenje drevja;

  • izbere vodilne rastline za sajenje drevoredov;

    • Razvija občutek za racionalno razpolaganje s prostorom

    Razvija skrb za nego rastlin.

    Vaja: izbor rastlin za večje in manjše drevorede.

  • pozna pomen in vlogo prekrivnih rastlin

  • pozna rastline za prekrivanje tal

  • pozna sajenje in vzdrževanje prekrivnih rastlin

  • oceni gospodarsko vrednost prekrivanja tal;

  • izbere rastline za prekrivanje tal;

  • oceni hitrost in način rasti prekrivnih rastlin;

  • izbere lego, rastišče in razlikuje razdaljo ter način sajenja prekrivnih rastlin;

  • spozna specifične vzdrževalne ukrepe prekrivnih površin;

    • Razvije občutek za prostor in za oceno velikosti rastlin.

    Razvija ekološko zavest.

    Vaja:

  • izbor rastlin za prekrivanje tal pod drevjem,

  • izbor rastlin za prekrivanje grobov,

  • izbor rastlin za prekrivanje strmih brežin.

  • pozna osnovne značilnosti grmovnic

  • zna grmovnice izbrati glede na rastišče, funkcionalne zahteve, velikost, obliko in hitrost rasti, teksturo in barvo

  • pozna čas in način sajenja grmovnic

  • pozna vzdrževanje grmovnic (začetno in redno)

  • opredeli velikost na razmerja in določi vlogo grmovnic v prostoru;

  • zna izbrati posamezne grmovne vrste in medsebojno kombinacijo glede na analizo naštetih podatkov;

  • razloži pripravo tal za skupinsko ali posamezno sajenje;

  • pripravi sadike za sajenje;

  • prepozna določene posebnosti sajenja iglavcev, listavcev, vrtnic, vzpenjavk;

  • razloži vzdrževanje prvi dve leti po saditvi (redno gnojenje, zalivanje, pletje, izrezovanje poškodovanih in odmrlih vej);

  • razloži redno vzdrževanje s poudarkom na vzdrževalni rezi, dognojevanju, zimski zaščiti in varstvu rastlin;

    • Razvija delovno odgovornost in pravilen odnos do rastlin.

    Vaja:

  • izbor grmovnic za sončna rastišča,

  • izbor grmovnic za ilovnata vlažna tla,

  • izbor grmovnic za lahka, peščena tla,

  • izbor grmovnic za kisla tla,

  • izbor grmovnic z zanimivimi plodovi,

  • izbor grmovnic s prijetno dehtečimi cvetovi,

  • izbor grmovnic z rdečimi listi, belo-zelenimi, srebrnosivimi, rumenimi, rumeno-zelenimi,

  • izbor grmovnicz večbarvnimi listi.

    • Drevje

     

     

     

  • pozna osnovne značilnosti drevja

  • zna izbrati drevo glede na velikost vrta, značilnosti rastiščain vizualni učinek ter upoštevati obstoječe razmere v prostoru, hitrost in predvideni učinek zasaditve

  • pozna čas in način sajenja drevja

  • pozna oskrbo drevja

  • opredeli velikostna razmerja in določi vlogo drevja v prostoru;

  • analizira naštete podatke za lažjo izbiro drevja v vrtu, parku;

  • primerja sajenje sadik z gojeno in negojeno koreninsko grudo ter sadik z golimi koreninami;

  • spozna pomen starejših rastlin in se jih nauči presajati;

  • primerja oskrbo iglavcev in listavcev;

  • spozna pomen obrezovanja drevja in se nauči tehnike vzdrževalne rezi;

  • spozna pomen in vlogo drevesne kirurgije;

  • obnovi varstvo drevja in spozna druge vzdrževalne ukrepe;

    • Razvija varčnost.

    Navaja se na delo v praksi.

    Razvija poklicno odgovornost.

    Vaja:

  • izbor drevja z zanimivim cvetenjem,

  • izbor drevja z jesensko barvitostjo listja,

  • izbor drevja s celoletno barvitostjo listja,

  • izbor drevja s prevešajočo krošnjo,

  • izbor drevja z ozkimi habitusi,

  • izbor drevja za majhne vrtove.

  • pozna pomen enoletnic in dvoletnic v parkovnem oblikovanju

  • pozna uporabo enoletnic in dvoletnic pri združevanju s trajnimi zasaditvami

  • pozna vzdrževanje gred z enoletnicami in dvoletnicami

  • uvaja se v različne načine zasaditve gred z enoletnicami;

  • spozna pravila o barvah;

  • spozna vlogo enoletnic pri trajnih zasaditvah;,

  • nauči se redne oskrbe, ki obsega pripravo zemljišča, setev ali saditev, okopavanje ali pletev, zalivanje, odstranjevanje odcvetelega cvetja in drugo;

    • Razvija pravilen odnos do sadilnega materiala.

    Združuje prej pridobljena znanja o grmovnicah in jih poveže v celoto.

    Vaja: risanje barvnega načrta z zasaditvijo grede z enoletnicami.

  • pozna pomen trajnic, čebulnic in gomoljnic v parkovnem oblikovanju

  • zna izbrati trajnice, čebulnice in gomoljnice glede na lastnost zemljišča, predvideno višino rasti, posebne učinke…

  • pozna sajenje in vzdrževanje trajnic, čebulnic in gomoljnic

  • se uvaja v različne načine zasaditve gred s trajnicami, čebulnicami in gomoljnicami;

  • analizira naštete lastnosti in se lažje odloči glede izbire rastlin;

  • zna izbrati čas in način sajenja ter oskrbo trajnic, čebulnic in gomoljnic;

    • Razvija smisel za oblikovanje.

    Razvija pravilen odnos do sadilnega materiala.

    Razvija praktično razmišljanje.

    Razvija občutek odgovornosti za opravljeno delo.

    Vaja: izbiranje najbolj privlačne združbe rastlin za različne letne čase – kdaj naj bo vrt najbolj zanimiv ?

    Vaja: izbiranje rastline po barvah in risanje najboljše barvne združbe.

  • pozna pomen in vlogo trate v parkovnem oblikovanju

  • pozna pripravo tal in travne mešanice

  • pozna tehniko setve trate

  • pozna probleme vzdrževanja trat

  • pozna pomen tratnih zvitkov in načine pridelovanja

  • pozna trave kot okrasne trajnice

  • ugotovi lastnosti in uporabo trat in travnika;

  • razume lastnosti posameznih vrst trav in sestavlja travne mešanice;

  • spozna pomen kakovostne priprave tal za setev;

  • izbere primeren čas setve, predvidi gostoto in način setve;

  • razloži vzdrževalne ukrepe za različne tratne površine;

  • oceni uporabo tratnih zvitkov;

  • spozna pridelovanje in polaganje tratnih zvitkov na pripravljena rastišč;

  • razlikuje okrasne trave kot trajnice od vrst trav za setve trat;

    • Združuje prej pridobljena znanja o drevju in jih poveže v celoto.

    Zaveda se pomena drevja v človekovem bivalnem prostoru.

    Razvija občutek za tehniko.

    Vzpostavi primeren odnos do manj trpežnih rastlin.

    Zave se pomena estetsko oblikovane gredice.

    Ogled: setev in oskrba trat na terenu.

    VRTNO SADJARSTVO

     

     

     

  • pozna praktično in estetsko vlogo vrtnega sadjarstva

  • pozna pravilnik o rajonizaciji in njegova določila

  • spozna vlogo sadnih rastlin in gospodarski pomen sadjarstva pri nas in v svetu;

  • spozna pomen rajonizacije za pridelovalca;

    • Razvija zavest o smislu svojega dela.

    Razvija občutek za natančnost in osebno odgovornost za opravljeno delo.

    Razvija sposobnost za pravilno uporabo zelnatih trajnic pri trajnih zasaditvah.

    Prikaz: sadjarska rajonizacija.

    LASTNOSTI SADNIH RASTLIN

     

     

     

  • pozna osnovno delitev sadnih rastlin

  • pozna zgradbo sadnih rastlin

  • pozna opraševalne odnose in oploditev

  • razume pomen uravnavanja rasti in rodnosti

  • spozna delitev sadnih rastlin po skupinah, vrstah in sortah;

  • nariše in opiše zgradbo sadne rastline;

  • opazuje uporabne dele sadnih rastlin v različnih obdobjih rasti;

    • Razvija sposobnost zagovarjanja svojih odločitev.

    Razume spreminjanje prostora skozi letne čase.

    Razvija sposobnost ocenjevanja in opazovanja strokovnih ukrepov.

    Se zaveda pomena natančnosti, strokovnosti, skrbnosti in zanesljivosti pri delu.

    Ogled: prikaz brstov, rodnega lesa pri sadnih vrstah rastlin.

    Prikaz: trebljenje cvetja v sadovnjaku.

    RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN

     

     

     

  • pozna načine razmnoževanja sadnih rastlin

  • spozna opraševalne odnose;

  • razume vzroke izmenične rodnosti in pomen partenokarpije;

  • določi ukrepe za uravnavanje rasti in rodnosti;

  • primerja razmnoževanje sadnih in drugih lesnatih okrasnih rastlin;

    • Se zaveda pomena različne uporabe sadnih rastlin.

    Razvija občutek za izbiro in vzgojo sadnih rastlin na določenem območju, pri tem pa upštevaa priporočene sadne vrste.

    Razvija čut za opazovanje in razlikovanje.

    Se zave vplivov človeka in narave na cvetenje in oploditev sadnih rastlin.

    		  

    SAJENJE IN OSKRBA SADNIH RASTLIN

     

     

     

  • pozna način sajenja in oskrbo sadnih rastlin

  • primerja sajenje sadnega in okrasnega drevja;

  • spozna pomen in načine obrezovanja sadnih rastlin;

  • razlikuje vzgojne oblike sadnega drevja;

  • spozna druge pomembne vzdrževalne ukrepe: zaščito, gnojenje, redčenje;

    • Se zaveda prednosti kvalitetnega sadilnega materiala.

    Se zaveda pomena strokovnosti, natančnosti in zanesljivosti pri delu.

    Razvija sposobnost optimalnega izkoriščanja prostora.

    Ogled: sadjarska drevesnica.

    Demonstracija: obrezovanje sadnega drevja.

    SADNI IZBOR

     

     

     

  • pozna osnove pomologije posameznih sadnih rastlin

    • prepozna posamezne sadne rastline;

    • spozna pomen izbire sadnih rastlin za obhišni vrt in za pridelavo sadja za trg;

     

    Razvija skrb za nego rastlin in skrb za ohranjanje zdravega in čistega okolja.

    Razvija čut za opazovanje in razlikovanje.

    		 Degustacija: posamezne vrste sadja.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    Dendrologija

    Praktični pouk

    Biologija

    Krajinsko vrtnarstvo

    Okrasne zelnate rastline z aranžerstvom

    Slovenščina

    Tuji jezik

  • delitev okrasnih lesnatih rastlin;

  • poznavanje okrasnih rastlin;

  • dvojno poimenovanje okrasnih lesnatih rastlin;

    		•

    Iglavci

    Zimzelenke

    Vednozelena drevnina

    Listopadna drevnina

    Vzpenjavke

    Botanika

    Praktični pouk

    Umetnost

    Krajinsko vrtnarstvo

    Gospodarsko poslovanje

  • zgradba rastlin;

  • poreklo drevnin;

  • okrasna vrednost rastlin (oblike, barve, vonj) v vseh letnih časih;

  • uporabna vrednost rastlin skozi zgodovino;

  • bivanje rastlin in človeka v prostoru;

  • razmeščanje rastlin v prostoru;

  • trženje;

    		•

    Stili oblikovanja

    Aranžerstvo

  • načela oblikovanja;

  • barok, renesansa;

    		•

    Zemljemerstvo, načrti

    Praktični pouk

    Matematika

  • zakoličevanje terena po načrtu;

  • pitagorov izrek;

  • ploščine geometrijskih likov;

  • merila, merske enote;

  • geodetski pripomočki;

    		•

    Zemeljska dela

    Vrtnarstvo

    Vrtnarski stroji in naprave

  • lastnosti tal, obdelava tal in gnojenje tal;

    		•

    Grajene prvine

    Praktični pouk

    Vrtnarstvo

    Okrasne zelnate rastline z aranžerstvom

  • gradnja poti, stopnic, teras, skalnjakov;

  • zemeljski odkopi in nasipi;

  • lastnosti zelnatih rastlin;

  • lastnosti lesnatih rastlin;

    		•

    Zelene prvine

    Praktični pouk

    Vrtnarstvo

    Poslovna komunikacija

    Botanika

    Ekonomija

    Geografija

    Krajinsko oblikovanje

    Psihologija prostora

  • sajenje in vzdrževanje drevnine;

  • lastnosti lesnatih rastlin;

  • nabava semena , sadik;

  • ekološko varstvo okolja;

  • zgradba rastlin;

  • predračuni za sajenje in gradnjo zelenih površin;

  • krajinsko oblikovanje, razmeščanje rastlin v prostoru;

  • razmeščanje rastlin v prostoru;

  • bivanje rastlin in človeka v prostoru;

    		•

    Vrtno sadjarstvo - lastnosti sadnih rastlin

    Biologija

    Praktični pouk

  • zgradba rastlin, rastlinski organi, rast in razvoj sadnega drevja;

    		•

    Razmnoževanje sadnih rastlin

    Biologija

    Praktični pouk

  • razmnoževanje drevnine,vzgoja sadik;

    		•

    Sajenje in oskrba sadnih rastlin

    Vrtnarstvo

    Praktični pouk

  • rastlinska proizvodnja, varstvo rastlin, vzgoja in oskrba lesnatih rastlin;

    		•

    Sadni izbor

    Vrtnarstvo

    Praktični pouk

  • vrste sadnih rastlin;

    		•