Učni načrt za umetnostno zgodovino je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.
VSEBINA
1. Cilji predmeta
1. 1. Splošni ciliji predmeta
1. 2. Operativni cilji predmeta in vsebine
2 Standardi znanj
III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
V. VIRI
Umetnostna zgodovina kot izbirni predmet izhaja iz zamisli, da bi dijaku omogočili zaokrožen pogled na umetnost v Sloveniji ter s predlaganimi tematskimi delavnicami in terenskimi vajami (ekskurzije, spoznavanje spomenikov in situ, spoznavanje zaokroženega značaja kulturne pokrajine) dopolnili in praktično predstavili temeljne umetnostnozgodovinske spomenike, s katerimi se je seznanil v okviru obveznega predmeta likovna umetnost - umetnostna zgodovina v 1. letniku. Umetnostna zgodovina se kot izbirni predmet poučuje v 2. letniku. Obseg je 35 ur.
Vloga umetnostne zgodovine kot izbirnega predmeta je v interpretaciji najpomembnejših likovnih umetnin na slovenskih tleh, ki so od pradavnine do sedanjosti odslikale izpovedne in estetske odzive rodov ustvarjalcev na njihov čas.
Gre za sporočila, ki določajo identiteto slovenske likovne umetnosti in jo postavljajo v kritično in dialoško razmerje do spomenikov svetovne umetnosti. S tako izbranimi temami dijak oblikuje pogled na estetske smeri in ikonografske teme ob vrhunskih umetninah posameznih zgodovinskih obdobji, prepoznava mesto slovenske umetnosti v širšem geografskem okolju ter likovne kvalitete krajev, v katerih so živeli naši predniki.
Pouk umetnostne zgodovine kot izbirnega predmeta vključuje:
- prvine umetnostne teorije ob najpomembnejših in za posamezna obdobja ključnih
umetnostnih spomenikih, ob katerih spoznavajo časovna določila za oblikovanje
slogovnih in ikonografskih posebnosti;
- aktivno srečevanje s spomeniki ožje okolice: doma, domačega kraja, svoje
pokrajine;
- aktivno izražanje teoretično pridobljenega znanja, ugotovitev s terena in
dijakovega lastnega raziskovalnega dela v tematskih (projektnih) predstavitvah.
Pouk dopolnjuje pogled na varovanje in ohranjanje umetnostne dediščine, kritično vrednotenje sprememb na spomeniškem gradivu in oblikovanje stališč do možnosti za skrb za umetnostne spomenike na Slovenskem.
V izbirni predmet umetnostne zgodovine je vključeno znanje, ki ga dijak pridobi pri literarni in obči zgodovini ter zgodovini slovenske glasbe in drugih humanističnih in družboslovnih predmetih. Umetnostnozgodovinski pogled na slovenske spomenike prispeva k zaokroženemu pogledu na umetniško ustvarjalnost kot univerzalni način človekovega izražanja v preteklosti in sedanjosti.
Vsebina tega predmeta spodbuja izražanje indvidualnosti, ker dijaka navaja k oblikovanju njegovih lastnih kriterijev in pogledov na umetniške dosežke ter dialogu in strpni kritičnosti.
Izbirni predmet umetnostna zgodovina dijaku:
* Pojmi so vpisani k vsebinam, kjer se prvič omenjajo.
VSEBINE |
OPERATIVNI CILJI (dijak zna) |
POJMI* |
UVOD V ZGODOVINO SLOVENSKE UMETNOSTI |
|
|
|
- opredeliti položaj Slovenije in geografski prostor kot izhodišče za pojavljanje slogovnih vplivov iz različnih smeri - razložiti umetnost kot odziv na zgodovinske in socialne okoliščine, odvisnost od naročnikov, mecenov, občinstva - razložiti mehanizme sodelovanja v univerzalnih slogih in okoliščine t. i. "zamudništva" |
avtohtona umetnost,
|
Varstvo naravne in kulturne dediščine |
- zna opredeliti naravne in vsiljene razloge za propadanje umetnostne dediščine - pozna stroke in dejavnosti, ki se ukvarjajo z varovanjem, obnavljanjem in oživljanjem umetnostne dediščine - pozna najpomembnejše ustanove in strokovne službe za varovanje kulturne dediščine - zna presoditi, kako lahko pomaga preprečevati poškodbe, propadanje in uničenje spomenikov |
zgodovinski slog, oživitev (revitalizacija), ohranjanje, obnavljanje (restavriranje), ohranjanje (konserviranje), zavod za varstvo (naravne in) kulturne dediščine, muzej, galerija, kustos, konservator, restavrator, muzeologija, arhivistika, rekonstrukcija |
PRAZGODOVINA PALEOLITSKA UMETNOST |
- razložiti nastanek in pomen umetnosti v prazgodovini, kronološko in sociološko opredelitev obdobja - opredeliti najpomembnejša prazgodovinska najdišča (Betalov spodmol,
Divje babe, Potočka zijalka) - predstaviti kiparska dela, njihov pomen in namen (simbolni in realni pomen) |
arheologija
|
NEOLITSKA UMETNOST |
- razložiti okoliščine, ki so vplivale na nastanek stalnih prebivališč, ter nov pomen umetnosti - predstaviti keramično posodo, reliefe in njihov slikarski okras |
simbolne podobe, |
UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ BRONASTA DOBA IN KULTURA ŽARNIH GROBIŠČ ŽELEZNA DOBA: HALŠTAT IN LATEN
|
- pojasniti pomen odkritij kovin in vpliv na oblike likovnega ustvarjanja (kolišča in gradišča)
- predstaviti umetno obdelane predmete za osebno rabo za slavnosti in boj - predstaviti posebne poteze v umetnosti Keltov in Ilirov |
kolišče,
|
ANTIČNA UMETNOST
|
- opredeliti nastanek antične umetnosti z značilnostmi mediteranskega prostora - poznati delež grške in helenistične umetnosti v rimski |
antika, grška umetnost, rimska umetnost, helenizem |
RIMSKA UMETNOST V SLOVENIJI |
- predstaviti novosti v rimski arhitekturi in urbanizmu - oblikovanje prostora kot odraz državnega sistema - castrum, forum, insule kot stanovanjski bloki (Neviodunum, Nauportus, Emona, Celeia, Poetovio) - predstaviti reliefe na sarkofagih, spominskih ploščah, oltarjih in nagrobnih nišah (Šempeter) - predstaviti oble plastike (Emonec, Germanik) - razložiti mozaik in ohranjene talne mozaike (mozaične preproge v Emoni) - razložiti združitev ilirsko-keltskih tradicij z rimsko - predstaviti kiparstvo mitrejev (slog poznorimskega kiparstva z vsebino vzhodne religije) - Hajdina pri Ptuju |
malta, castrum, forum, bazilika, atrij, insula,svetišče, terme, kloaka,
mozaična preproga,
|
STAROKRŠČANSKA UMETNOST
|
- poznati širjenje krščanske vere v slovenske kraje in vpliv na razvoj stila in motivov - predstaviti krščanska središča v Emoni, Celei, bazilike |
bazilika, apsida, ladja, baptisterij ali krstilnica, oltar (menza), prižnica |
UMETNOST ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA |
|
|
Arhitektura
Kiparstvo
|
- cerkve na višinah (Vranje nad Sevnico, Ajdna nad Potoki, Rifnik) - pojasniti pomen in razprostranjenost enocelične podružnične cerkve - predstaviti značilnosti geometriziranih ornamentov, reliefov, vrezane risbe (Hodiše, Svete Gore nad Sotlo) - pojasniti pomen umetnostnih spomenikov v Čedadu za Slovence - predstaviti langobardsko (fibule) in pleteninasto ornamentiko (Koper) - pojasniti vpliv karolinške države na umetnost |
cerkve na višinah,
karolinška renesansa |
UMETNOST VISOKEGA SREDNJEGA VEKA |
|
|
ROMANIKA |
- predstaviti umetnost v razvitem fevdalizmu ter pomen cerkve in samostanov za kulturo in umetnost |
romanika, samostan, cerkveni red, benediktinci, cistercijani |
Arhitektura |
- predstaviti stiško baziliko in križni hodnik - predstaviti žičko kartuzijo - Špitalič, Kamnik - Mali grad, Hoče, Selo - pojasniti vlogo konstruktivnih komponent (antična in srednjeveška tehnologija) - predstaviti grad (izpostavljeni stolp, palacij) - predstaviti kiparstvo v funkciji arhitekture (kapiteli, lunete nad portali) |
križni hodnik, kor, bifora, trifora, transept, banjasti obok, zvonik, vezani sistem, križiščni kvadrat, slop
|
Kiparstvo
|
- predstaviti oblo plastiko kot umetnost v službi sakralnega okolja (polihromacija), Velesovska Marija |
portal, luneta |
Knjižno slikarstvo
|
- poznati rokopisno delavnico iz Stične in tipe inicial (vitične, portretne, silhuetne, iniciale z donatorskim potretom - Folknand) |
kodeks, iniciala, skriptorij, kopist, iluminator
|
GOTIKA |
- predstaviti prehod od romanske podružnične cerkve v gotsko |
|
Arhitektura
Kiparstvo
Stensko slikarstvo
Knjižno slikarstvo
|
- predstaviti bazilikalne, stopnjevane in dvoranske cerkve (Ptuj, dvoranska cerkev, Kranj) - predstaviti Ptujsko goro kot celostni spomenik - predstaviti mestno in grajsko arhitekturo (celinska in primorska gotika z beneškim vplivom) ter samostansko arhitekturo (Kostanjevica, Pleterje) - predstaviti zgodnje prosto stoječe kipe (Solčavska Marija) - predstaviti naše milostne podobe (Krakovska Marija in ostro lomljene gube, Pieta, Marija zavetnica) - predstaviti ptujskogorsko skupino kipov - pojasniti ohranjenost slovenskih gotskih spomenikov v podružničnih cerkvah - predstaviti poslikavo sakralne arhitekture: kranjski prezbiterij, pohod Sv. treh kraljev, poslednja sodba, zunanje podobe (opominjajoče podobe) - predstaviti ikonografijo Kranjskega prezbiterija - poznati ključne spomenike (Martjanci, Suha, Mače, Muljava, Hrastovlje) - vedeti za mojstra Bolfganga, delavnice Janeza Ljubljanskega, Janeza in Vincenca iz Kastva, Janeza Aquile - seznaniti se z avstrijskimi, češkimi, italijanskimi in francoskimi rokopisi (zaradi stikov s tujino in brez domačega dvora) - poznati izbrane spomenike (Moralije o Jobu iz Kranja, Antifonar iz Kranja) |
šilasti lok, križni obok, oporni lok, sklepnik, fiala, konzola, bazilikalna cerkev, stopnjevana cerkev, dvoranska cerkev
|
UMETNOST NOVEGA VEKA |
|
|
RENESANSA IN MANIERIZEM |
- prikazati odmev renesančne umetnosti v slovenskem prostoru ter predstaviti pomembne ohranjene spomenike |
|
Arhitektura Paladijanska arhitektura v Sloveniji |
- pojasniti posledice turških vpadov na razvoj arhitekture v slovenskem prostoru (meščanske hiše, utrjeni gradovi, cerkve) - pojasniti beneški vpliv paladiovske arhitekture v Sloveniji, v mestih in na deželi (mestna palača, cerkve in dvorci) |
uršulinke, |
Kiparstvo |
- razložiti italijanski in nemški vpliv (nagrobniki) |
|
Slikarstvo
|
- razložiti vpliv severne Italije (Carpaccio in Sacra conversazione - obrobje beneške republike) - razložiti vpliv Dürerjevega slikarstva in nizozemske grafike - predstaviti Celjski strop |
oltarna slika, bolonjski kvadraturisti |
BAROK |
|
|
Celostna podoba umetnin v baroku in rokokoju Arhitektura
|
- predstaviti prevlado katolicizma nad protestantizmom in posledice v umetnosti (Ljubljana kot cilj rimske jezuitske obnove in prenove; jezuitski kolegij) - predstaviti protireformacijski vpliv rimskega in kasnejšega beneškega baroka v cerkveni arhitekturi, (ljubljanska stolnica, uršulinska cerkev, Nova Štifta, Sladka gora, Tunjice), arhitekturi palač (ljubljanski magistrat) in dvorcih s parkom (Dornava) - predstaviti Gregorja Mačka in njegovo arhitekturo (Šmarna gora, ljubljanski magistrat) - predstaviti rokokojsko podobo cerkve sv. Roka v Šmarjah pri Jelšah |
rokoko, ovalni prostor, monumentalno stopnišče, grajski vrt |
Kiparstvo Francesco Robba |
- pojasniti prenos rimske in beneške baročne umetnosti v Ljubljano z umetnikoma Pozzom in Robbom - predstaviti Francesca Robba in njegova dela - predstaviti monumentalna stopnišča (mariborski grad) - predstaviti zlate oltarje - predstaviti štajersko skupino kiparjev Straubov |
vodnjak, zlati oltar |
Slikarstvo Iluzionistično slikarstvo Fortunat Bergant Valentin Metzinger |
- predstaviti iluzionistično sakralno slikarstvo v slovenskem prostoru - predstaviti poslikave viteških dvoran v gradovih v Brežicah, Slovenski Bistrici in na Štatenberku - predstaviti slikarja Berganta kot portretista, avtorja križevega pota in žanrskih prizorov - predstaviti nabožno slikarstvo Metzingerja in Cebeja |
iluzionistično slikarstvo,
|
UMETNOST 19. STOLETJA |
|
|
Klasicizem v slovenskem slikarstvu Franc Kavčič
|
- razumeti družbene spremembe ob francoski revoluciji, razsvetljenstvu, po Napoleonovih vojnah - pojasniti vlogo znanosti in arheoloških odkritij - pojasniti vlogo akademizma in historizma |
klasicizem, neoklasicizem, razsvetljenstvo, akademizem, historizem
|
Romantika in bidermajer v slovenskem prostoru
|
- predstaviti značilno meščansko umetnost od dunajskega kongresa 1815 do 1870 - predstaviti značilnosti meščanskega portreta (detajli noše, okrasa, meščanskega udobja in etikete), krajinarstva (popotna oziroma topografska veduta) in meščanskega pojmovanja naravnih lepot - pojasniti in predstaviti romantično senzibilnost in avtonomijo duha v likovnih delih |
romantika, individualizem, dramatična pokrajina dokumentarno krajinarstvo, bidermajer, meščanski portret |
Realizem v slovenskem slikarstvu Anton Ažbe |
- predstaviti posebnosti slovenskega realističnega slikarstva ter pojav plenerizma in žanra v slovenskem slikarstvu zadnje tretjine 19. stoletja - pojasniti domačijske podobe, etnološke prizore |
realizem, plenerizem |
Impresionizem v slovenskem slikarstvu Ivan Grohar |
- opredeliti značilnosti slovenskega impresionizma: pomen pokrajine kot intimne in simbolne izkušnje slovenskega modernega slikarstva - razložiti kompozicijska in barvna načela slovenske različice impresionizma - predstaviti razvoj slovenskih impresionistov od naturalistične podobe k simbolni viziji |
impresionizem, drobljenje potez, postimpresionizem, barvni simbolizem, barvni ekspresionizem |
Kiparstvo 19. in začetka 20. stoletja Franc Berneker |
- pojasniti slikovite in čustvene prvine v kiparstvu ter prehod v kipastvo secesije in simbolizma |
|
Arhitektura zgodovinskih slogov in prehod v 20. stoletje |
- pojasniti historicizem kot skupni pojem za uporabo zgodovinskih slogov ob novi tehnologiji gradnje - predstaviti palače, grajene pred potresom (Kazina, Narodni muzej) in po potresu v Ljubljani (Kresija, Filipov dvorec, Univerza) in drugod po Sloveniji (frančiškanska cerkev v Mariboru) - opisati industrijsko gradnjo, železniške postaje, delavska naselja |
historicizem, zgodovinski slogi, industrijska gradnja, skeletna gradnja, dunajska secesija
|
UMETNOST 20. STOLETJA |
|
|
SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STOLETJA |
|
|
Po I. svetovni vojni
Moderna arhitektura po II. svetovni vojni |
- predstaviti Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija na Dunaju
- predstaviti Ivana Vurnika - predstaviti Jožeta Plečnika - predstaviti Vladimirja Šubica - predstaviti Plečnikove in Vurnikove učence ter začetke moderne arhitekture v Ljubljani - predstaviti Ravnikarja in njegovo arhitekturno šolo - predstaviti Mihevca - predstaviti povojne generacije funkcionalistov Ravnikarjeve arhitekturne šole: Savin Sever, Milan Mihelič, Stanko Kristl |
funkcionalizem |
Kiparstvo in slikarstvo 20. stoletja |
|
|
EKSPRESIONIZEM IN NOVA STVARNOST |
- pojasniti razmere, v katerih se je porajala slovenska povojna umetnost (izkušnja svetovne vojne in nastanek slovenskega likovnega ekspresionizma) - pojasniti likovno spremembo: nov odnos do predmetnosti (nova stvarnost) - predstaviti grafiko |
simbolizem, ekspresionizem, nova stvarnost, grafika |
SLOVENSKA AVANTGARDA
Stane Kregar
|
- pojasniti specifično dejavnost slovenske avantgarde (stiki z evropsko) in razložiti njeno politično vsebino (ideološki vidiki levičarske orientacije v dvajsetih letih) - predstaviti avantgardo kot politično umetnost - opredeliti likovni in ideološki položaj revije Tank - razložiti obdobje Kregarjevega nadrealizma (pomen nezavednega v ustvarjanju nadrealizma) - opredeliti likovne izume slovenske avantgarde: kolaž, tipografija (Tank), scenografija, prve instalacije |
avantgarda, politična umetnost, |
BARVNI REALIZEM Gojmir A. Kos France Mihelič
|
- opredeliti “barvni realizem” kot obliko doživete poetične barvne optične stvarnosti in vrnitev slikarstva k tradicionalnim ikonografskim temam: tihožitje, akt, figuralna kompozicija - opredeliti razmerje med barvnim realizmom in tradicijo slovenskega impresionizma, socialne vsebine v barvnem realizmu in regionalne posebnosti slovenskega barvnega realizma |
barvni realizem |
UMETNOST PO II. SVETOVNI VOJNI Zoran Mušič |
- predstaviti uveljavitev modernizma po letu 1950 - opredeliti avtonomijo umetniškega izraza v slovenskem povojnem slikarstvu in kiparstvu - pojasniti pomen novih umetniških gibanj (OHO, IRWIN) - predstaviti premik iz modernizma v postmodernizem |
nadrealizem, abstraktna umetnost, fotomontaža, modernizem, kolaž, pop-art, op-art, mobili, kinetična plastika, informel, frotaž |
Dijak zna:
Pouk umetnostne zgodovine lahko poteka v oblikah in po metodah, ki naj dijake motivirajo k aktivnemu pouku. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in pogovor), posredovana tako, da predavanje spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, videoposnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem vsebine in operativne cilje predmeta.
Za sodobni pouk umetnostne zgodovine so pomembne umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, ateljejev, arheoloških muzejev, konservatorskih projektov, restavratorskih delavnic itd. S tem dijak spoznava kulturno dediščino in razvija smisel za vrednotenje in ohranjanje le te. Priporočamo organizacijo vsaj ene celodnevne umetnostnozgodovinske ekskurzije z ogledom spomenikov v Sloveniji.
Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorec za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., z opisom svojega lastnega doživetja umetnine (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled). Pri tem se dijak nauči pravilno uporabljati vire in literaturo in poiskati bistvene informacije (aktiven odnos do informacij) ter samostojno pripraviti projektne predstavitve (npr. Moj kraj, Slovenci v 18. stoletju, v dobi impresionizma itd). To dijaka usposablja za samostojno delo in mu oblikuje oseben odnos do umetnosti.
Prispevki, ki jih pripravijo dijaki, naj bodo vezani na stvaritve, ki so jim dosegljive, hkrati pa naj si pomagajo s strokovno literaturo. V povezavi z drugimi predmeti, npr. s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr., lahko pripravijo daljše projektne naloge (gl. zgoraj) in krajše informativne raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov itd.). Navežejo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo v mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.
Ars Sloveniae, zbirka, Mladinska knjiga
Badurina, Andjelko: Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990
Brejc, Tomaž: Slikarji o slikarstvu od Cezanna do Picassa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
Butina, Milan: Slikarsko mišljenje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994
Carba - sine litteris - Pismo brez pisave, Narodni muzej, Ljubljana, 1987
Cevc, Emilijan: Slovenska umetnost, Prešernova družba, Ljubljana, 1966
Chevalier, Jean, in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov, Mladinska knjiga, 1993
Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga
Fister, Peter: Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986
Golob, Nataša: Srednjeveški rokopisi - Stavbarnice, Ljubljana, 1992
Golob, Nataša, in drugi: Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998
Gotika na Slovenskem, razstavni katalog, Narodna galerija, Ljubljana, 1995
Komelj, Milček: Poteze, Nova revija, Ljubljana 1997
Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine
Menaše, Lev: Umetnostni zakladi Slovenije, Jugoslovenska revija, Beograd, 1981
Menaše, Luc: Evropski umetnostnozgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971
Novak, Boris A.: Zarja časa, in Tavčar, Lidija, Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997
Semenzato, Camillo, Golob, Nataša: Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991
Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995
Stele, France: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966
Šumi, Nace: Slovenija, Umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990
Šumi, Nace: Arhitektura 16. stoletja, DZS, Ljubljana 1997
Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991
Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1998
VHS kaseta filma Podobe preteklost avtorjev dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997
Likovna umetnost na Slovenskem dr. Naceta Šumija, zbirka diapozitivov, Jaka Plus založba Novljan, Ljubljana, 1998.
Navedeno literaturo lahko uporabijo tudi dijaki pri pripravi referatov, seminarskih in raziskovalnih nalog, projektnem delu ipd.
Preverjanje naj poteka ustno in pisno ob slikovnem gradivu. V vsakem ocenjevalnem obdobju morajo dobiti dijaki najmanj eno oceno. Tako pri preverjanju kot pri ocenjevanju naj bodo upoštevani znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in sposobnost vrednotenja (Bloomova taksonomija ciljev).
Ocenjujejo se tudi referati, komentarji, poročila, projektne naloge, seminarsko delo in druge oblike sodelovanja in nastopanja v okviru učne ure.
Enciklopedija Slovenije, umetnostnozgodovinska gesla, Mladinska knjiga.
Predmetni izpitni katalog za maturo za zgodovino umetnosti, RIC, Ljubljana, 1977.
Učni načrt za predmet zgodovina umetnosti, Ljubljana, 1994.
Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1998.