SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: VRTNARSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 35.seji SS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 14. 1. 2000

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK - izbirni predmeti

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik	Oblike izobraževalnega dela
	Teorija (ur)	Vaje (ur)	Skupaj (ur)
1.
2.
3.		70	70
4.		68	68
skupaj		138	138

* T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI

3. letnik

Varovanje okolja z ekologijo

Dijak:

se zave, da okolje kot skupek dejavnikov vpliva na življenje vseh živih bitij,

prepozna indikatorske organizme onesnaženja,

vsak poseg v naravo ekološko pretehta,

zna našteti ogrožene zelnate in drevesne rastline v Sloveniji.

Vrtnarska tehnika

Dijak:

zna določiti ustrezno lokacijo za postavitev zaščitenih prostorov,

usvoji hidroponsko vzgojo rastlin,>

pozna uporabo specialnih strojev,

zna uporabljati dozatorje gnojil s kapljičnim sistemom namakanja.

Drevesničarstvo

Dijak:

izvede meritve matične rastline in zna voditi knjigo matičnih rastlin,

prepozna mesto cepljenja na rastlinah,

se nauči pravilnega oblikovanja debel in krošenj,

je sposoben predstave drevesnih rastlin v polni rastni dobi.

4. letnik

Vrtno sadjarstvo

Dijak:

definira razliko med lesom pečkarjev in koščičarjev

prepozna podlage glede na bujnost rasti

spozna osnove vinogradništva

zna razvrstiti sadje v kakovostne razrede in ga primerno skladiščiti

se zaveda gospodarskega pomena vzgoje sadnih rastlin

Zelenjadarstvo

Dijak:

predvidi možnosti prodaje manj razširjenih zelenjadnic, dišavnic, začimbnic in gob,

pozna razmerja med posameznimi zelenjadnicami,

pri proizvodnji rastlin da poudarek na racionalnost pridelave.

Cvetlične vezave

Dijak:

zna izdelati skico izdelka in predvidi potreben material,

se izuri pri scenskih postavitvah in se navaja na timsko delo,

je sposoben besedno izraziti ali z glasbo predstaviti svoj izdelek,

razvija samoiniciativnost in ustvarjalnega duha.

3. letnik

VAROVANJE OKOLJA Z EKOLOGIJO

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
EKOLOGIJA	Dijak	Dijak
pozna pojme (narava, ekosistem, biotop, biocenoza, abiotski in biotski dejavniki, okolje, …)	definira neposredni ekosistem in našteje nežive in žive dejavnike izdela vzorec anorganskih in organskih gnojil ugotavlja pomen ekološke niše primerja odnose med organizmi	Se zave pomena ekološkega ozaveščanja. Se zave, da okolje kot skupek dejavnikov vpliva na življenje vseh živih bitij.
EKOLOGIJA POPULACIJ
pozna pojem populacije in ekološkega ravnovesja	razloži spremembe določenega dejavnika v izbranem prostoru opazuje rastlinsko in živalsko populacijo na šolskem posestvu	Predvidi posledice naraščanja populacije.	Strokovna ekskurzija: obisk matične knjige.
KROŽENJE SNOVI
pozna prehranjevalno verigo in prehranjevalni splet	razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu spozna procese razgradnje organske snovi	Ocenjuje pomen organske snovi v vrtnarstvu.	Vaja: oblikovanje kompostnega kupa.
EKOSISTEMI
obvlada biološko analizo ekosistema zna našteti indikatorske organizme	izvede biološko in kemično analizo vode in tal prepozna indikatorske organizme in glede na njih določi stopnjo onesnaženosti mikrolokacije	Razvija pozitiven odnos do okolja. Se zaveda prednosti zmanjšanja uporabe gnojil.	Vaja: biološka analiza vode, pregled onesnaženosti šolske okolice, izdela načrt kolobarjenja in pripravi gnojilni načrt.
GLAVNI EKOLOŠKI PROBLEMI
pozna problem prenaseljenosti, onesnaženja, degradacije in vnesenih organizmov	določi glavne krivce onesnaženosti zraka, vode in tal ovrednoti pomen gozdov, parkovnih in cvetličnih nasadov našteje vzroke onesnaženosti tal in zmanjšanje plodnosti zemlje ugotovi pomen razkuževanja prsti in uporabe razkuženih substratov izvede biološko razkuževanje tal spoznava prednosti integriranega in ekološkega pridelovanja predvidi možnosti biovrtnarjenja	Razvij čut za estetiko. Se zaveda posledic današnjega dela za prihodnje rodove.	Vaja: ogled postopka predelave odpadkov v uporabne substrate, meritve radioaktivnosti, iskanje in določanje koristnih žuželk na šolskem posestvu, spremljanje dela strokovnjakov za ekološke spremembe v proizvodnji.
NARAVNA DEDIŠČINA
pozna pojem naravna dediščina in se seznani z zakonodajo	našteje ogrožene zelnate in drevesne rastline v Sloveniji predvidi možnosti za pravilno ravnanje z naravo	Razvija čut do narave.	Vaja: ogled starega parka v okolici

VRTNARSKA TEHNIKA

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
IZRAČUN PORABLJENE ENERGIJE V RASTLINJAKU IN PLASTENJAKU	Dijak	Dijak
pozna različne zaščitene prostore pozna vzgojo okrasnih rastlin v zaščitenih prostorih pozna različne dejavnike rasti	se zave pomena pravilne izbire prostora za rastlinjake in plastenjake določi lokacijo za izgradnjo zaščitenih objektov se nauči racionalnega izkoriščanja energije je sposoben določiti lokacijo za izgradnijo zaščitenih objektov v vrtnarski proizvodnji izmeri parametre rasti izračuna in primerja bilanco porabe v rastlinjaku in plastenjaku se zave pomena CO₂v proizvodnji	Razvija osebno odgovornost. Razvija čut za prostor.	Vaja: ogled videokasete o gradnji rastlinjakov in plastenjakov, ogled gradnje na terenu.
NASTAVITEV SISTEMOV HIDROPONSKE VZGOJE
pozna pomen hidroponske vzgoje obvlada vzgojo rastlin v zaščitenih prostorih	pozna naprave, orodja in pripomočke za hidroponsko vzgojo določi sodobne materiale za hidroponiko ovrednoti osnovna sredstva, potrebna za vzgojo	Se zaveda gospodarskega pomena hidroponske vzgoje. Razvija strokovnost.	Vaja: demonstracija nastavitve sistema.
DOZIRANJE GNOJIL ZA NAMAKALNE SISTEME
pozna gospodarski pomen namakanja in dognojevanja pozna različne namakalne sisteme glede na način namakanja pozna gnojila, primerna za namakanje	izvede inštalacijo namakanja prepozna znake pomanjkanja hranil pri rastlini zna izbrati med gnojili, ki so prijaznejša okolju izbere ustrezno gnojilo in način namakanja zna izračunati dozacijo gnojila	Razvija ekološko zavest.	Vaja: dozacija gnojil s kapljičnim sistemom namakanja.
SPECIALNI STROJ ZA VZGOJO RASTLIN
pozna funkcije specialnih strojev	zna razložiti delovanje strojev: polagalnik folije in namakalnega sistema, setvenik, sadilnik ugotovi uporabnost specialnih strojev na prostem in v zaščitenih prostorih	Razvija odnos do varnega dela s stroji,	Vaja: ogled videokasete specialnih strojev, demonstracija delovanja specialnih.
LUMBNA KULTURA
pozna vlogo humusa v pridelavi	uredi gojitveni prostor za lumbno kulturo spozna potrebe deževnikov in njihovo vlogo pri predelavi organske mase se seznani z dodajanjem ustreznih organskih odpadkov	Se zave pomena lumbne kulture za ekološko-biološki način predelovanja substratov.	Vaja: ogled lumbne kulture.

DREVESNIČARSTVO

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
SPECIALIZACIJA DREVESNICE	Dijak	Dijak
pozna in loči tipe drevesnic	primerja specializirane drevesnice med seboj pozna vzgojo sezonskih drevesnih rastlin razume pogoje uvoza in izvoza rastlin, sadik in semenskega materiala se seznani z zakoni in predpisi prilagajanja tržišču EU	Razvija strokovno in ekološko zavest. Se zaveda poklicne odgovornosti.	Vaja: ogled drevesnice, spremlja spremembe in novosti v uradnem listu.
POSTAVITEV MATIČNJAKA
pozna vlogo matične rastline, matičnjaka in zarodišča	se nauči voditi evidenco matičnih rastlin zna rastlino opazovati in primerjati lastnosti izbranih rastlin za matičnjak prepozna bolezni in škodljivce ter določi pripravek	Razvija občutek odgovornosti in natančnosti.	Vaja: meritev matičnih rastlin.
POSEBNOSTI GENERATINEGA RAZMNOŽEVANJA
zna generativno razmnoževati zna pripraviti seme za kalitev	se nauči voditi evidenco razmnoževanja primerja dozorevanje semena iglavcev in zimzelenk ugotavlja odstotek kalivosti semen iglavcev pred in po stratifikaciji opazuje čas stratifikacije semen različne drevnine z mesnatim ovojem	Razvija zanesljivost in je pri svojem delu ustvarjalen. Pridobiva globalni vpogled v proizvodnjo okrasne drevnine.	Vaja: ogled semenarske hiše.
POSEBNOSTI VEGETATIVNEGA NAČINA RAZMNOŽEVANJA
zna razmnoževati rastline na vegetativni način pozna posebnosti vegetativega razmnoževanja	primerja čas koreninjenja vršnih in stebelnih potaknjencev oceni čas koreninjenja iglavcev in zimzelenih listavcev prepozna znake inkompatibilnosti je sposoben določiti višino cepljenega mesta na rastlini glede na sortno lastnost rastline in način cepljenja	Razvija čut za natančnost, zanesljivost in strokovnost.	Vaja: ogled cepljenih rastlin v šolskem parku, meristemsko razmnoževanje rastlin v laboratoriju.
OBLIKOVANJE HABITUSA RASTLIN
pozna razliko v vzgoji grmov, polgrmov in dreves spozna vzgojo bonsaja zna določiti starost drevesa	primerja vpliv podlag žlahtnega dela se nauči pravilnega oblikovanja debel in krošenj je sposoben predstave drevesne rastline v polni rastni dobi spozna vzgojo in oblikovanje bonsaja našteje posebne načine in metode reševanja drevesnih rastlin (drevesna kirurgija)	Razvija občutek za estetiko. Spremlja novosti v panogi.	Strokovna ekskurzija: ogled arboretuma v volčjem potoku.

4. letnik

VRTNO SADJARSTVO

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
PRIPRAVA TAL ZA SADOVNJAK	Dijak	Dijak
pozna načine priprave tal, čas izvedbe, uporabo meril in sajenja pozna vlogo sadjarstva v okrasne namene	določi gostoto sajenja in zakoliči sadilna mesta se nauči pravilnega sajenja sadnih rastlin uporablja v naravi razgradljive materiale predvidi zaščito sadnih rastlin pred divjadjo in škodljivci ob sajenju ter opredeli njen pomen opredeli pomen opornih količkov in žičnice upošteva sadne rastline v načrtovanju obhišnega vrta	Razvija čut za natančnost in estetiko.
VRSTE SADNIH RASTLIN
pozna sadne rastline pozna rodni in nerodni les sadnih rastlin pozna osnove vinogradništva	definira razliko med lesom pečkarjev in koščičarjev razlikuje rodni in nerodni les sadnih rastlin seznani se z osnovami vinogradništva	Se zaveda gospodarskega pomena vzgoje sadnih rastlin. Razvija odnos do ohranjanja starih sadnih vrst.	Strokovna ekskurzija: ogled sadjarske in trsničarske drevesnice.
REZ NA RODNOST IN VZGOJNA REZ
zna določiti vzgojno obliko sadnih rastlin pozna opraševalne odnose	primerja različne vzgojne oblike med seboj določi sadilno razdaljo glede na vrsto, sorto in vzgojno obliko sadnih rastlin se seznani z rezjo sadnih vrst pozna čas in obliko rezi	Razvija sposobnost opazovanja in oblikovanja. Razvija natančnost pri delu. Krepi zavest o lepo oblikovanem obhišnm vrtu.	Vaja: demonstracija rezi sadnih rastlin.
VARSTVO PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI
pozna integrirano pridelovanje razlikuje fenofaze sadnega drevja pozna osnovne znake bolezni in najpogostejše škodljivce	definira pojem integriranega pridelovanja prepozna znake bolezni in škodljivce ter določi zatiranje izbere primeren pripravek in izračuna primerno koncentracijo škropiva	Se zaveda pomena vzgoje in uvajanja starih sadnih vrst.	Vaja: priprava škropiva.
VZGOJA PODLAG
pozna posebnosti cepljenja	prepozna podlage glede na bujnost rasti	Razvija natančnost pri delu. Se zave pomena uvajanja starih sadnih sort.	Vaja: ogled sadne drevesnice.
DOLOČANJE ZRELOSTI SADJA IN SKLADIŠČENJA
pozna spravilo, klasiranje in skladiščenje pridelka pozna pripravo pridelka za prodajo in transport	oceni ustrezen čas obiranja sadja se nauči razvrstiti sadje v kakovostne razrede izvede ustrezno skladiščenje sadnih vrst upošteva primerno embalažo glede na sadno vrsto razloži kakovostno pripravo pridelka za prodajo in transport spozna potrebno delitev del in opravil za nemoten delovni proces se seznani s predelavo sadja	Se zaveda pomena sadnih rastlin kot vira prehrane.	Strokovna ekskurzija: ogled hladilnice za sadje. Vaja: ogled predelovalnega obrata.

ZELENJADARSTVO

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
HIDROPONSKO PRIDELOVANJE ZELENJAVE	Dijak	Dijak
pozna različne vrste zelenjave pozna dejavnike rasti in načine uravnavanja pozna hidroponsko pridelavo zelenjave	primerja rezultate poskusov vzgoje zelenjadnic na klasičen način (na prostem in v zaščitenih prostorih) in na hidroponiki oceni ekonomičnost pridelave in sledi novostim določi odnose med posameznimi vrstami zelenjadnic izdela gnojilni načrt za hidroponsko vzgojo se zave pomena predatorjev spozna načine opraševanja	Se zave pomena in vpliva uporabe gnojil in razvija ekološko zavest.	Vaja: ogled hidroponske pridelave, izvedba hidroponske pridelave, ureditev biokotička na šolskem posestvu.
PRIDELOVANJE MANJ RAZŠIRJENIH ZELENJADNIC
pozna manj razširjene zelenjadnice (špargelj, artičoka)	spozna vzgojo manj razširjenih zelenjadnic ugotovi njihovo uporabno vrednost ter jih uporabi v zelenjavnem vrtu predvidi možnosti prodaje manj razširjenih zelenjadnic		Vaja: poskusna vzgoja manj razširjenih zelenjadnic na šolskem vrtu.
PRIDELOVANJE ZELIŠČ, DIŠAVNIC IN GOB
pozna in loči med zelišči in dišavnicami pozna vzgojo zelišč, dišavnic in gob	spozna vzgojo zelišč, dišavnic in ugotavlja njihovo uporabno vrednost oblikuje zeliščni vrt in ga vključi v del okrasnega in zelenjavnega vrta spozna pridelovanje različnih vrst gob oceni možnosti prodaje zelišč, dišavnic in gob	Razvija čut za racionalnost pri delu.	Vaja: pripravi herbarij zelišč in dišavnic, ogled vrta z zelišči in dišavnicami v zdravilne namene, priprava substrata za gobe.
DOLOČANJE ZRELOSTI VRTNIN IN GOB
zna določiti tehnološko in fiziološko zrelost zelenjave, zelišč, dišavnic in gob	določi njihovo tehnološko zrelost ter jih pripravi za trg in skladiščenje prepozna njihovo fiziološko zrelost ter jih pripravi za nadaljnjo vzgojo - pridobivanje semena sledi potrebam trga	Se zaveda pomena vzgoje zelenjadnic, dišavnic, začimbnic in gob za predelavo.	Vaja: obisk obrata predelave zelenjave. Strokovna ekskurzija: ogled semenarske hiše.

CVETLIČNE VEZAVE

VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	Socializacijski cilji	Posebnosti v izvedbi
TEHNIKE LIKOVNEGA IZRAŽANJA	Dijak	Dijak
pozna likovne stile loči arhitekturne stile med seboj	usvoji načela risanja izdela skico izdelka in predvidi uporabljene materiale se nauči opazovati naravo in spoznanja vnaša v izdelek je sposoben besedno ali glasbeno izraziti svoj izdelek pred pričetkom dela ali ko je izdelek že gotov poveže arhitekturne stile z zgodovino likovne umetnosti uporabi v naravi razgradljive materiale		Vaja: ogled muzeja, galerije, likovne in cvetlične razstave, besedno izrazi ali s glasbo predstavi svoj izdelek.
POSTAVITEV SCEN
pozna cvetlične vezave zna oblikovati celostno podobo za različne priložnosti (poroka, pogreb, …)	se izuri za scenske postavitve dekorira izložbena okna, cerkve, … je sposoben posamezne cvetlične vezave globalno povezati in jim dati pomen	Razvija čut za timsko delo in strpnost. Razvija komunikativnost in racionalnost pri delu.	Vaja: izvedba del na terenu.

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

s pregledom in ocenjevanjem delavniških dnevnikov ter

izdelkov oziroma storitev z zagovorom.

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Znanja	Povezava s predmetom
	Predmet	Znanja