SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ŽIVILSKI TEHNIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 29.seji Strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 9. 7. 1999

1. IME PREDMETA

ANALIZA ŽIVIL

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

    

 

2.

    

 

3.

    

 

4.

34

102

136

skupaj

34

102

136

*  T – teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu dijak:

  • razvija spretnost za varno delo v laboratoriju in spozna osnovne tehnike in metode dela;
  • spozna varno ravnanje s kemikalijami in delo z odpadnimi snovmi;
  • razvija skrb za varovanje okolja;
  • spozna kemijske, fizikalne in instrumentalne metode analize živil;
  • nauči se natančne in točne dokumentacije meritev in rezultatov meritev;
  • nauči se kritičnega vrednotenja rezultatov;
  • spozna in se nauči uporabljati različne vire informacij;
  • razvija kolegialnost in se navaja na teamsko delo.

    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    UVOD V ANALIZO ŽIVIL

    Dijak

    Dijak

    		  

  • pozna kvalitativno in kvantitativno analizo

  • zna vrednotiti rezultate

    		•

  • pozna delitev analize na kvalitativno in kvantitativno;

  • razume pojme natančnost, točnost, meje zaznavnosti;

  • razlikuje napake pri analizah;

  • izdela laboratorijski dnevnik;

    		•

    Zaveda se pomena natančnega in varnega dela v laboratoriju.

    Oblikuje primeren odnos do dela v laboratoriju.

    		  

    KEMIJSKI LABORATORIJ

     

     

     

  • pozna ureditev kemijskega laboratorija

  • prepozna laboratorijski inventar

  • zna uporabiti zaščitno opremo in opremo za prvo pomoč

    		•

  • obnovi znanje o osnovnih pogojih za varno delo v laboratoriju

  • poimenuje laboratorijski inventar;

  • razloži uporabo laboratorijskega inventarja;

    		•

    Razvija osebno odgovornost za varstvo pri delu in poškodbah pri delu.

    Vaja:

  • čiščenje steklovine in aparatur,

  • izbira ustreznih čistilnih sredstev,

  • umerjanje merilnih bučk.

    		•

    RAZTOPINE

     

     

     

  • zna pripraviti raztopine

    		•

  • pozna načine priprave raztopin, ki jih potrebuje pri analizah

  • izračuna deleže, razmerja oziroma koncentracije raztopin;

    		•

    Dojame pomen pravilnosti in natančnosti pri delu.

    Vaja:

  • priprava odstotne raztopine,

  • priprava raztopin z določeno koncentracijo.

    		•

    KVALITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • pozna reakcije in identifikacije ionov

    		•

  • pozna osnovo identifikacije ionov;

  • ustvari si sliko o sestavi vzorca;

    		•

    Pridobi spretnosti za laboratorijsko delo.

    Vaja:

  • kvalitativna določite ionov,

  • ionske reakcije.

    		•

    KVANTITATIVNA ANALIZA

     

     

     

  • razlikuje gravimetrično in volumetrično analizo

  • usvoji pojma standardna raztopina in primarni standard

  • spozna delitev volumetrične analize na nevtralizacijske, oksidacijsko-redukcijske, obarjalne in kompleksometrične titracije

    		•

  • pozna osnovne metode obarjalne metode gravimetrične analize;

  • določi koncentracijo elementa ali spojine s pomočjo gravimetričnega faktorja;

  • zna izvesti titracije;

  • izbere ustrezen indikator;

    		•

    Razvija odnos za vestno in natančno izvajanje in dokumentiranje meritev.

    Vaja:

  • gravimetrična določitev ionov (npr. al3+, so42- ali fe3+),

  • standardizacija raztopin,

  • izvedba nevtralizacijske titracije (npr. določanje ocetne kisline v kisu),

    		•
         

  • izvedba oksidacijsko-redukcijske titracije (npr. določanje cu2+),

  • izvedba obarjalne titracije (npr. določanje nacl v margarini),

  • izvedba kompleksometrične titracije (določanje trdoto vode),

  • standardizacija raztopin.

    		•

    INSTRUMENTALNE METODE

     

     

     

  • spozna osnovne instrumentalne metode uporabne v živilski industriji (potenciometrijo, refraktometrijo, spektrofotometrijo)

    		•

  • zna razložiti princip merjenja pH vrednosti in se nauči uporabljati pH-meter;

  • pozna uporabo refraktometrov v živilski industriji in jih zna uporabiti;

  • s pomočjo Beer-Lambertovega zakona osnove metode;

  • našteje sestavne dele in spozna delovanje spektrofotometra;

    		•

    Pridobiva samozaupanje pri delu s posebnimi instrumenti.

    Razvija odgovornost za pre.vidno ravnanje z instrumenti.

    Vaja:

  • merjenje ph vrednosti različnim živilom (npr. vodi, mleku, kisu, vinu, ....),

  • spektrofotometrično določanje različnih sestavin živil (npr. določanje polifosfatov v mesnih izdelkih, določanje vitamina c, ...),

  • refraktometrično določanje suhe snovi v živilih (npr. v brezalkoholnih pijačah, ..).

    		•

    SEPARACIJSKE METODE

     

     

     

  • spozna različne separacijske metode uporabne v analizi živil (kromatografija, elektroforeza)

  • obnovi znanja o uporabi destilacije in ekstracije

    		•

  • nauči se ločevati snovi z različnimi separacijskimi metodami;

  • zna izbrati pravilno separacijsko tehniko;

  • poznajo osnove posameznih kromatografskih metod;

  • zna ločevati snovi s pomočjo elektroforeze;

  • zna uporabljati destilacijsko aparaturo in ekstraktor;

    		•

    Zaveda se škode zaradi nevestnega dela z instrumenti.

    Se z interesom vključuje v razvojno delo.

    Vaja:

  • ločevanje zmesi s pomočjo destilacije in ekstrakcije (npr. ekstrakcija čaja, destilacija organskega topila, ....),

  • analiza hranilnih snovi s pomočjo elektroforeze in kromatografije (npr. aminokislinska analiza beljakovin s pomočjo kromatografije in elektroforeze, identifikacija

    		•
         

          umetnih barvil s pomočjo       tankoplastne kromatografije,       ...),

  • ogled analiznega laboratorija s sodobno analitsko opremo.

    		•

    ANALIZA POSAMEZNIH SESTAVIN ŽIVIL

     

     

     

  • spozna metode za določanje posameznih sestavin živil

  • zna določiti vodo

  • zna določiti mineralne snovi

  • zna določiti ogljikove hidrate

  • zna določiti beljakovine

  • zna določiti maščobe

  • zna določiti vitamine

  • zna določiti aditive

    		•

  • zna razložiti osnove posamezne metode določanja vode, izbrati pravilno metodo;

  • razloži možne napake metode

  • zna določiti suho snov s pomočjo fizikalne indirektne metode;

  • zna razložiti potek suhega in mokrega sežiga in napake metode;

  • zna izvest suhi sežig;

  • zna razložiti osnove posameznih metod za dokazovanje in določanje ogljikovih hidratov;

  • pripravi vzorec za analizo;

  • kvalitativno in kvantitativno določi ogljikove hidrate v vzorcu;

  • spozna postopke določanja beljakovin;

  • pozna posamezne analizne postopke za določanje količine maščob v živilih;

  • spozna določitev kvara maščob;

    		•

    Razvija čut za natančno in dosledno delo.

    Odgovorno si zapisuje meritve in dela izračune.

    Razvija čut za teamsko delo in kolegialnost.

    Vaja:

  • določitev suhe snovi v različnih vzorcih živil (npr. v mleku, maslu, medu, marmeladi, mesnih izdelkih, ...),

  • določitev mineralnih snovi v različnih vzorcih živil (npr. določitev tipa moke, določitev pepela v papriki, popru, ...),

  • določitev ogljikovih hidratov v živilih (npr. določitev ogljikovih hidratov po Fehlingu, določitev škroba v mesnih izdelkih, dokazovanje in določanje ogljikovih hidratov s kromatografijo, polarimetrično določanje saharoze, ...),

  • določitev beljakovin v živilih (npr. določanje beljakovin po Kjeldahlu, kromatografska analiza aminokislin, ...),

  • določanje maščob v živilih (npr. določanje maščob po Soxhletu, določanje maščob po Weilbullu in Stoldtu, določitev karakterističnih števil pri oljih, ...),

  • določanje vitaminov v živilih,

  • določanje aditivov živilih.

    		•

    ANALIZA POSAMEZNIH SKUPIN ŽIVIL

     

     

     

  • zna vzorčiti živilo

  • izvede senzorično analizo

  • pozna analizne postopke;

  • uporablja Pravilnike o kakovosti živil

    		•

  • pozna pravilne postopke vzorčenja;

  • zna pravilno ravnati z vzorci;

  • spozna pomen in kriterije senzoričnega ocenjevanja;

  • obvlada osnove najpomembnejših analitičnih metod;

  • uporablja Pravilnik o kakovosti živil;

  • kritično oceni kakovost surovine, polizdelka ali izdelka;

    		•

    Razvija čut odgovornosti za ustrezno kakovost živil.

    Aktivno sodeluje v procesni kontroli.

    Vaja:

  • analiza izbranega živila in kritična ocena glede na pravilnik o kakovosti živil.

    		•

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno (izdelki pri vajah),

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • analiza živil

  • kemijski laboratorij

  • kvalitativna analiza

  • kvantitativna analiza

  • instrumentalne metode

  • separacijske metode

  • analiza posameznih sestavin živil

  • analiza posameznih skupin živil

    		•

    Tehnologija

    Fizika

    Kemija

  • živila;

  • laboratorijska tehnika;

  • ioni;

  • organske spojine;

  • merilne naprave;

  • ločitvene metode;

  • živila;

    		•