Učni načrt za kemijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.
VSEBINA
II. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA
1 Cilji predmeta
1.1 Splošni cilji pouka kemije v gimnaziji
1.2 Operacionalizacija splošnih ciljev
1.3 Klasifikacija ciljev in vsebin učnega načrta
1.4 Vsebina predmeta kemija za gimnazije
Jedrni vsebinski sklop za 1. in 2. letnik
Izbirni program kemije za 1. in 2. letnik
Jedrni vsebinski sklop za 3. letnik
Izbirni program kemije za 3. letnik
1 Simbolni zapisi in množina snovi
1.1 Množina snovi
1.2 Kemijske enačbe
2 Gradniki snovi
2.1 Zgradba atoma in periodni sistem
2.2 Povezovanje gradnikov
2.2.1 Kemijska vez
2.2.2 Molekulske vezi
3 Spremembe
3.1 Energijske spremembe
3.1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba
3.1.2 Energijske spremembe pri raztapljanju ionskega kristala
3.2 Potek kemijskih reakcij
3.2.1 Hitrost kemijskih reakcij
3.2.2 Kemijsko ravnotežje
3.2.3 Ravnotežje v vodnih raztopinah
3.2.3.1 Kisline, baze, soli
3.2.3.2 Redoks reakcije
4 Elementi v periodnem sistemu
4.1 Področja v periodnem sistemu
4.2 Značilnosti elementov
4.3 Nekovine
4.4 Elementi I., II. in III. skupine
4.5 Prehodni elementi
Izbirna vsebina: Izbrane vsebine iz splošne kemijeIzbirna vsebina: TehnologijaIzbirna vsebina: Izbrane vsebine iz analizne kemijeIzbirna vsebina: Kemija okolja
Jedrni vsebinski sklop za 3. letnik
5 Zgradba molekul organskih spojin
6 Lastnosti organskih spojin
7 Reaktivnost molekul organskih spojin
7.1 Od ogljikovodikov do alkoholov
7.2 Od alkoholov do kislinskih derivatov
7.3 Od aminov do aminokislin
7.4 Od monomerov do polimerov
8 Pomen in vloga organskih spojin
8.1 Ogljikovodiki in derivati
8.2 Lipidi in površinsko aktivna sredstva
8.3 Ogljikovi hidrati, proteini in sintezni polimeri
Izbirna vsebina: Določanje zgradbe molekul organskih spojin
Izbirna vsebina: Kiralnost in absolutna konfiguracija
Izbirna vsebina: Načrtovanje sinteze organskih spojin
Izbirna vsebina: Osnove kemije heterociklov
Izbirna vsebina: Kemija in vonj
Izbirna vsebina: Osnove biokemije
Izbirna vsebina: Antibiotiki
Izbirna vsebina: Barva in barvila
2 Standardi znanj
V. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
VI. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
VII. NADGRADNJA VSEBIN ZA MATURO IZ KEMIJE (4. letnik)
Kemija je temeljna naravoslovna veda, za katero je značilno hitro povečevanje števila informacij in podatkov, ki so posledica eksperimentalnega raziskovalnega dela in hitrega prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso. Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi vedami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi kemična in sorodna industrija, ki je ključna prvina rasti kapitala, zato vpliva tako na ekonomske kot socialne odnose v družbi. Naloga kemije kot šolskega predmeta je razvijati procese naravoslovne kulture: (1) opazovanje in opisovanje pojavov; (2) sposobnost utemeljevanja opažanj in (3) sposobnost komuniciranja. Z razvijanjem kemijskih pojmov uresničujemo štiri ključne stebre izobraževanja v novem tisočletju: (1) učiti se, da bi vedeli, (2) učiti se, da bi znali uporabljati, (3) učiti se za celostno osebnostno rast, (4) učiti se za skupno življenje. Ključni poudarki pri pouku kemije v gimnaziji so sistematično zbiranje podatkov, prikaz soodvisnosti med temeljnim kemijskim znanjem in možnimi aplikacijami ter ekonomijo. V gimnaziji dijaki izpopolnijo svoje sposobnosti sporočanja informacij v kemijskem jeziku, povečajo skrb za zdravje in varnost pri delu, poleg tega pa podrobneje spoznajo pomen kemije in kemijske industrije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.
Pri uvajanju kemije v šole moramo skrbeti za razvoj celostne osebnosti, ki jo opredeljujejo kritičnost, kreativnost, poštenost, radovednost, svoboda misli in besed ter sposobnost preseganja dogem. Druga pomembna funkcija kemije je razvijanje spoznavnih procesov pri učencih na podlagi opredeljevanja pojmov in razvrščanja primerov za pojme po njihovih lastnostih, razvijanje sposobnosti napovedovanja lastnosti, prepoznavanje soodvisnosti na podlagi ustreznih predstavitev znanja ter posploševanje in povezovanje s teorijo. Pri tem je ključna vizualizacija povezovanja makroskopskih opažanj z mikroskopsko razlago.
Da bi lahko uresničevali naloge kemije kot šolskega predmeta, mora biti pouk zasnovan na eksperimentalni in raziskovalni podlagi. Pri razumevanju kemije so pomembne tako vsebina (dejstva, pojmi, modeli, teorije) kot tudi metode, s katerimi pridobivamo znanje. Poglavitna značilnost metod poučevanja kemije so aktivnosti, na podlagi katerih dijaki:
1. spoznavajo določeno vsebino ali lahko rešijo problem;
2. analizirajo empirične podatke, ki jih dobijo z eksperimentom ali
s študijem virov informacij, ob učiteljevi pomoči pa spoznavajo nove pojme,
odkrivajo povezave med njimi in jih povezujejo v pravila.
Pri izbiri dejstev in pojmov, ki jih posredujemo dijakom, je pomembno, da nadgrajujemo pojme, ki so jih spoznali že v osnovni šoli. Le-te v gimnaziji razširimo in poglobimo z zahtevnejšimi primeri in teorijami. S takim pristopom povezujemo osnovnošolsko znanje kemije s srednješolskim. Poglavitna naloga učitelja kemije v srednji šoli je povezovanje primerov kemijskih pojmov z življenjem, zato mora imeti na voljo čim več informacij, ki jih črpa iz različnih virov, od klasičnih, kot so knjige in revije, do sodobnih, kot so zgoščenke in baze podatkov, dostopne linijsko ali po internetu. Za ta namen priporočamo uporabo elektronskega naslova: http://www.keminfo.uni-lj.si .
Pri pouku kemije v srednji šoli razvijamo naslednje procese:
(1) sistematično zbiranje podatkov in informacij,
(2) sposobnost posredovanja kemijskih informacij,
(3) spoznavanje narave znanstvene misli,
(4) pomen kemije za trajnostni človekov razvoj,
(5) skrb za zdravje in varnost pri delu;
(6) uvajanje v metodologijo raziskovalnega dela.
(1) Sistematično zbiranje podatkov in informacij
Dijaki naj:
(2) Sposobnost komuniciranja v kemiji
Dijaki naj:
(3) Spoznavanje vrednosti znanstvene misli
Dijaki naj:
(4) Pomen kemije za trajnostni razvoj
Dijaki naj:
(5) Skrb za zdravje in varnost
Dijaki naj:
(5.1) Uvajanje v metodologijo raziskovalnega dela - načrtovanje eksperimentov
Dijaki naj:
(5.2) Uvajanje v metodologijo raziskovalnega dela - zbiranje dokazov
Dijaki naj:
(5.3) Uvajanje v metodologijo raziskovalnega dela - analiza dokazov, sklepi in vrednotenje
Dijaki naj:
Učni načrt je sestavljen iz jedrnega vsebinskega sklopa in izbirnih vsebin. V okviru vsakega pojmovnega sklopa jedrnih vsebin so cilji in vsebine opredeljeni na dveh ravneh: (1) na splošni ravni (210 ur) in (2) na višji ravni (280 ur) ter dodatnih 20 ur laboratorijskih vaj v 4. letniku. Cilji in vsebine višje ravni so v učnem načrtu podani v poševnem tisku. Cilje in vsebine na višji ravni je mogoče dosegati le ob večjem obsegu ur (315 ur +35 ur namenjenih pripravam na maturo (sklep Strokovnega sveta R Slovenije, 1999)). Tako so nekateri cilji in pripadajoče vsebine vključeni v maturitetni katalog znanj iz kemije in so praviloma obravnavani v četrtem letniku v okviru priprav na maturo iz kemije. Tiste vsebine in cilji višje ravni, ki niso del maturitetnega kataloga znanj, so namenjeni dijakom, ki se vključujejo v tekmovanja iz znanja kemije v okviru gibanja »Znanost mladini«.
Cilji in vsebine višje ravni programa niso nadomestilo za izbirne vsebinske sklope. Vsebine izbirnih vsebinskih sklopov niso predmet preverjanja znanja na maturi in tudi ne na tekmovanjih iz znanja kemije.
Pri zasnovi izvedbenega učnega načrta učitelji avtonomno povezujejo splošne cilje z operacionaliziranimi cilji glede na kontekst, v katerem želijo obravnavati izbrane kemijske pojme.
Jedrni vsebinski sklop za 1. in 2. letnik:
1 Simbolni zapisi in množina snovi
1.1 Formule spojin
1.2 Kemijske enačbe
2 Gradniki snovi
2.1 Zgradba atoma in periodni sistem
2.2 Povezovanje gradnikov
2.2.1 Kemijska vez
2.2.2 Molekulske vezi
3 Spremembe
3.1 Energijske spremembe
3.1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba
3.1.2 Energijske spremembe pri raztapljanju ionskega kristala
3.2 Potek kemijske reakcije
3.2.1 Hitrost kemijske reakcije
3.2.2 Kemijsko ravnotežje
3.2.3 Ravnotežje v vodnih raztopinah
3.2.3.1 Kisline, baze, soli
3.2.3.2 Redoks reakcije
4 Elementi v periodnem sistemu
4.1 Področja periodnega sistema
4.2 Značilnosti elementov
4.3 Nekovine v periodnem sistemu (VII., VI., V., in IV. skupina)
4.4 Elementi I., II. in III. skupine
4.5 Prehodni elementi
Izbirni program kemije za 1. in 2. letnik:
1. Spontanost kemijskih reakcij
2. Kemijska kinetika
3. Ravnotežja v raztopinah elektrolitov
4. Koligativne lastnosti raztopin, fazni diagrami
Tehnologija
5. Haber-Boschov postopek pridobivanja amoniaka
6. Pridobivanje klora z elektrolizo taline oziroma vodne
raztopine natrijevega klorida
7. Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice
8. Silicij in polprevodniki
Analizna kemija
9. Kromatografija
1 0. Osnove spektroskopije
Kemija okolja
11. Onesnaževala
12. Onesnaževanje zraka
13. Ozonska luknja
14. Onesnaženost vode in viri pitne vode
15. Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije
16. Biorazgradnja
Jedrni vsebinski sklop za 3. letnik
5 Zgradba molekul organskih spojin
6 Lastnosti organskih spojin
7 Reaktivnost molekul organskih spojin
7.1 Od ogljikovodikov do alkoholov
7.2 Od alkoholov do ogljikovih hidratov
7.3 Od aminov do peptidov
7.4 Od monomerov do polimerov
8 Pomen organskih spojin za življenje
8.1 Ogljikovodiki in halogenirani derivati
8.2 Lipidi in površinsko aktivna sredstva
8.3 Ogljikovi hidrati, proteini in sintezni polimeri
Izbirni program kemije za 3. letnik:
JEDRNE VSEBINE
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
PREDLAGANE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
1 Simbolni zapisi in množina snovi 1.1 Množina snovi |
|
|
|
|
Dijaki naj: - utrdijo razumevanje pojmov množine snovi in Avogadrove konstante - poznajo povezave med maso snovi, množino snovi in številom delcev snovi - znajo izračunati empirične in molekulske formule spojin (v.r.) - poznajo zvezo med molsko maso in molsko prostornino plinov - znajo uporabiti splošno plinsko enačbo (v.r.) - znajo izračunati množinsko koncen-tracijo raztopin |
|
2. Povezava med m(X), n(X) in N(X) Določanje empirične in molekulske formule spojin (v.r.)
1. Molska prostornina plinov 2. Splošna plinska enačba (v.r.) |
1. računanje masnega deleža 2. Ar(X), Mr(X), M(X) 3. množina snovi 4. Avogadrova konstanta, N(X) 5. topilo, topljenec, raztopina, masna koncentracija; priprava raztopin določene koncenracije, merjenje gostote; |
|
1.2 Kemijske enačbe |
|
|
|
|
Dijaki naj:
- znajo iz urejene kemijske enačbe razbrati množinska razmerja in izračunati mase reaktantov in produktov
|
|
|
1. urejanje kemijskih enačb 2. izračun mase snovi iz množine snovi |
|
2 Gradniki snovi 2.1 Zgradba atoma in periodni sistem |
|
|
|
|
Dijaki naj: - razložijo pomen in zvezo med vrstnim in masnim številom, definirajo izotope - spoznajo razporeditev elektronov po energijskih nivojih (lupine in podlupine) oziroma orbitalah v atomih in ionih reprezen-tativnih elementov - razumejo razporeditev elementov v periodnem sistemu kot posledico zgradbe njihovih atomov - razložijo periodično spreminjanje izbranih fizikalnih lastnosti elementov po skupinah in periodah na podlagi zgradbe njihovih atomov |
|
1. Definiranje energijskih nivojev elektronov in orbital 2. Razvrščanje elektronov v orbitale atomov in ionov reprezentativnih elementov 1. Povezava med razporeditvijo elektronov v atomu elementa in položajem elementa v periodnem sistemu
|
|
|
- spoznajo definicijo relativne atomske mase
|
|
1. Opredelitev atomskega radija in prve ionizacijske energije ter njihovo spreminjanje v skupini in periodi (v.r.) 2. Spreminjanje kovinskega značaja elementov po skupini in periodi |
|
|
2.2 Povezovanje gradnikov 2.2.1 Kemijska vez |
|
|
|
|
Dijaki naj: - razložijo zgradbo ionskih kristalov ob primeru natrijevega klorida in cezijevega klorida (v.r.) - opredelijo osnovne kristalografske pojme: kristalna mreža, osnovna celica, kristalni sistemi (v.r.) - razlikujejo in določijo vezne in nevezne elektronske pare v strukturnih formulah enostavnih molekul - na podlagi odboja veznih in neveznih elektronskih parov sklepajo o obliki enostavnih molekul - razložijo zgradbo kovalentnih kristalov ob primeru diamanta in kremena (v.r.) |
|
2. kovalentna vez, kovalentni kristali
1. značilnosti kovinske vezi 2. kovinski kristali, osnovne celice in skladi (v.r.)
|
1. ionska vez 2. kovalentna vez 3. fizikalne lastnosti 4. snovi z ionsko in kovalentno vezjo |
|
- definirajo alotropijo ob primeru ogljika - definirajo kovinsko vez - poznajo tipe osnovnih celic v kovinskih kristalih (v.r.) - na podlagi značilnih fizikalnih lastnosti prepoznajo zgradbo trdnih snovi |
|
|
|
|
2.2.2 Molekulske vezi |
|
|
|
|
Dijaki: - poznajo dipolni moment kot mero za oceno polarnosti molekul - poznajo pojem polarizabilnost (v.r.) - poznajo vpliv molekulskih vezi na fizikalne lastnosti snovi - znajo razložiti značilnosti molekulskih kristalov ob primeru joda, ogljikovega dioksida in glukoze - znajo definirati vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi, ano-malne lastnosti vode |
|
Medmolekulske sile 2. Molekulski kristali
1. Vodikova vez in fizikalne lastnosti snovi; voda, alkoholi, karboksilne kisline, amoniak, vodikov fluorid, proteini, DNA (v.r.)
|
molekulskega kristala joda ali ogljikovega dioksida in model za prikaz vodikovih vezi v vodi
|
|
3 Spremembe 3.1 Energijske spremembe 3.1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba |
|
|
||
Dijaki naj: - spoznajo standardno tvorbeno entalpijo - znajo uporabiti standardno tvorbeno in vezno entalpijo pri izračunu standardne reakcijske entalpije (v.r.) - ugotavljajo vplive produktov sežiga fosilnih goriv na okolje - spoznajo alternativne vire energije in njihovo uporabnost |
|
1. Standardna tvorbena entalpija 2. Standardna vezna entalpija (v.r.) 3. Standardna reakcijska entalpija
|
- fosilna goriva, obnovljivi in neobnovljivi viri energije 1. reakcija kalcijevega oksida z vodo, eksotermna reakcija 2. reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom, endotermna reakcija 3. sežigna entalpija etanola (v.r.) 4. entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino bakrovega(II) sulfata (v.r.) |
|
3.1.2 Energijske spremembe pri raztapljanju ionskega kristala |
|
|
||
Dijaki naj: - spoznajo vplive na hitrost raztapljanja ionskih kristalov - spoznajo pojma entalpija hidratacije in mrežna entalpija ionskega kristala - razložijo raztapljanje ionskega kristala kot eksotermen/endotermen proces na podlagi hidratacijske in mrežne energije (v.r.) |
|
2. Mrežna entalpija ionskih kristalov
|
|
|
3.2 Potek kemijskih reakcij 3.2.1 Hitrost kemijskih reakcij |
|
|
|
|
Dijaki naj: - preučijo vpliv koncentracije in temperature na hitrost kemijske reakcije - opredelijo značilnosti teorije trkov in aktivacijsko energijo (v.r.) - opredelijo katalizo in katalizatorje - spoznajo vpliv segrevanja Zemlje na biološko ravnotežje |
|
1. Hitrost kemijske reakcije in vplivi na njeno vrednost 2. Teorija trkov (v.r.) 3. Aktivacijska energija (v.r.) 4. Kataliza, katalizatorji
|
1. vpliv koncentracije in temperature na hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino 2. homogena kataliza: reakcija med natrijevim oksalatom in kalijevim manganatom(VII) 3. heterogena kataliza: razpad vodikovega peroksida |
|
3.2.2 Kemijsko ravnotežje |
|
|
|
|
Dijaki naj: - razumejo kemijsko ravnotežje kot dina-mičen proces - opredelijo vplive na položaj ravnotežja kemijske reakcije - definirajo konstanto ravnotežja Kc in opredelijo vplive nanjo - izračunajo Kc na podlagi znanih ravnotežnih koncentracij reaktantov in produktov - poznajo zunanje vplive na položaj ravnotežja in znajo izračunati Kc (v.r.) |
|
1. Ravnotežne kemijske reakcije 2. Zakon o vplivu koncentracij; konstanta ravnotežja Kc 3. Vplivi na položaj ravnotežja kemijske reakcije - Le Chatelierovo načelo (v.r.)
|
1. reakcija med raztopinama barijevega klorida in natrijevega karbonata 2. reakcija med raztopinama železovega (III) klorida in kalijevega tiocianata 3. primer organske reakcije - sinteza estra
|
|
3.2.3 Ravnotežja v vodnih raztopinah 3.2.3.1 Kisline, baze, soli |
|
|
|
|
Dijaki naj: - opredelijo pojem protolitskega ravno-težja in izrazijo ravnotežne konstante KW, Ka, Kb - znajo izračunati pH vodnih raztopin kislin in baz - ocenijo jakost kislin in baz na podlagi vrednosti Ka oziroma Kb ter pH raztopine - znajo oceniti pH raztopine soli na podla- gi jakosti kisline oziroma hidroksida - spoznajo primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti - spoznajo vpliv raztopljenih snovi v vodi in kislega dežja na okolje |
1. računanje koncentracije/pro-stornine kisline/baze pri nevtralizaciji 2. KW, Ka, Kb, pH
|
KW, Ka, Kb, jakost kislin in baz |
1. opredelitev kislin in baz na podlagi reakcije oksidov z vodo 2. opredelitev kislega in bazičnega značaja vodnih raztopin na podlagi pH 3. poznavanje nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami 4. poznavanje osnov kemijske nomenklature kislin, baz in njihovih soli 5. kisli dež 2. hidroliza soli, merjenje pH 3. odvisnost pH kislin glede na njihovo jakost in koncentracijo (v.r.) 4. titracija močne kisline z močno bazo 5. titracijska krivulja (v.r.) 6. primeri ionskih reakcij
|
|
3.2.3.2 Redoks reakcije |
|
|
|
|
Dijaki naj: - znajo urejati preproste redoks enačbe - poznajo redoks vrsto in jo znajo upora-biti za napovedovanje možnosti poteka kemijske reakcije (v.r.) - poznajo galvanski člen kot vir istosmer-nega toka - razlikujejo med galvanskim členom in elektrolitsko celico - spoznajo vpliv galvanskih odpadkov na okolje in njihovo predelavo |
2. napovedovanje smeri poteka redoks reakcij (v.r.) 3. računanje množine izločene snovi pri elektrolizi
|
2. Urejanje redoks reakcij 3. Redoks vrsta, standardni redoks potenciali (v.r.) 4. Galvanski členi
|
2. priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena 3. elektroliza vode 4.elektroliza vodne raztopine kalijevega jodida 1. Pridobivanje kovin z elektrolizo 2. Korozija in zaščita
|
|
4 Elementi v periodnem sistemu 4.1 Področja v periodnem sistemu |
|
|
|
|
Dijaki naj: - spoznajo, da imajo elementi v s, p, d in f področju nekatere skupne lastnosti |
|
1. s, p, d in f področje 2. Značilnosti elementov v posameznem področju |
|
|
4.2 Značilnosti elementov |
|
|
|
|
Dijaki naj: - primerjajo značilne reakcije elementov - utrdijo osnove kemijske nomenklature - primerjajo lastnosti elementov 3. peri-ode (v.r.)
|
|
1. Ionski in kovalentni značaj vezi 2. Jakost kislin in baz 3. Jakost oksidantov in reducentov 1. Kislinsko-bazne reakcije 2. Ionske reakcije 3. Redoks reakcije 1. Primerjava lastnosti oksidov elementov 2. Primerjava lastnosti kloridov elementov (v.r.) |
viri elementov v naravi
|
|
4.3 Nekovine |
|
|
|
|
Dijaki naj: - opredelijo značilnosti halogenov - opredelijo značilnosti kisika in njego-vih spojin - opredelijo značilnosti žvepla in njego-vih spojin (v.r.) - opredelijo značilnosti dušika in njego-vih spojin - opredelijo značilnosti fosforja in njegovih spojin (v.r.) - opredelijo značilnosti ogljika in njego-vih spojin, tako anorganskih kakor tudi organskih - opredelijo značilnosti silicija in njego-vih spojin (v.r.) - spoznajo vpliv uporabe umetnih gnojil
- spoznajo vlogo ogljikovega dioksida pri nastanku tople grede |
|
1. Najpomembnejši tipi spojin 2.fizikalne in kemijske lastnosti 1. Značilnosti skupine 2. Vodikovi halogenidi 3. Oksokisline klora (v.r.) 1. Značilnosti skupine 2. Kisik in njegove spojine 3. Žveplo (alotropija) in njegove spojine (v.r.) 1. Značilnosti skupine 2. Dušik in spojine 3. Fosfor in spojine (v.r.) 4. Umetna gnojila in pridobivanje hrane IV. skupina 2. Ogljik in njegove spojine 3. Vloga ogljikovega dioksida pri nastanku tople grede 4. Silicij in njegove spojine, steklo in cement (v.r.) 5. Uporaba silicija v računalništvu (v.r.) |
sestava zraka, onesnaženje zraka (SOx, NOx) 1. nitrati kot vir kisika 2. alotropija žvepla (v.r.) 3. raztapljanje NH3(g) v vodi (vodomet) 4. reaktivnost belega in rdečega fosforja (v.r.) |
|
4.4 Elementi I., II. in III. skupine |
|
|
|
|
Dijaki naj: - opredelijo značilnosti elementov II. skupine - opredelijo značilnosti in pridobivanje aluminija
|
|
1. Najpomembnejši tipi spojin 2. Fizikalne in kemijske lastnosti 2. Reakcije s kisikom in vodo 2. Reakcije s kisikom 3. Trdota vode 4. Materiali v gradbeništvu |
1. plamenske reakcije 2. reakcija natrija z vodo 3. določanje trdote vode 4. amfoterni značaj aluminijevega (III) oksida |
|
4.5 Prehodni elementi |
|
|
|
|
Dijaki naj: - definirajo koordinacijske spojine kot značilnost prehodnih elementov (v.r.) - kot predstavnika prehodnih elementov spoznajo krom in železo - spoznajo uporabo prehodnih elementov v industriji
|
|
1. Najpomembnejši tipi spojin 2. Fizikalne in kemijske lastnosti 3. Uporaba prehodnih elementov v industriji
|
1. oksidacijska stanja pri manganu 2. sinteza koordinacijske spojine (v.r.) 3.korozija železa
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Izbrane vsebine iz splošne kemije
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - spontanost kemijske reakcije: spoznajo dejavnike, ki definirajo spontanost ke-mijske reakcije - kemijska kinetika: spoznajo pojem red reakcije, prepoznavajo reakcije ničelnega in prvega reda - ravnotežje v raztopinah elektrolitov: spoznajo sestavo in lastnosti pufrnih raztopin in znajo izračunati njihov pH - ravnotežje v raztopinah elektrolitov: povežejo obliko titracijske krivulje z izborom indikatorja za določitev ekvivalentne točke - raztopine: spoznajo pojem koligativne lastnosti raztopin in znajo razložiti povezavo med parnim tlakom raztopine in njenim tališčem/vreliščem |
|
1. Entropija kot mera za nered 2. Zveza med entalpijo in entropijo 1. Red reakcije, ničel-ni red, prvi red 2. Eksperimentalno določanje reda reakcije 1. Pufri 2. Indikatorji za kislinsko-bazne titracije 2.Znižanje tališča, zvišanje vrelišča |
1. določanje reda reakcije 2. priprava pufra z določeno vrednostjo pH 3. titracija: močna kislina - močna baza, izbira indikatorja in izdelava titracijske krivulje; določitev pH v ekvivalentni točki Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov. |
|
IZBIRNA VSEBINA: Tehnologija
OPERATIVNI CILJI SKLOPA |
DEJAVNOSTI - KTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - spoznavajo tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek postopka in ekonomske vidike
|
|
|
Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov. |
|
IZBIRNA VSEBINA: Izbrane vsebine iz analizne kemije
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - spoznajo različne vrste kromatografije kot separacijske metode - spoznajo osnove spektroskopije: vidna, ultravijolična in infrardeča spektrosko-pija
|
|
1. Določanje kationov s plamensko reakcijo 2. Določanje anionov z obarijalnimi reakcijami 1. Vrste kromatografij 2. Kolonska kromatografija 3. Papirna kromatografija 2. Vidna in ultravijolična spektroskopija 3. Infrardeča spektroskopija |
1. ločevanje zmesi s kolonsko in papirno kromatografijo 2. snemanje spektrov čistih spojin in njihova interpretacija
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Kemija okolja
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - onesnaženje zraka in kisli dež: poglobijo znanje o onesnaženosti zraka in nastanku kislega dežja - ozonska luknja: spoznajo vzroke za nastanek ozonske luknje in njen vpliv na življenje - onesnaženost vode in viri pitne vode: ovrednotijo onesnaženost vode kot svetovni problem in spoznajo načine pridobivanja pitne vode - odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije: spoznajo odpadke, ki jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine in sekundarne vire ter načine njihove uporabe - biorazgradnja odpadkov: spoznajo okoliščine in načine biorazgradnje nekaterih odpadkov |
|
2. Merila nevarnosti 1. Poglavitni onesnaževalci zraka 2. Nastanek kislega dežja in njegov vpliv na okolje 2. Vplivi ozonske luknje na življenje 3. Preprečevanje nastanka ozonske luknje 1. Zaloge pitne vode in pridobivanje pitne vode 2. Preprečevanje onesnaženja voda Onesnaževanje rodovitne prsti 2. Kisli dež 3. Sredstva za varstvo rastlin
|
2. biorazgradnja izbranega odpadka Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov. |
|
OPREDELITEV PREDMETA KEMIJA ZA 3. LETNIK GIMNAZIJE
JEDRNE VSEBINE
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
PREDLAGANE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
5 Zgradba molekul organskih spojin |
|
|
|
|
Dijaki naj: - razvrstijo organske spojine glede na struk-turo radikala (ciklične, aciklične, nasičene, nenasičene in aromatske) - ponovijo in poznajo funkcionalne skupine osnovnih razredov organskih spojin - znajo zapisovati organske spojine z mole-kulskimi, racionalnimi, skeletnimi in struk-turnimi formulami ter razlikovati zapise gle-de na njihovo informacijsko vrednost - poznajo osnovna pravila poimenovanja organskih spojin po IUPAC-u in jih znajo uporabiti za poimenovanje ogljikovodikov in njihovih monofunkcionalnih derivatov - znajo razlikovati med verižno, položaj-no, funkcionalno in geometrijsko izome-rijo - poznajo pravila za razlikovanje geome-trijskih izomerov - znajo poiskati kiralni center v molekuli in poznajo pravila za opredeljevanje L in D konfiguracije (v.r.) - znajo razlikovati med sučnostjo in konfiguracijo (v. r.) - znajo sklepati o možnih izomerih na podlagi molekulske formule ob vključe-vanju verižne, položajne, geometrijske in na višji ravni tudi optične izomerije
|
načrtovanje eksperimentov za preverjanje relacij med zgradbo in fizikalnimi lastnostmi izbranih organskih spojin |
1.Elektronska konfiguracija ogljikovega atoma v osnovnem stanju, nastajanje enojne in multiplih vezi; 2. Teorija hibridizacije atomskih orbital, nastajanje s in p vezi (v. r.) 1. Empirična formula 2. Molekulska, racionalna, skeletna, strukturna formula 1. temeljna pravila nomenklature IUPAC Izomerija organskih spojin 2. Položajna izomerija 3. Geometrijska izomerija 4. Funkcionalna izomerija 5. Optična izomerija (v.r.) 1. Medmolekulske sile 2. Fizikalne lastnosti 3. Fiziološke lastnosti |
optično izomerijo, L in D konfiguracijo predstavimo na temeljnem
nivoju pri poglavjih: 2. Aminokisline
|
Vsebina je nadgradnja 11. poglavja osnovnošolskega programa - Ogljikovodiki. Predvideno je tudi poznavanje funkcionalnih skupin osnovnih razredov organskih spojin: halogenski derivati ogljikovodikov, alkoholi, aldehidi in ketoni, karboksilne kisline, estri in amini.
|
6 Lastnosti organskih spojin |
|
|
|
|
Dijaki naj: - znajo dokazati ogljik in vodik v organ-skih spojinah, poznajo teste za dokazo-vanje S2-, X- ionov ter teste za dokaz CN, SCN ionov (v.r.) - sklepajo o elementni sestavi organskih spojin na podlagi rezultatov testov oksi-dativne in reduktivne razgradnje organ-skih spojin - na podlagi rezultatov topnosti v polar-nih in nepolarnih topilih sklepajo o polarni/nepolarni naravi funkcionalne skupine v organski spojini - poznajo klasifikacijsko shemo najpomembnejših vrst organskih spojin na podlagi topnosti (v.r.) - poznajo povezave med nukleofili-ba-zami in elektrofili-kislinami ter znajo na podlagi zgradbe sklepati o kislih oziroma bazičnih lastnostih (v. r.) - na podlagi znane sestave zmesi skle-pajo o možnih načinih ločevanja zmesi organskih spojin (v.r.) |
|
|
Dijake pri delu usmerjamo v uporabo baz podatkov o toksičnosti organskih spojin in načinih varnega ravnanja s snovmi in varnega odlaganja snovi. |
1. dokazovanje ogljika in vodika v organskih spojinah 2. lastnosti alkanov in alkenov, alkoholov, aldehidov, ketonov in karboksilnih kislin |
7 Reaktivnost molekul organskih spojin 7.1 Od ogljikovodikov do alkoholov |
|
|
|
|
Dijaki naj: - znajo razlikovati med radikalskimi in polarnimi (ionskimi) reakcijami pri oglji-kovodikih - znajo sklepati o vplivih lege halogen-skega atoma na potek hidrolize haloge-niranih ogljikovodikov - poznajo pomen reakcij za sintezo pro-izvodov za vsakdanjo rabo in v industriji
|
|
1. Radikalske substitucije 2. Elektrofilne aromatske substitucije pri arenih (EAS) - halogeniranje in alkiliranje 3. Usmerjanje pri EAS (v.r.) 4. Elektrofilne adicije na multiple vezi 5. Hidrolize halogenoalkanov |
1. bromiranje cikloheksana (primer radikalske substitucije) v temi in na svetlobi 2. adicija broma na cikloheksen ali 1-heksen - primer adicije na multiplo vez 3. primerjalno bromiranje toluena in fenola - vpliv subtituentov na potek reakcije (elektrofilna substitucija) (v.r.) 4. hidroliza 2-kloro-2-metilpropana in 1-klorobutana |
1. Družina ogljikovodikov 2. Kisikova družina |
7.2 Od alkoholov do kislinskih derivatov |
|
|
|
|
Dijaki naj: - poznajo zvezo med lego hidroksilne skupine v molekuli alkohola in potekom reakcije oksidacije - poznajo reakcijo eliminacije vode iz alkoholov, nastajanje alkenov - poznajo reakcije oksidacije karbonilne skupine v karboksilno - poznajo reakcijo nukleofilne adicije na karbonilno skupino le kot dokazno reak-cijo za karbonilno skupino - poznajo reakcijo estrenja in hidrolize estrov - spoznajo pomen reakcij v proizvodnji novih produktov |
|
1. Oksidacija in oksidativna razgradnja alkoholov 2. Eliminacije vode - nastajanje alkenov 1. Oksidacije 2. Nukleofilna adicija NaHSO3 3. Adicija - eliminacija (R-NH2) (v. r.) 4. Reakcija estrenja in hidroliza estra 5. Adicija - substitucija - medsebojne pretvorbe derivatov karboksilnih kislin (kloridov, anhidridov, amidov, estrov) (v. r.)
|
1. primerjalna oksidacija primarnega, sekundarnega in terciarnega alkohola, 2. oksidacija cikloheksanola v cikloheksanon, 3. eliminacija vode iz cikloheksanola, 4. priprava cikloheksilacetata, 5. adicija NaHSO3 na karbonilno skupino, 6. adicija 2,4-DNFH (v.r.), 7. hidroliza kislinskih derivatov pri sobnih razmerah in povišani temperaturi (v.r.) |
1. Družina ogljikovodikov 2. Kisikova družina |
7.3 Od aminov do aminokislin |
|
|
|
|
Dijaki naj: - poznajo vpliv radikala na konstanto protolize aminov (v.r.) - poznajo reakcijo diazotiranja pri aro-matskih aminih in pripajanja na fenole in amine ter tvorbo azospojin - poznajo ionski značaj aminokislin in znajo zapisati protolitske reakcije s kislinami in bazami - poznajo vpliv zgradbe aminokislin na pH v izoelektrični točki - poznajo dokazno reakcijo za aminoki-sline in dokazno reakcijo za peptidno vez - znajo razložiti nastajanje peptidne vezi
|
|
1. Topnost aminov v vodi in nastajanje soli 2. Alkiliranje aminov (v.r.) Diazotiranje aminov in pripajanje, tvorba azospojin na krpici
|
1. topnost aminov v vodi, merjenje pH vodnih raztopin v primerjavi z raztopino amoniaka 2. priprava azobarvila na krpi blaga, razlikovanje med aromatskimi in alifatskimi amini 3. amfoternost aminokislin 4. dokaz aminokislin z ninhidrinskim testom 5. kromatografija aminokislin (v.r.) 6. dokaz peptidne vezi
|
1. Kisikova družina 2. Dušikova družina |
7.4 Od monomerov do polimerov |
|
|
|
|
Dijaki naj: - znajo na podlagi reaktivnosti organskih molekul sklepati o možnosti poliadicije in polikondenzacije - znajo opredeliti ponavljajočo se enoto v polimeru in opredeliti zgradbo monome-ra (v.r.) - znajo zapisati reakcijsko shemo za po-tek radikalske polimerizacije - poznajo osnovne reakcijske sheme za pripravo poliamidov in poliestrov - znajo iz lastnosti polimerov sklepati o zgradbi (v. r.) - znajo sklepati o strukturni povezavi med naravnimi in sinteznimi polimeri |
|
1. Poliamidi 2. Poliestri 3. Vpliv zamreženosti na lastnosti poliestra 4. Dodatki polimerom in njihove funkcije (v.r.) |
1. študij pogojev nabrekanja poliadicijskega polimera agrogela v različnih topilih in raztopinah elektrolitov in neelektrolitov 2. sinteza najlona 3. sinteza različno premreženih poliestrov in študij vplivov zamreženja na njihove lastnosti
|
1. Polimeri
|
8 Pomen in vloga organskih spojin 8.1 Ogljikovodiki in derivati |
|
|
|
|
Dijaki naj: - poznajo usmeritve na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije (bioplin) - poznajo vplive uporabe ogljikovodikov na okolje - razumejo potrebo po iskanju novih vi-rov energije in ohranjanju ogljikovodi-kov kot surovinske baze v petrokemiji - poznajo pozitivne vidike uporabe halo-geniranih ogljikovodikov - poznajo vplive halogeniranih ogljikovo- dikov na okolje
|
|
|
2. topila 3. študij biorazgradnje spojin v odvisnosti od zgradbe
|
|
8.2 Lipidi in površinsko aktivna sredstva |
|
|
|
|
Dijaki naj: - poznajo klasifikacijsko shemo lipidov in znajo opredeliti relacije med gradniki na podlagi zgradbe - poznajo uporabo maščob v prehrani in procese kvarjenja maščob - poznajo delovanje površinsko aktivnih snovi in pomen dodatkov - poznajo vplive molekulske zgradbe detergentov na biorazgradljivost - poznajo probleme onesnaževanja z detergenti - poznajo funkcijo lipidov v živih siste-mih, zlasti kot sestavin celične membrane (v.r.)
|
|
|
|
|
8.3 Ogljikovi hidrati, proteini in sintezni polimeri |
|
|
|
|
Dijaki naj: - poznajo fotosintezo kot fotokemično reakci-jo, pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično - poznajo klasifikacijsko shemo ogljikovih hidratov in razlikujejo med monosaharidi, disaharidi in polisaharidi - poznajo funkcije ogljkovih hidratov v organizmih (v.r.) - poznajo zgradbo proteinov in proteidov - poznajo pomen proteinov kot biokataliza-torjev - encimov - poznajo uporabo naravnih in predelanih polimerov - preučijo trende razvoja novih polimernih materialov - poznajo probleme, povezane z uporabo plastičnih materialov
|
|
|
1. dokazne reakcije za ogljikove hidrate 2. encimska hidroliza škroba 3. dokazovanje zgradbe proteinov (opcijsko)
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Določanje zgradbe molekul organskih spojin
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - poznajo veličine, s katerimi opišemo valo-vanje, in njihove medsebojne relacije - znajo opredeliti svetlobo kot del elektroma-gnetnega valovanja - poznajo spekter vidne svetlobe - vedo, da je energija atoma ali molekule dis-kretna - spoznajo absorpcijo kot makroskopsko pos-ledico interakcije snovi s svetlobo - vedo, da je na mikroskopski ravni absorp-cija povezana s spremembo elektronskih, vibracijskih, rotacijskih ali translacijskih energijskih stanj molekule - spoznajo uporabo absorpcije UV-VIS in IR-svetlobe za identifikacijo organskih molekul
|
|
1. Frekvenca, valovna dolžina, hitrost in energija 2. Svetloba kot del EMV 3. Izvori in sprejemniki EMV 1. Elektronska stanja 2. Vibracijska in rotacijska stanja 3. Absorpcija energije in spremembe energijskih stanj |
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Kiralnost in absolutna konfiguracija
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - znajo uporabiti pravila za opredeljeva- nje absolutne konfiguracije (R, S) spojin z enim ali največ dvema kiralnima cen-troma - znajo preslikati zapis enantiomerov iz 3-D modelne predstavitve v 3-D projek-cijsko formulo in v Fischerjevo projek-cijsko formulo - poznajo pomen optične izomerije in konfiguracije pri aminokislinah in mono-saharidih - spoznajo pojav kiralnosti v naravi
|
|
|
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Načrtovanje sinteze organskih spojin
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - obiščejo CTK oziroma specializirane infor-macijske centre in se seznanijo z računal-niškimi bazami podatkov s področja ke-mije in načini iskanja informacij - pripravijo načrt sinteze, izolacije in identifikacije izbrane organske spojine na podlagi samostojnega študija literature |
|
|
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Osnove kemije heterociklov
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - poznajo Hücklovo pravilo aromatično-sti in ga znajo uporabljati za razlikovanje med aromatskimi in nearomatskimi hete-rocikličnimi spojinami - spoznajo reaktivnost heterocikličnih spojin na napad nukleofilov in elektro-filov - poznajo pomen in vlogo heterocikličnih spojin v naravnih spojinah - poznajo probleme zasvojenosti z mami-li in načine preprečevanja zasvojenosti
|
|
|
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Kemija in vonj
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - spoznajo vpliv kemijske zgradbe spojin na zaznavanje vonja
- spoznajo eterična olja kot skupino naravnih zmesi
- izvedo, v katere skupine organskih spojin spadajo spojine, ki so sestavine eteričnih olj - spoznajo naravne vire eteričnih olj - spoznajo metode pridobivanja eteričnih olj (na podlagi eksperimentov) - spoznajo pomen in uporabo eteričnih olj v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji
|
|
|
1. prag zaznavnosti vonja (standardiziran eksperiment) 2. sinteza izbranih estrov 3. topnost in polarnost eteričnih olj 4. ekstrakcija eteričnih olj iz rastlinskih virov (glede na letni čas in okolje) |
|
IZBIRNA VSEBINA: Osnove biokemije
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - poznajo zgradbo in vlogo biološko po-membnih snovi (zlasti encimov, vitami-nov, hormonov, nukleinskih kislin in kovinskih ionov) - poznajo povezavo med zgradbo izbra-nih primerov biološko aktivnih snovi in njihovim delovanjem v organizmu - poznajo zgodovino odkrivanja izbranih primerov biološko pomembnih snovi in pomen le-teh za izboljšanje kakovosti življenja - poznajo osnove biotehnologije in gen-skega inženiringa
|
|
1. Primarna, sekundarna, terciarna in kvartarna zgradba beljakovin 2. Klasifikacija encimov in osnove njihovega delovanja 3. Preučevanje vpliva različnih dejavnikov na aktivnost encimov 4. Uporaba encimov v biotehnologiji
|
primeri eksperimentov: 2. značilne reakcije aminokislin 3. ločevanje aminokislin s kromatografijo 4. denaturacija beljakovin
|
|
|
|
1. Vloga ogljikovih hidratov v živem svetu 6. Fotosinteza 1. Pomen vitaminov v človeškem organizmu 2. Vitamini, topni v vodi in v maščobah 3. Izbrani primeri vitaminov: njihova sestava in vloga v človeškem organizmu (vitamini A, D, C) 4. Vplivi obdelave hrane na vsebnost vitaminov |
|
|
|
|
1. Biosinteza in delovanje hormonov v človeškem organizmu 2. Izbrani primeri hormonov: primerjava zgradbe holesterola in spolnih hormonov 1. Zgradba in vrste nukleinskih kislin 2. Funkcija nukleinskih kislin v živih organizmih |
Glede na številne vsebinske sklope se lahko učitelji skupaj z dijaki odločijo za obravnavo le nekaterih. |
|
IZBIRNA VSEBINA: Antibiotiki
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki naj: - spoznajo načine klasifikacije antibioti-kov glede na izvor, način pridobivanja, delovanje in spekter delovanja, mehani-zem delovanja in kemijsko strukturo - spoznajo načine delovanja antibiotikov in problem razvoja rezistence/odpornosti pri mikroorganizmih - prepoznavajo najpomembnejše kemij-ske skupine antibiotikov in poglavitne strukturne elemente izbranih spojin - spoznajo pomen antibiotikov za gospo-darstvo in njihovo uporabo
|
|
|
1. inhibicija rasti mikroorganizmov s kovinami 2.inhibicija rasti mikroorganizmov s plesnimi 3. inhibicija rasti mikroorganizmov z antibiotiki
|
|
IZBIRNA VSEBINA: Barva in barvila
OPERATIVNI CILJI |
DEJAVNOSTI - AKTIVNOSTI |
VSEBINE |
SPECIALNO- DIDAKTIČNA |
MEDPREDMETNE POVEZAVE |
Dijaki: - spoznajo in preizkusijo možnosti iskanja tekstovnih in grafičnih podatkov ter fotografij za podro-čje barvil po internetu - se naučijo kritično presoditi pri-dobljene informacije, jih analizirati in oblikovati v sklepe - pripravijo načrt za sintezo izbra-nega barvila in/ali za izolacijo in identifikacijo izbranih naravnih barvil
|
|
|
|
|
Za oceno zadostno mora dijak:
Za oceno dobro mora dijak:
Za oceno prav dobro mora dijak :
Za oceno odlično mora dijak:
Pri posredovanju kemijskih pojmov v gimnaziji izhajamo iz znanja, ki so ga dijaki pridobili v osnovni šoli. Pred začetkom vsakega obravnavanega sklopa naj dijaki ponovijo snov iz osnovnošolskega programa. Pri tem je zelo pomembno, da postanejo soodgovorni za svoje znanje. Pri nadgrajevanju pojmov navajamo dijake na samostojno iskanje lastnosti pojmov tako v virih podatkov kot tudi na podlagi eksperimentalnih opažanj. Eksperiment ima v šoli dvojno vlogo: na ta način preučujemo lastnosti snovi, pridobivamo podatke, jih urejamo, ugotavljamo soodvisnosti med konstantami in spremenljivkami opazovanja ter postavljamo raziskovalne hipoteze; po drugi strani pa z eksperimentom preverjamo raziskovalne hipoteze in teorije. V šoli pokažemo obe vlogi eksperimenta. Pomembno je, da učitelj skupaj z dijaki načrtuje izvedbe eksperimentov, saj je pri tem dijak v središču procesa izobraževanja in je za svoj uspeh tudi neposredno odgovoren. Sodelovanje dijakov pri zasnovi eksperimentov je pomembno tudi pri demonstracijskih eksperimentih, ki jih praviloma izvaja učitelj ali pa jih pokaže kot videoposnetke.
Pri nadgrajevanju splošnih kemijskih pojmov ne razlikujemo med anorgansko in organsko kemijo, ampak obravnavamo primere tako z enega kot tudi z drugega področja.
Učno snov predstavimo problemsko, vendar naj bo problem povezan z interesi dijakov. Na začetku ure učitelj za obravnavani vsebinski sklop navede nekaj vprašanj, na katera bo skušal med učno uro skupaj z dijaki poiskati primerne odgovore. Pri zasnovi eksperimentov ne smemo pozabiti, da pojme po navadi razvijamo na podlagi primerov, glede na to pa je treba eksperimente vedno izvajati primerjalno. Takšna zasnova je tudi temelj višjih spoznavnih procesov: opazovanje in zapisovanje opažanj, iskanje soodvisnosti med pojavi, oblikovanje sklepov ter posploševanje in povezovanje le-teh s teoretično razlago. Vseh informacij o pojavih pa nikakor ne moremo pridobiti le z eksperimenti, zato moramo uporabljati tudi vire informacij. Naloga učitelja je, da usmerja dijake k informacijskim virom, jih vodi pri iskanju podatkov in njihovem kritičnem vrednotenju. Pri izbiranju primerov za pojme postopno prehajamo od preprostih, že znanih primerov k vse bolj zahtevnim. Pri opisovanju pojavov navajamo dijake na uporabo kemijskega jezika in kvantitativnih veličin. Pri povezovanju eksperimentalnih opažanj oziroma podatkov iz literature s teoretično razlago moramo pogosto uporabljati tehnike vizualizacije, da dijakom utemeljimo makroskopska opažanja z mikroskopsko razlago.
Kemijske vsebine so zasnovane na dveh nivojih: (1) kot jedrne vsebine, ki so nadgradnja jedrnih vsebin osnovnošolskega programa, in (2) kot izbirne vsebine, ki naj pripomorejo k večji avtonomnosti šole, učitelja in dijaka v procesu šolanja. Jedrne vsebine obsegajo od 60 do 80 odstotkov učnih ur, vsak učitelj (oziroma šola) pa naj bi praviloma iz ponujenega programa izbral še od 20 do 40 odstotkov izbirnih vsebin. Delitev učne snovi na jedrne in izbirne vsebine je tudi poglavitna prvina diferenciacije pouka. Dijaki jih lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Dejavnosti pri izbirnih vsebinah so zahtevnejše, zahtevajo skupinsko raziskovalno ali individualno delo dijakov, načrtovanje diskusijskih ur ali seminarskih predstavitev.
Strategija uvajanja izbirne vsebine
Za izbirno vsebino se lahko odločijo učitelji kemije na šoli. V tem primeru ponudijo dijakom samo eno ali največ dve izbirni vsebini oziroma dele izbirnih vsebin, če je izbirna vsebina pojmovno obsežnejša. Šola se odloči za tiste izbirne vsebine, ki jih bo glede na razpoložljivo opremo, socialno in kulturno okolje, pričakovanja dijakov in njihovih staršev, razvojne programe šole in finančne možnosti lahko optimalno izvedla. Izbirne vsebine so del rednega ocenjevanja le za najboljše dijake.
Druga možnost je, da se za izbirno vsebino oziroma njene dele odloči učitelj sam, glede na svojo strokovno usposobljenost in opremljenost šole za izvajanje programa izbirne vsebine. V tem primeru lahko učitelj ponudi v različnih razredih različne izbirne vsebine oziroma dele izbirnih vsebin. Tudi v tem primeru so izbirne vsebine del rednega ocenjevanja le za najboljše dijake.
Tretja možnost je, da se za izbirne vsebine oziroma dele izbirnih vsebin odločijo dijaki sami in jih pod vodstvom učitelja obdelajo samostojno kot seminarsko nalogo. Najboljše naloge dijaki predstavijo svojim sošolcem.
Specialnodidaktična priporočila in medpredmetne povezave so vključeni v vsebine kemije za gimnazije.
Pri pouku kemije učitelj ocenjuje.
Ocenjevanje je:
Predmet ocenjevanja so tudi:
Vsebinski sklop |
Število ur na sklop - ocena |
Cilj
|
Vsebina |
Demonstracijski eksperimenti in druge aktivnosti |
1 Simbolni zapisi
|
2 |
|
1. Določanje empirične in molekulske formule spojin 2. Splošna plinska enačba |
reševanje problemov |
2.2 Povezovanje gradnikov
|
2 |
|
Kristalna mreža, osnovna celica, kristalni sistemi |
gradnja in razlaga modelov, delo na internetu |
2.2.2 Molekulske vezi |
2 |
|
Vodikova vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti amoniaka, vodikovega fluorida, proteinov in DNA |
gradnja in razlaga modelov; |
3.1 Energijske spremembe 3.1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba |
2 |
|
Standardna tvorbena, vezna in reakcijska entalpija |
reševanje nalog - eksperimenti: 2. entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino bakrovega (II) sulfata |
3.1.2 Energijske spremembe pri raztapljanju ionskega kristala
|
2 |
|
Hidratacijska in mrežna entalpija ionskih kristalov |
uporaba računalniške simulacije in shem za ponazoritev procesov pri raztapljanju |
3.2 Potek kemijskih reakcij 3.2.1 Hitrost kemijske reakcije
|
2 |
|
1. Teorija trkov 2. Aktivacijska energija |
diagrami za ponazoritev poteka kemijskih reakcij |
3.2.2 Kemijsko ravnotežje |
3 |
|
Vplivi na položaj ravnote-žja kemijske reakcije - Le Chatelierjevo načelo |
eksperimenti za ponazoritev vplivov na položaj ravnotežja |
3.2.3.1 Redoks reakcije
|
2 |
|
Redoks vrsta, standardni redoks potenciali
|
eksperimenti za ponazoritev uporabe redoks vrste |
4.2 Značilnosti elementov |
2 |
|
Primerjava lastnosti klori- dov izbranih elementov |
eksperimentalna ponazoritev lastnosti kloridov |
4.3 Nekovine |
3 |
|
1. Oksokisline klora 2. Žveplo (alotropija) in njegove spojine 3. Fosfor in njegove spojine 4. Silicij in njegove spojine 5. Steklo in cement |
alotropija žvepla; reaktivnost belega in rdečega fosforja |
4.4 Prehodni elementi |
2 |
|
Koordinacijske spojine |
priprava koordinacijskih spojin; uporaba modelov za ponazoritev zgradbe |
5 Zgradba organskih molekul |
2
|
|
1. Optična izomerija, kiralnost 2. Konfiguracija |
uporaba modelov za ponazoritev pravil opredeljevanja konfiguracije |
6 Lastnosti organskih spojin |
3 |
|
1. Testi za dokazovanje CN- in SCN- ionov po redukcijskem razklopu organske spojine 2. Elektrofili in nukleofili - kisline in baze
|
dokazne reakcije |
7 Reaktivnost organskih spojin 7.1 Od ogljikovodikov do alkoholov |
3 |
|
Usmerjanje pri EAS |
eksperimentalna ponazoritev vpliva substituentov na potek EAS |
7.2 Od alkoholov do derivatov organskih kislin |
2 |
|
1. Adicija-eliminacija 2. Adicija - substitucija: medsebojne pretvorbe derivatov karboksilnih kislin (kloridov, amidov in estrov) |
eksperimentalna ponazoritev razlik v reaktivnosti kislinskih amidov, kloridov in estrov |
7.4 Od monomerov do polimerov
|
2 |
|
Poliadicijski in polikondenzacijski polimeri in njihova zgradba |
uporaba modelov za ugotavljanje ponavlja- jočih se enot |
S=36 |
V četrtem letniku je 36 ur namenjenih nadgradnji in razširitvi pojmov jedrnega vsebinskega sklopa, 34 ur pa je namenjenih ponavljanju in utrjevanju, skupaj torej 70 ur.
Laboratorijske vaje za maturo, 20 ur.
1. Čiščenje zmesi
2. Primeri ionskih reakcij – nastanek težko topnih soli
3. Določanje neznane snovi
4. Gravimetrična določitev sulfatnih (IV) ionov
5. Kisline in baze
6. Električna prevodnost raztopin in galvanski členi
7. Koordinacijske spojine
8. Vpliv strukture na topnost snovi
9. Odvisnost lastnosti alkoholov od struktureŽ
10. Lastnosti aldehidov in ketonov
11. Papirna kromatografija aminokislin
12. Sinteza acetilsalicilne kisline –aspirina
13. Sinteza metiloranža