ZGODOVINA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

KLASIČNA GIMNAZIJA

350 UR

Učni načrt za zgodovino za klasično gimnazijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1  CILJI PREDMETA  

1.1  SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2  OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

Vsebina

Operativni cilji predmeta      

Prvi letnik

Drugi letnik

Tretji letnik

Četrti letnik

2  STANDARDI ZNANJ

III. SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V. VIRI


I.  OPREDELITEV PREDMETA

Zgodovina je v programu klasične gimnazije štiriletni učni predmet. Obseg je 350 ur. Učni načrt zgodovine za gimnazijo zagotavlja pridobitev širokih znanj zgodovine, vednosti in sposobnosti, ki dajejo dijaku široko splošno razgledanost in trdno osnovo za univerzitetni študij, zlasti še v tistih usmeritvah, ki vključujejo v svoj izobraževalni program tudi znanje zgodovine.

Vsebinska zasnova učnega programa zajema temeljne zgodovinske pojave in procese, ki pomenijo osnovo zgodovinske vednosti in so pogoj za razumevanje kulturnega in civilizacijskega razvoja človeštva. Poudarek je na gospodarskosocialnih in kulturnozgodovinskih temah. Učni načrt je obogaten z vsebinami iz vsakdanjega življenja, prikazom materialnih in duhovnih dosežkov človeštva v posameznih zgodovinskih obdobjih. Odprt je predvsem v evropski kulturnozgodovinski okvir, pri določenih procesih pa tudi v zunajevropski svet.

Slovenska zgodovina, zgodovinske izkušnje in kulturna dediščina so umeščene v širši srednjeevropski in evropski prostor. To omogoča boljše razumevanje vplivov na dogajanja  in njihovo medsebojno povezanost, to pa ustreznejše povezovanje obče in narodne zgodovine in daje bolj celovit pogled na zgodovinska dogajanja in procese. S tem dobiva domača zgodovina pravi pomen in razsežnost.

Cilj zasnove je, da z večjo pestrostjo pripomore k privlačnosti in zanimivosti pouka. Šolajoči se mladini zgodovina širi zgodovinsko časovno in prostorsko predstavo ter ji omogoča z dejavnimi oblikami in metodami dela (uporaba virov, zemljevidov in nebesednih virov informacij) razvijati sposobnosti za sporočanje zgodovinskih informacij, kritično presojo vseh oblik sporočil in sposobnosti za medsebojno povezovanja istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dogajanj. S primerjavami življenja v preteklosti in sodobnosti, s časovno globino in tudi široko tematiko človekovega bivanja in zgodovinskih izkušenj pa  ima zgodovina pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo pri demokratični življenjski usmeritvi mladih. Zgodovinska znanja dajejo dijaku široko duhovno obzorje in življenjsko osmislitev.

Glede na dosedanjo zgodovinsko izkušnjo Slovencev (pa tudi drugih narodov) ima zgodovina pomembno vlogo tudi pri oblikovanju narodne zavesti in narodne identitete.

Pri tem se učni načrt navezuje na znanja in spretnosti, pridobljene v osnovni šoli. Učni načrt je razmeroma obsežen: v njem smo želeli opozoriti na glavne zgodovinske in razvojne tokove, ki naj bi jim učitelj sledil pri pouku. Jasno je seveda, da v okviru časa, ki ga ima na voljo, ne bo mogel obdelati vsega enako temeljito. Nekatera vprašanja in teme bo lahko razložil podrobneje, druge le povzel ali omenil, drugod pa zopet dijakom naznačil, kaj naj si sami preberejo v učbeniku ali drugem gradivu. Učni načrt je v tem smislu predvsem priporočilo in temeljno vodilo, na katerem učitelj gradi svoj individualni učni program, učitelj pa ima pri izbiri vprašanj in tem svobodo, zato lahko tematske sklope izbira, se morda pri nekaterih zadrži dlje, če se mu zdi potrebno ali opazi, da je v razredu posebno zanimanje zanje, lahko pa jih tudi združi in poveže med seboj ali celo (seveda v mejah mogočega) prestavlja iz letnika v letnik. Učni načrt je potemtakem splošni okvir, ki učitelja obvezuje k jasni predstavitvi razvojnih “niti”, glavnih značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij ter stalnic in protislovij v zgodovinskem razvoju, hkrati pa ga spodbuja k ustreznemu povezovanju obče in narodne zgodovine. Končna raven znanja, h kateri mora težiti učitelj, je določena z maturo. Vendar pa matura nikakor ne zahteva samo znanj, zapisanih v maturitetnem katalogu, temveč tudi vsa tista , ki so povezana z maturitetnimi temami in so potrebna za razumevanje le-teh.  

Prenova pouka zgodovine (vsebine in ciljev) je pod vodstvom prof. dr. Petra Vodopivca

intenzivno potekala že v obdobju 1990 -1996, predvsem v kot posodabljanje vsebin in

prizadevanje za večjo privlačnost in odprtost. Januarja 1996 je Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje potrdil prenovljeni učni načrt za gimnazije, v šolskem letu 1996/97 pa so začeli uvajati v prvi letnik. Zato ta učni načrt ohranja v vsebinskem delu koncept, ki ga je  sprejel strokovni svet leta 1996, dopolnjen pa je s katalogom operativnih ciljev, ki izražajo na eni strani usmeritve pouka zgodovine, na drugi pa določeno standardizacijo.

V klasični gimnaziji se pouk zgodovine tesno povezuje s poukom latinščine in grščine. 

V interdisciplinarnem pristopu spoznavanja antičnega zgodovinopisja in kulturne dediščine dijaki spoznavajo takratno videnje dogodkov in “sveta”, moralnih vrednot in dilem  ter razvijajo kritičen odnos do vrednost zgodovinskih sporočil. 

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

 1 CILJI PREDMETA

 

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Dijaki naj:

-  pridobijo znanje o pomembnih dogajanjih, pojavih in procesih iz svetovne, evropske

   in slovenske zgodovine;

- pridobijo spoznanja o vplivih evropskih in svetovnih dogajanj na slovensko zgodovino

  in jih razumejo;

- razvijajo zanimanje za zgodovinsko preteklost in sedanjost slovenskega naroda in

  njegovih dosežkov  ter si oblikujejo zgodovinsko zavest o slovenski narodni identiteti

  in pripadnosti države;

- pridobijo znanje o življenju, delu, miselnosti in znanstvenih dosežkih, gospodarskih

  procesih in socialnih odnosih v različnih  zgodovinskih obdobjih;

- vrednotijo kulturno dediščino v splošnem in nacionalnem okviru, spoznavajo

  pomen ohranjanja lastnih kulturnih tradicij in  pridobivajo evropske kulturne in

  civilizacijske življenjske vrednote;

- ob besedilih iz anitičnega zgodovinopisja pridobivajo poglobljeno vedenje

  o klasičnih humanističnih vrednotah - pravnih, moralnih in splošnočloveških;

- spoznavajo pomen svobode misli;

- ob interdisciplinarnem pristopu (zlasti v povezavi z latinskim jezikom)

  spoznavajo razvoj, družbene pojave in meddržavne odnose v obdobju in

  prostoru ter razvijajo zavest o pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru,

  ki gradi tudi na izkušnjah antike;

- razvijajo sposobnost za razumevanje in spoštovanje različnih ver, kultur in skupnosti

  doma in v svetu;

- pridobivajo vedenja o prizadevanjih za človekove in državljanske pravice ter

  spoznavajo pomen spoštovanja teh pravic;

- razvijajo zmožnost za časovne in prostorske predstave, sposobnost za sporočanje

  zgodovinskih  informacij (brati zgodovinsko besedilo, ga razumeti in razložiti) in

  kritično presojo vseh oblik sporočil;

- naučijo se ločevati  vzroke, povode in posledice ter ugotavljati soodvisnost različnih

  pojavov, kontinuitete in sprememb v razvoju ter si tako razvijajo zgodovinski način

  mišljenja;

- razvijajo sposobnost za logično razumevanje pojmov in sposobnost za povezovanje

 v sintezo istorodnih in raznorodnih zgodovinskih dejstev;

- usposabljajo se za uporabo zgodovinske karte, virov in besedil ter za samostojno

  delo in razvijajo zanimanje za družboslovno proučevanje in raziskovanje;

- razvijajo sposobnost za komuniciranje in izražanje misli o zgodovinskih dogajanjih;

- v povezavi s šolsko knjižnico pridobivajo knjižnična informacijska znanja, potrebna

  za iskanje strokovne in poljudne zgodovinske literature;

- pridobivajo delovne navade: natančnost, sistematičnost, vztrajnost.

1. 2   OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

1.2.1 Vsebina 

                       

Prvi  letnik

1. ZGODOVINA

   Včeraj - danes - jutri: čas kot zgodovinska kategorija; trajanje in spreminjanje v    zgodovini; čas in prostor kot temeljni določili človeka in človeške družbe; datiranje   in predstavljanje zgodovinskega časa - od nastanka človeške družbe do danes.

   Spomin: individualni in kolektivni zgodovinski spomin, pot k zgodovinski resnici:    zgodovina kot veda.

   Človekov boj za obstanek in človekova ustvarjalnost - gibali razvoja.

 

2. PODOBE IZ PRAZGODOVINE

   Kdaj se začne prazgodovina - in kdaj zgodovina, pojav človeka in njegovo    razširjenje po svetu (ob zemljevidu).   Paleolitske in mezolitske kulture (ob zemljevidu, tehnika in okolje,   iz življenja lovca in nabiralca, iz življenja poljedelca in živinorejca.   Neolitska naselja in kultura koliščarjev.   Življenje v kovinskih dobah, duhovni svet in miselno/prostorsko obzorje človeka   v prazgodovini.

 

3. ZGODNJE VISOKE KULTURE (PRVE CIVILIZACIJE)

   Zgodnje visoke kulture: čas in prostor (kronološka tabela in zemljevid).    Začetki prvih civilizacij: Mezopotamija, Egipt (gospodarstvo, irigacija, družba    in državna organizacija), Feničani, Hebrejci, Hetiti, Perzija, Indija, Kitajska.   Pomen pisave: ohranja vedenje kasnejšim generacijam, omogoča organizacijo   državne oblasti.    Izbrane podobe iz življenja po kulturno-kulturnih območjih.   Umetnost, književnost (začetki zgodovinopisja), pravo in začetki znanosti: religija.

 

4. GRČIJA

   Kreta - Mikene - Troja: vzpon in padec kretsko-mikenske kulture: zgodnje grško   prostorsko obzorje; Homerjeva Grčija: Iliada in Odiseja kot sliki grške  družbe in    duhovnega obzorja (ob izbranih odlomkih in spoznanjih arheologije prikažemo  življenje Grkov v tem času); postopno širjenje znanega sveta in grškega    geografskega  obzorja.      Polis; kolonizacija in širjenje grškega vpliva (ob zemljevidu).   Grški svet bogov in ljudi; igre v Olimpiji. Atene: gospodarstvo; spreminjanje socialne podobe atenske družbe; socialne skupine in nasprotja - Solonove reforme; oblikovanje atenske demokracije - od Solona do Perikleja; zlata doba Aten; grški svet v antičnem zgodovinopisju.

Šparta, primerjava življenja v Šparti in Atenah.

Grško - perzijske vojne in grški odnos do svobode.

Označitev grškega gospodarstva in družbe - vsakdanjik moških, žensk, sužnjev (v   mestu in na deželi); grške šole in gledališče; grška kulturna zapuščina: slovstvo,    govorništvo in filozofija, zgodovinopisje in druge znanosti; umetnost; pomen grške   kulture in filozofije za prihodnji razvoj evropske duhovne kulture in političnih ustanov.   Boj in tekmovanje med polisi, slabitev mestnih držav; vzpon Makedonije: Aleksander   Veliki in helenizem - povezava grške kulture z vzhodom; velika središča helenistične   kulture. 

5. RIMLJANI

   Apeninski polotok in njegovi prebivalci; vpliv Etruščanov in  Grkov na rimski razvoj   in kulturo; nastanek Rima (legenda, arheologija in zgodovina); čas rimskih kraljev,    plebejci in patriciji.

Rimska republika: širjenje proti severu in v sredozemski svet; posledice ekspanzije za način življenja Rimljanov; Grčija in Rim - konflikt in spajanje kultur. Rimska družba in gospodarstvo; organi oblasti; socialna nasprotja in poskusi reform. Cezar in začetek propadanja republikanskih institucij; Rim v antičnem zgodovinopisju; Rimsko cesarstvo: principat - Augustus, prvi med enakimi; Rim - središče države; rimska država, državna organizacija, meje in vojska.

Iz življenja Rimljanov: bogataši in reveži (palače na eni in revna predmestja na drugi strani); zabave in igre; življenje na podeželju (kolon/kmet in latifundist); življenje sužnjev (galjoti, gladiatorji, hišni sužnji in učitelji).  Rimski svet bogov, rimska književnost, umetnost, rimsko pravo (tudi temelj poznejšim pravnim sistemom) in zgodovinopisje.

  Poznoantično rimsko cesarstvo: obseg, province, uprava; življenje v provincah (od Britanije na zahodu do Mezopotamije na vzhodu, od Germanije na severu do  Mavretanije na jugu); življenje pod Rimljani na Balkanu. azpadanje in propad cesarstva: vse večje težave pri upravljanju cesarstva, rimski   Vzhod in Zahod; naraščanje pritiska tujih ljudstev; propad zahodnorimskega cesarstva. Rim se umika, a nikjer čisto in za zmeraj ne izgine.

6. JUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO

   Začetki krščanstva: zgodovinsko ozadje; Biblija in zgodovina; Stara zaveza kot  zgodovina judovskega ljudstva, Palestina - stičišče duhovnih tokov, vplivov in kultur;  Palestina pod Rimljani; verska gibanja in Jezus kot zgodovinska oseba; evangeliji in  Nova zaveza; socialno-verska sporočila zgodnjega krščanstva; širjenje krščanstva,  zgodnja Cerkev; krščanstvo od preganjanja do državne religije.

 

Drugi letnik

7. ZGODNJI SREDNJI VEK

   Zemljevid Evrope in sveta v 5. stoletju (znani svet od Sredozemlja do evropskega  severa, od evropskih središč do Kitajske in severne Afrike; manj znani svetovi  afriške notranjosti, Oceanije in Amerike).   Preseljevanje ljudstev v Evropi in Aziji: novi in stari naseljenci, soočenje in prepletanje različnih svetov, kultur in religij.

Nova podoba Evrope: Germani in Slovani; širjenje krščanstva iz vzhodnih in  zahodnih cerkvenih središč ter kulturno-civilizacijski vpliv krščanstva; trije evropski duhovnokulturno-civilizacijski krogi v srednjem veku: evropski zahod in vzhod   (Bizanc); islam in Arabci; postopni premik razvojnih težišč od Sredozemlja proti severu in zahodu; severna Afrika in Azija.

Evropa v karolinškem obdobju: novi gospodarski temelji; nova družbena struktura, različni tipi fevdalizma. Podoba karolinške države: meje, kralj/cesar, uprava, vojska, družbeno-stanovska in vojaško-politična hierarhija; vloga Cerkve in širjenje njenega duhovnega in kulturnega vpliva (pokristjanjevanje poganskih predelov Evrope); ideja cesarstva in kronanje Karla Velikega za cesarja.

Podobe iz življenja (vladarji, plemstvo, duhovščina, kmetje). Duhovno obzorje tedanjih ljudi: zgodnjesrednjeveška pismenost; središča

duhovne kulture (samostanske šole v latinskem krščanskem svetu); karolinška renesansa (prenova kulturnega življenja, pisava, šole, arhitektura).

Bizanc v istem obdobju: bizantinska družba, bizantinska kultura (cesarska univerza v  Bizancu); soočanje starega in novega sveta; ali je Bizanc še Rim, ali se je z Justinijanom končala antika?

  

7.1  Med Slovani v Vzhodnih Alpah

   Slovani v Vzhodnih Alpah: slovanstvo, slovenski naselitveni prostor; slovanske  "državne tvorbe" (Samova zveza in Karantanija); pokristjanjevanje - Salzburg in Oglej;  Cirilova in Metodova misija v Panoniji; Izguba karantanske samostojnosti; prihod Madžarov v Panonsko nižino.

  

7.2  Kje so živeli predniki Hrvatov, Srbov in kje (slovanskih) Makedoncev;  

južnoslovanska zgodnja državna jedra na Balkanu (sumaren pregled razvoja ob zemljevidu).  Moravci in Čehi; Rusi v Kijevski Rusiji.   Vikingi v skandinavskem, anglosaškem in sredozemskem svetu; arabska Španija.

 

8.  EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

 

8.1  Evropa in svet od 10. do 12. stoletja  

   Znani in neznani svet okoli leta 1000: politični, etnični in kulturnozgodovinski  zemljevid; geografsko obzorje evropskega človeka.   Zahodna Evropa po razpadu frankovskega cesarstva; arabska in nearabska Španija;   Jugovzhodna Evropa: Bizanc, Slovani; Bližnji vzhod (Arabci, Perzijci); Kitajci, Japonci; Srednja in Južna Amerika (sumaren prikaz ob preglednicah in zemljevidih).  Tridelna shema evropske družbe: kmetje, plemstvo, duhovščina.  Poselitev in podoba podeželja: različni tipi organizacije gospodarstva in fevdalizma;   svet in obzorje srednjeveškega kmeta; kaj je pomenilo biti plemič v srednjem veku.

Duhovni svet srednjega veka: krščanstvo, shizma in verske sekte, ostanki poganskih elementov, vraževerje; islam in muslimani; kratka oznaka duhovnosti in verstev na Daljnem vzhodu (Indija, Kitajska, Japonska).

Katoliška Evropa: posledice shizme, papeštvo in meništvo, papeštvo in cesarstvo,  investiturni boj; meje katoliške Evrope in boj proti nevernikom - križarske vojne;  vrhunec srednjeveške cerkvene moči v 12. in 13. stoletju, inkvizicija.  Nastanek mest; šolstvo in nastanek srednjeveških univerz (Bologna, Pariz, Oxford;  arabske univerze); razvoj znanosti in filozofije, sholastika v srednjem veku, Evropa viteštva, romanike in gotike.

  

 8.2  Evropa med 12. in 14. stoletjem

   Evropski vzhod (Bizanc); evropski zahod (Francija, Anglija); evropski jug (Italija)   in sever (Nemčija, Baltik) od 12. do 14. stoletja (sumaren prikaz ob zemljevidu).

Slovani; vpadi Mongolov, Balkan pred širjenjem osmanskega imperija v  Evropo; etnična, socialna in duhovnokulturna podoba slovanskega in južnoslovanskega  sveta (sumaren pregled - etnične meje, kolonizacija in njene posledice za etnično sestavo; socialna struktura; stičišče cerkvenih in verskih  vplivov).

   Populacijski, družbeni in gospodarski vzpon Evrope do 14. stoletja: širjenje življenjskega prostora (kolonizacija); fevdno-fevdalna, družbeno-politična piramida; družbenogospodarska kriza  in "črna smrt".  Kriza papeštva in cerkve v 14. stoletju; herezije in krize katoliškega krščanstva;  utrditev svetne oblasti.

Kraljestva in razvoj Evrope v Evropo držav: oblikovanje državne uprave, davčnega  sistema, stalne in najemniške vojske, rekonkvista v Španiji, položaj židov v   srednjem veku, vzroki za pojav antisemitizma in izgon židov iz zahodnoevropskih držav.

   Evropske povezave z neevropskim svetom.

   Spremembe v duhovnem obzorju (zahodno) evropskega človeka v 14. in 15 stoletju:  blagovno in denarno gospodarstvo, zgodnje oblike kapitalizma, vključevanje kmeta v   tržno gospodarstvo; vzpon znanosti, širjenje tiska in pisane besede.

 

8.3  Slovenci

   Slovenci: razkroj "karantanske družbe", upravnopolitična organizacija, etnična in družbena sestava prebivalstva  v slovenskem prostoru.    Slovenci v rimsko-nemškem cesarstvu (na Ogrskem in v okviru Beneške republike).  Socialne in duhovne spremembe v slovenskem prostoru in sosednjih deželah: kmet  in meščan v slovenskem srednjem veku, plemstvo in nastanek zgodovinskih pokrajin (Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), samostani kot kulturna središča.

 

9. EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK

   Srednji - novi vek: upravičenost pojmov srednji in novi vek; čas od 14. do 16.   stoletja je čas prehoda.

   Iskanje poti v Azijo in novo pojmovanje prekmorskega sveta; zmanjševanje vloge nekdanjih pomorskih sil (italijanskih in katalonskih pristanišč ter severnonemške  Hanze); portugalsko odkrivanje poti okoli Afrike, špansko odkritje Amerike (Krištof  Kolumb); novi gospodarji velikih morij (Portugalci, Španci, Francozi, Angleži in  Nizozemci); novi zemljevid sveta in evropska ekspanzija v Ameriki.

Pomen odkritij za spremembe v evropski miselnosti.

Evropa v iskanju novega ravnotežja: spremenjen odnos do življenja in smrti; renesansa in humanizem (Dante, družina Medici, Machiavelli - načela  vladanja - in Erazem Rotterdamski). Renesansa na Slovenskem.  Habsburški evropski imperij za Karla V., luteranska reformacija začetki zahtev po verski svobodi in boj za partikularne fevdno-fevdalne (plemiške) pravice; husitska, zwinglijanska, kalvinska in  anglikanska smer reformacije.  Uporno evropsko kmetstvo in oblikovanje novih družbenogospodarskih razmerij;  Rusija v obdobju od 14. do 16. stoletja

  Protireformacija in katoliška prenova; nov duhovno-politični zemljevid Evrope ob koncu 16. stoletja; učinki protireformacije, duhovna podoba protireformacijskega katolicizma.

 

9.1  Slovenci  v 15. in 16. stoletju 

   Slovenci v obdobju kmečkega nemira in reformacije: Slovenci na meji katoliške  Evrope; turški vpadi; kmečki punti; reformacija in začetki slovenske književnosti.   Slovenci v protireformaciji.

 

9.2  Narodi na Balkanskem polotoku in širjenje turškega imperija: boj za vzhodno  mejo v Evropi; vzhodna cerkev med islamom in zahodom.

 

10. EVROPA IN SVET OD 16. DO KONCA  18. STOLETJA

   Širjenje vloge mest, neagrarnih gospodarskih dejavnosti in blagovno-denarnega  gospodarstva; prodor poslovnega duha in težnje po večji učinkovitosti; napredek   znanosti - od Kopernika do Galileija.

   Pravo in politične institucije od prvih vladarskih zapisov do začetka modernih meščanskih družb; začetki (modernih) meščanskih družb: Velika Britanija in   Nizozemska v 17. stoletju; utrjevenje absolutne monarhije - Francija v 17. stoletju,   višek absolutizma - Ludvik XIV.   Habsburžani kot nemški cesarji in začetek moderne Avstrije; podoba Dunaja in  slovenskih mest v 16. in 17. stoletju; obdobje baroka na Slovenskem (Akademia Operosorum, jezuiti, šolstvo, glasba, slovenski jezik v javnosti, arhitektura), J. V. Valvasor  in Slava vojvodine Kranjske.

   Podoba Italije in Beneške republike.

   Turški imperij: obseg (zemljevid), meje na Balkanu; narodi balkanskega polotoka  pod turško oblastjo; nastanek Vojne krajine.    Iskanje ravnotežja in novi meddržavni evropski red: umikanje Španije, umikanje  Turčije; postopno uveljavljanje evropske zavesti v zahodni Evropi; potovanja, stiki med izobraženci, učenje in uveljavljanje živih jezikov v stiku izobražencev.

Racionalizem in razsvetljenstvo: naravno pravo in individualna človekova izkušnja proti božjemu pravu; človek kot grešnik in  razumno bitje; od angleškega  razsvetljenstva in Isaaca Newtona do francoskih zahtev po obnovi "družbene   pogodbe" (John Locke, Montesquieu, Voltaire, Rousseau); vpliv razsvetljenstva na   vzgojne teorije in metode (šolstvo, pedagogika, kazensko pravo).

Razsvetljene monarhije: centralizem; merkantilizem, fiziokratizem; nadaljevanje oblikovanja modernih držav (splošna vojaška in šolska obveznost, poenotenje trgov, uvajanje enotnega davčnega in carinskega sistema itd.).

Začetki moderne industrializacije v Angliji in evropsko gospodarstvo v 18. stoletju;   britanske kolonije v Ameriki: ameriška osvobodilna vojna in nastanek ZDA; odmev   ameriških osvobodilnih gesel v Evropi.

 Duhovno in miselno obzorje slovenskega človeka v tem času. Slovenci in   začetek slovenskega narodnoprebudnega gibanja (od Pohlina do Linharta).

 

Tretji letnik

11. KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN NJEN POSKUS MODERNIZACIJE

   Evropa med reformo in prevratom: počasna modernizacija Francije; francoska  revolucija - leto 1789 - in njena gesla; je revolucijo naredilo meščanstvo ali je  revolucija naredila meščanstvo?

   Tri stopnje revolucije (1789-91, 1792-94, 1794-99) in razcepljenost Francije (mesta in podeželje, kmetje in revolucija); revolucija kot politični in ideološki prevrat,  nesposobnost revolucije, da bi v kratkem času spremenila družbenogospodarske odnose, navade in miselnost ljudi; jakobinstvo in politično jakobinistvo kratkotrajna zmaga in nato poraz nasilja in revolucijskih ideolgij.

   Napoleon, prevlada politične ekspanzivne pragmatike in kaj je od revolucije (v napo leonski Franciji) sploh ostalo.

Revolucija in Evropa: nova ideja naroda; nova ideja laične in centralizirane uradniške države; privrženci in nasprotniki francoske revolucije; Napoleonove vojne in njihov pomen (sumaren in sintetičen prikaz); spremembe meja. Odmev francoske revolucije v Avstriji; slovenski prostor v obdobju francoske revolucije in Napoleonovih vojn (kratek  opis mest, podeželja, duhovnega in  kulturnega ozračja); propad Beneške in Dubrovniške  republike,  Ilirske province.

Rezultat in posledice francoske revolucije ter Napoleonovih vojn v Franciji in Evropi;  pomeni obdobje od 1789 do 1815 že začetek novega meščanskega kapitalističnega  reda ali ga le napoveduje? (francoska revolucija kaže, da v družbenogospodarskih in kulturnozgodovinskih procesih ni absolutnih mejnikov in prelomov).

 

12. EVROPA IN SVET 1815

   Znani in neznani svet; nova in stara Evropa; Rusija med Azijo in Evropo.  Habsburška monarhija; Slovenci in južnoslovanski prostor (sintetičen prikaz ob  zemljevidu).

   Dunajski kongres in njegove težnje: popolna vrnitev v stari red ni več mogoča; stare  dinastije se vrnejo, a nekatere pridobitve revolucije in Napoleonove dobe ostanejo:   novi evropski politični zemljevid in odprta vprašanja (Italija, Nemčija, Poljska).

  

  13. DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA

   Družbenogospodarski razvoj teče dalje: napredovanje industrializacije v Angliji, nova  tehnična odkritja, postopno širjenje industrializacije v Evropo. Podeželje: razlike v položaju kmetskega prebivalstva (sumarno); mesta in   meščanstvo v prvi polovici 19. stoletja; nastajanje industrijskega delavstva in prva   nasprotja med delavci in meščani. Spremembe v življenjskih ravni, rast števila   prebivalstva, daljšanje življenjskega obdobja in boljša prehrana, boljše higienske razmere,   povečanje števila članov družine, spremembe v družinskih razmerjih (v delih zahodne   Evrope že od druge polovice 18. stoletja dalje), večja čustvena povezanost družinskih   članov; položaj ženske.    Izobraževanje: šolstvo in uveljavitev adolescence kot posebnega življenjskega   obdobja (primerjalno; poudarjene razlike med posameznimi deli Evrope).

 

13.1  Napredek komunikacijskih povezav

   Prva polovica 19. stoletja ni čas zastoja: železnice, začetek telegrafa, tisk in pomen   notranjega povezovanja držav in evropskega prostora. Širjenje obzorja, preraščanje   lokalnih regionalnih trgov in oblikovanje državno-nacionalnih trgov (poudarimo razlike   med posameznimi evropskimi regijami in državami ter razloge za počasnejše uveljavljanje teh procesov v srednji in vzhodni Evropi). 

Industrijsko in gospodarsko prvenstvo Velike Britanije, njena trgovskopomorska premoč, širjenje angleškega gospodarskega in političnega vpliva zunaj Evrope (Indija,    Kitajska, Južna Amerika.

 

14. MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM

   Boj med legitimizmom in liberalizmom; sredozemske revolucije 1820 in revolucije v   Evropi 1830.    Politična raznolikost Evrope 1830-1848: Velika Britanija, Francija, Nemčija in Avstrija,   Italija, Rusija, Turčija in Balkan (sumaren in primerjalen prikaz).

  

14.1  Narodnointegracijski procesi

Nacionalna zavest in nacionalna gibanja. Avstrija (Čehi, Hrvati, Madžari, Srbi ...) Srbi in drugi južni Slovani v turški državi.

 

14.2  Avstrija in slovenski svet v obdobju od 1815. do 1848.

Začetki industrializacije, železnica, spremembe v družbi in miselnosti;   kmet na Slovenskem; meščan na Slovenskem; nemško in italijansko-slovenska  razmerja; slovenski jezik; državna, pokrajinska in narodna zavest, Bleiweisov in   Prešernov krog; romantika.

14.3  Kulturnozgodovinske razmere: duhovno ozračje, vpliv Cerkva; britanski   utilitarizem; romantika in "bidermajerska samozadostnost" južnonemškega in   avstrijskega malomeščanstva.

 

15. REVOLUCIJE 1848 - REZULTAT NAKOPIČENIH   NASPROTIJ

Narava revolucij (spontanost, liberalnodemokratska politična usmeritev,   narodnozdruževalne in osvobodilne težnje).   Revolucija v  Franciji, Nemčiji, Italiji; habsburška monarhija in Slovenci 1848, odprava   absolutizma in fevdalizma v Avstriji; oblikovanje političnih programov pri Čehih,   Hrvatih, Nemcih, Madžarih, Slovencih in Srbih.

   Leto 1849 in rezultati revolucij

Dosežki revolucij; države, ki se jih revolucija ni dotaknila: Velika Britanija, ZDA,   Rusija.

 

16. GOSPODARSKI VZPON V  DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

Druga faza industrializacije: povezovanje Evrope in sveta, evropski vzhod in zahod,   evropski Sever in Jug; "v 80 dneh okoli sveta"; industrializacija in železnice v   Evropi, habsburški monarhiji in slovenskih pokrajinah; odpiranje trgovskih poti proti   Carigradu in povečanje zanimanja za Balkan (s kratkim prikazom krimske vojne).

Nova podoba podeželja; nova podoba mest, spremembe v urbanizmu (primer: Pariz).   Postopno nastajanje potrošniške družbe (mestna trgovska središča z vse bolj raznoliko   ponudbo, prodiranje industrijskega in splošni porabi namenjenega blaga na podeželje: čaj, kava, tobak, moda).

Meščanstvo: razslojenost, nastajanje podjetniškega menedžerskega sloja; strokovna in  poklicna diferenciacija izobraženstva, svobodni poklici, uradniki; nižji mestni sloji,   mestna revščina, industrijski proletariat.

Migracije delovne sile: odseljevanje s podeželja v mesta, povečanje zahodno- in srednje-   evropskih mest: London in Manchester, Pariz in Berlin, Dunaj in Ljubljana  (primerjava mest med seboj in povečanjem mest v vzhodni Evropi).

Umetnost; znimanje za zgodovino in arheologijo.

 

17. MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850-1870

Neoabsolutizem (Avstrija); avtoritarizem (Francija, Prusija); parlamentarizem (Velika   Britanija); nastajanje modernih strank, nova vloga časopisja pri oblikovanju "javnega   mnenja"; Cerkev in država.

Moderni nacionalizem: nacionalna država (modeli: Francija, Nemčija) in večnacionalna država (modeli: habsburška monarhija, Rusija, Turčija), problem večetničnosti (Velika Britanija, Francija, Belgija, Španija).   Združitev Nemčije in Italije (omenimo, da je Italiji leta 1866 pripadla tudi Beneška  Slovenija) ter iskanje novega evropskega ravnotežja; francosko-nemške napetosti  in premik mednarodnega evropskega težišča iz Pariza v Berlin.  Pariška komuna - poskus uresničitve (malo)meščanskih predstav o demokraciji.

Avstrija: prehod iz neoabsolutizma v parlamentarno dobo, organizacija države po letu 1861, dualizem; slovensko narodno politično organiziranje v   šestdesetih in sedemdesetih letih, napredujoča nacionalna polarizacija.   Razlike v življenju med avstrijsko in ogrsko polovico monarhije; položaj Hrvatov.

  

 18. VPRAŠANJE MEJA  RAZVOJA - KONEC VELIKIH ILUZIJ

   Gospodarska kriza 1873: poglabljanje krize na podeželju; prevlada velike industrije in   trgovine.   Postopno zmanjševanje pomorske in gospodarske premoči v svetu sploh Velike Britanije;   ZDA po secesijski vojni; Rusija po odpravi tlačanstva; Japonska - nov dejavnik v   jugovzhodni Aziji.

Balkan - “vzhodno vprašanje” in južni Slovani; Balkan kot sod smodnika,   a tudi most na Bližnji vzhod; oblikovanje "moderne Srbije".   Kolonialna politika zahodnoevropskih držav: nadaljevanje evropske ekspanzije in   oblikovanje svetovnega tržišča; neevropsko blago na evropskih tržiščih in problem konkurence; zaton liberalne ekonomske politike, izseljevanje prek oceana;  boj za kolonije (tržišča, surovine, dobiček) in preraščanje v boj za politično  delitev sveta in premoč v Evropi.

 

18.1 Nova politična podoba Evrope po letu 1870

Uveljavljanje parlamentarne demokracije in problem volilne pravice; kriza konservativizma, kriza liberalizma in mednarodnega socializma; iskanje novih ideoloških  konceptov in boj za volivce ter v tem smislu agresivnejša narava nacionalističnih  in socialnopolitičnih ideologij; konservativni nacionalizem, rasizem, antisemitizem;   nestrpnost, nacionalni, rasni in ideološki ekskluzivizem.   Pomen vključevanja vseh slojev prebivalstva v politiko.   Kulturna in socialna nasprotja v Evropi in svetu.  

 

18.2  Slovenci v Avstriji po letu 1870

Srednja Evropa in Avstrija zaostajata v primerjavi z zahodnoevropskim razvojem.   Slovenci v tem obdobju: slovenski kmet, slovensko meščanstvo, slovenski izobraženec; slovenski študentje na Dunaju, Gradcu in v Pragi; duhovno in miselno   obzorje slovenskega človeka; politične stranke, delovanje in programi; propadanje   kmetov in obrtnikov in poskusi zaustavitve (Vošnjak, J. E. Krek); zaostrovanje   nacionalnih odnosov: germanizacija, a tudi slovenizacija osrednjega slovenskega območja na drugi strani.

  

19.  Evropa in svet V OBDOBJU "fin de sieclA"

Zmagoslavje in kriza meščanskega optimizma, Vse večje socialne napetosti,   migracije.   Nazorske in ideološke zadrege ob koncu 19. stoletja; nova pota filozofije (Nietzsche)   in znanosti, odkrivanje človekove psihe in podzavednega (psihoanaliza); literatura in umetnost, impresionizem, dekadenca, simbolizem, ekspresionizem; Vprašanje   emancipacije žensk.

Naraščanje vpliva sredstev obveščanja; nova vloga množice, problematizacija le-te.    Evropa ni več središče sveta: začetek krize evropske samozagledanosti in superiornosti; vzpon ZDA, velika selitev prek Atlantika; vzpon Japonske, rusko-japonska   vojna, začetek vključevanja diplomacije v razreševanje kriznih žarišč.

 

20. VSE  BLIŽE  SVETOVNI  VOJNI

Boj za vpliv v svetu: zaostritev nacionalnih konfliktov; boj za vpliv   Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (Libija, Maroko); mednarodna zavezništva:   nove mednarodne interesne zveze; krizna žarišča (poudarek na balkanski krizi in   vključenosti Avstro-Ogrske).

 

20.1  Slovenci pred prvo svetovno vojno

Nenehno zaostajanje za Evropo; kriza kmeta in šibkost meščana; Dunaj  "fin de siecle" in   nacionalne kulture. Spremembe v življenju kmeta, vsakdanjiku meščana, podobi    mest in podeželja v obdobju od 1850. do1910.    Slovenski odnos do Avstrije in njenega obstoja: nacionalna in državna zavest Slo vencev, Slovenci in Nemci, kdo so nosilci nacionalne zavesti; "slovanstvo" in   "jugoslovanstvo" pred prvo svetovno vojno; habsburška monarhija je za zahodno   Evropo porok evropskega ravnotežja.

      

   Četrti letnik  

21. PRVA SVETOVNA VOJNA

   Razdeljenost Evrope na dva bloka - centralne sile in antanta; iskra iz Sarajeva,   medsebojne vojne napovedi in začetne vojaške operacije; polom pacifizma in   delavskega internacionalizma, stališče evropske levice do vojne.   Iluzija o hitrem koncu vojne: oris vojnih operacij do leta 1915 (sumaren oris ob   zemljevidu); gibljivo začetno vojskovanje zamenja pozicijska vojna; novodobno orožje, namenjeno množičnemu uničevanju; Balkan v vojni. Leto 1915 in   vstop  Italije v vojno; soška fronta.

 

21.2  Življenje v Evropi med vojno

Totalizacija vojne; prilagajanje gospodarstva vojnim razmeram; vojaki in civilisti v vojni   (umiranje v strelskih jarkih, v rovih pri Verdunu in na Karpatih; pomanjkanje, lakota   in bolezni v zaledju); evropska mesta in podeželje - ženske in otroci kot nadomestna delovna sila.

Širjenje vojne na kopnem in  morju 1916-17, vstop ZDA v vojno; vojna v Aziji in   Afriki (ob zemljevidu prikaz glavnih področij konfrontacij). Wilsonove točke in spremembe razmerja med silami v letu 1918; premirje in usoda Avstro-Ogrske.

 

21.3  Revolucionarno vrenje v Rusiji

Socialna in kulturnozgodovinska slika Rusije pred februarsko revolucijo (sumaren  prikaz); Rusija vre, februarska revolucija v Rusiji; Rusija ostaja v vojni; kratkotrajna   vlada meščanstva, boljševizem in njegovo zgledovanje pri francoskih revolucionarnih   izkušnjah; vzpon boljševikov na oblast; mirovna gesla oktobrske revolucije,    pogajanja v Brest-Litovsku.

  

21.4  Slovenci med prvo svetovno vojno

Doživljanje vojne, politične razmere; nacionalne zahteve - Majniška deklaracija;  deklaracijsko gibanje in njegove  "jugoslovanske" predstave; hiter konec vojne in razpad Avstro-Ogrske prehitita pričakovanja; nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov  in njeni problemi; nastanek Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

 

22. VERSAJSKA EVROPA, EVROPA "NARODOV" IN EVROPA RAVNOTEŽJA

 

22.1  Pariška mirovna konferenca

Mirovna pogajanja in pariška mirovna konferenca: temeljni problemi; nove države in  nove meje - novi zemljevid Evrope; ustanovitev Društva narodov.  Stara in nova konfliktna žarišča; problem francosko-nemške razmejitve; povojna Avstrija,Češkoslovaška, Finska, Madžarska, Poljska, Rusija; baltske državice.  Rezultati vojne: vprašanje krivde za vojno; velika vojna kot nova bivanjsko-duhovna  izkušnja in udarec zahodnemu zaupanju v napredek in moč človeškega razuma,  svet po letu 1918 ni več svet pred letom 1914; literarne (Hemingway, Remarque,  Prežihov Voranc) in druge umetniške upodobitve grozljive vojne izkušnje.  Nova razmerja med silami v svetu - konec evropske nadvlade.

 

22.2  Povojni evropski "nered" in iluzije o evropski revoluciji

Ruska neznanka in zaostrovanje razmer v Rusiji; državljanska vojna, revolucionarni  ukrepi, nacionalno vprašanje; postopno odstranjevanje boljševiških nasprotnikov;   utrditev boljševiške oblasti; tretja internacionala; racepljenost delavskega gibanja;   revolucija v Nemčiji in na Madžarskem; ali so bile realne možnosti za revolucioniranje Zahodne Evrope?

   Problemi na novo nastale turške republike (problem meja, odnos z Grčijo, notranji  problemi).

 

23. KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

Kraljevina SHS v Evropi in na njenem obrobju: kulturnozgodovinske, verske,   socialne, gospodarske in politične razlike v novi državi; sestava prebivalstva,   mesta in podeželje; tri prestolnice - Beograd, Ljubljana, Zagreb - in njihov utrip. Na poti k ustavi: eden ali trije narodi, centralizem in federalizem; položaj Albancev,   Makedoncev, Muslimanov in manjšin; Vidovdanska ustava - vzrok za konflikte.

Strankarsko življenje, družbenopolitične  raznolikosti.

   

23.1  Slovenci v Kraljevini SHS

   Slovenci v boju za etnične meje - oblikovanje jugoslovansko-avstrijske meje; ozemeljske težnje Italije in jugoslovansko-italijanska meja po prvi svetovni vojni; jugoslovanske  meje s sosednjimi državami (Madžarsko). Slovenci v Kraljevini SHS: gospodarstvo, politične razmere; šolstvo, univerza, kulturne ustanove in njihov pomen za nacionalni, znanstveni in kulturni razvoj; Slovenci v zamejstvu: v prvi avstrijski republiki, Italiji in na Madžarskem (nacionalni,  politični in kulturni položaj; prizadevanja za ohranitev narodne samobitnosti).

 

24. ISKANJE NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI  IN  SVETU

 

24.1  Družbenopolitični sistemi med svetovnima vojnama

Države meščanskodemokratičnega evropskega reda.    Nacionalizem in kozmopolitizem; Mussolini in vzpon fašizma v Italiji; Hitler in   nastanek nacionalsocializma; boljševiški sistem - Stalinov totalitarizem.   Društvo narodov: prizadevanja za ohranjanje evropskega in svetovnega miru;   zunajevropski svet po prvi svetovni vojni (sumaren prikaz temeljnih problemov ob   zemljevidu).

  

24.2  Razvoj gospodarstva, znanosti  in umetnosti

Leta upanja 1924-1929:

   Nov gospodarski vzpon: nadaljnja rast industrije; modernizacija kmetijstva, živilska  industrija; meščanstvo dvajsetih let; vse večja  povezanost in odvisnost  gospodarskih razmer v Evropi od razmer v Ameriki in preostalem svetu. Povečevanje vloge in pomena komunikacijskih sredstev, novih medijev (radio, film);  širjenje obzorja; nove oblike družbenega življenja, množični  šport.

Svetovna gospodarska kriza 1929

   Polom in pretres v svetovnem gospodarstvu, brezposelnost in družbenopolitične  posledice krize. Postopno oživljanje in različna dinamika ponovne gospodarske rasti v Evropi po letu 1932; širjenje avtomobilizma; uveljavljanje letalstva v civilnem prometu; podoba evropskih mest (Pariz, London, Berlin, Rim).

Umetnost v dvajsetih in tridesetih letih: meščanska kultura, delavska kultura;  znanost; vera, Cerkev in država. 

  

24.3  Nadaljevanje političnoideoloških zaostritev in polarizacij

   Poraz demokracije v Nemčiji; zmaga nacizma v Nemčiji, Hitler kot kancler in  bistvene značilnosti nacionalsocializma. Privrženci fašizma (v Franciji, na   Portugalskem,  v Španiji ...); desnica v srednji Evropi; nemoč meščanskih demokracij.   Kraljeva diktatura in jugoslovanski unitarizem; avtonomistična gibanja v Jugoslaviji;  nemoč  levice v Jugoslaviji sredi tridesetih let.

 

24.4  Razcepljenost Evrope sredi tridesetih let

   Pojav Ljudske fronte. Državljanska vojna v Španiji (med revolucijo in obrambo meščanske demokracije); španska državljanska vojna v očeh evropske demokratične   javnosti; sovjetska politika v Španiji.

 

24.5  Jugoslavija in Slovenci v tridesetih letih

  Poskus gospodarske in politične konsolidacije med Stojadinovićevo vlado; moč in  nemoč centralizma.  Hrvaško vprašanje in Banovina Hrvaška; delitev bosansko-hercegovskega ozemlja;  hrvaško-srbska nasprotja. Zunanja politika Jugoslavije med vojnama.  Ljudska fronta in levica; razhajanja v levici ob vprašanju razmer v Sovjetski zvezi;  meščanske stranke in desnica na Slovenskem.  Revijalno in kulturno življenje na Slovenskem v drugi polovici tridesetih let.

 

25. NEIZBEŽNOST VOJNE

   Vojni naproti; nemške in italijanske ozemeljske zahteve; povezovanje fašističnih držav, njihove kršitve versajskega miru (zasedbe tujih ozemelj); anšlus in meje nemškega rajha na Karavankah; München in vprašanje Češkoslovaške; Poljska  in poljsko-nemški mejni konflikti; posledice politike popuščanja in nemoči zahodne diplomacije.  Sovjetsko-nemški pakt, nemško-sovjetska razdelitev Poljske; posledice sovjetsko-nemškega pakta za mednarodno delavsko gibanje.  Svet in Jugoslavija ob začetku druge svetovne vojne - kakšno je bilo pred drugo  svetovno vojno vedenje prebivalstva o razmerah v Italiji, Nemčiji in Sovjetski zvezi.

 

26. DRUGA SVETOVNA VOJNA

 

26.1  Začetek vojne

Vojna v Evropi, nemška in italijanska ekspanzija; Sovjetska zveza kot nemški  zaveznik (osvojitev baltskih držav in vojna proti Finski). Nemška vojna proti evropskemu zahodu, nevtralne države, srednjeevropska nihanja. ZDA in   Japonska. Jugoslavija v letu 1941; nemško-italijanska ekspanzija v letu 1941;  napad na Sovjetsko zvezo; angleško-ameriško-sovjetsko zavezništvo, protifašistična koalicija.

 

26.2   Evropa med odporom in kolaboracijo

   Odpor in kolaboracija - Francija, Norveška, Nizozemska, Belgija.  Različnost razmer v posameznih okupiranih državah; vichyjska Francija. Težave Sovjetske zveze (posledice stalinizma).

 

26.2.1 Jugoslavija po okupaciji

   Razmere v Jugoslaviji, okupacija (nastanek Neodvisne države Hrvatske;  jugoslovanska vlada v izgnanstvu; razkol med četniki in partizani v Srbiji, nacionalna obračunavanja v Neodvisni državi Hrvatski.  Razmejitev okupacijskih con in razlike med nemškim in italijanskim okupacijskem režimom na Slovenskem; neodločenost slovenskega meščanstva in slovenskih  meščanskih strank; nastanek Osvobodilne fronte; različne oblike okupatorjevega terorja  nad civilnim prebivalstvom (koncentracijska taborišča, izgoni, streljanje talcev ...)  Osvobodilni boj na Slovenskem: neizprosen pritisk na nemških zasedbenih območjih  in začetki odpora; razmere v Ljubljanski pokrajini - ob oblikovanju odpora se  nadaljuje in krepi političnoideološka polarizacija v mestih in na podeželju (ki se je  začela v predvojnem obdobju); stališče meščanskih strank do okupatorja (okupator na  Slovenskem skoraj nima pravih privržencev in zaveznikov; meščanske stranke se v   Ljubljanski pokrajini odločajo za previdno politiko čakanja in dogovarjanja z okupatorjem); odnos meščanskih strank do oboroženega odpora (želja po politiki čim manj   žrtev, zavračanje OF kot gibanja, ki je pod vplivom komunistov), oblike meščanske z OF nepovezane ilegale. Konflikti in dejanske meje v vsakdanjem življenju so bile neredko manj ostre (marsikdo ni imel svobodne izbire, ampak je postal ujetnik konkretnih razmer ali poteka dogodkov - mobilizirani v nemško vojsko, pomen okolja in vojnih razmer v posameznih delih Slovenije; vpliv nasilja v vojno vpletenih strani na odločitve posameznikov ...) Notranja organizacija Osvobodilne fronte, odnosi med ustanovnimi skupinami;   socialna sestava prvih partizanskih čet.

 

26.3  Obdobje 1942/43

Potek vojnih operacij v Evropi, Afriki in na Daljnem vzhodu (sumaren pregled); bitke, ki so pomenile preobrat (Stalingrad, El Alamain, Midway).   Kapitulacija Italije, bitka za Italijo; italijanski odpor proti nemški zasedbi.

 

26.4  Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem 1942/43

  Potek vojnih operacij v Jugoslaviji in zaostrovanje državljanskega spopada; ustanovitve AVNOJ-a, zasedanje v Bihaču in Jajcu; odnos med jugoslovanskim in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem.  Nasprotja v Osvobodilni fronti, prevlada komunistov in vse večja nespravljivost (ne le slovenski, ampak jugoslovanski in evropski pojav); Dolomitska izjava in posledice za razmere na "terenu" (upoštevanje razlik po pokrajinah). Bratomorni spopad v Sloveniji, likvidacije komunistov, vaške straže. Vprašanje revolucije (problem revolucije in odvisnost revolucije in osvobodilnega gibanja na Slovenskem in v širšem jugoslovanskem prostoru).

  

26.5 Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije

Razmere v Jugoslaviji in na Slovenskem po kapitulaciji Italije; patriotizem nacionalizem, antifašizem. Življenje v Ljubljani, Mariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih mestih   v letih 1943/44; Primorska in Trst, prekmorci.  Boj za preživetje in boj za političnoideološke cilje; Rupnikova Ljubljanska pokrajina;   organizacija osvobojenega ozemlja.  Kultura, umetnost, izdajateljska dejavnost, časopisje in šolstvo med vojno.  Odnos zaveznikov do narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. Dejanska moč komunistov in njihove socialne ideologije; avnojska načela in njihovo uresničevanje  (težnje po centralizaciji, oblikovanje "ljudske oblasti", komunistični obračun z nasprotniki);   politična emigracija v tujini.

  

26.6  Poraz Nemčije in njenih zaveznic

Potek in sklep vojnih operacij v letih 1944/45 (sumaren prikaz ob zemljevidu).   Širjenje boljševističnega vpliva v Evropi in Aziji. Dogovarjanje med   zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo od Jalte do Potsdama; nasprotja med   zavezniki v vojni, začetek novega konflikta (ima stare korenine) - hladne vojne in   delitve Evrope z "železno zaveso". Posledice atomskega oblaka za Japonsko.

 

  27. POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA EVROPE IN SVETA  

   Združeni narodi, deklaracija Združenih narodov in njen pomen. Mirovna konferenca,   razdelitev Nemčije; nova geopolitična slika.   Privlačna moč komunizma (velika iluzija ima korenine v tridesetih letih); političnoideološka   polarizacija v Zahodni Evropi.   Vprašanje krivde za vojno: nürnberški proces (v Italiji ni bilo procesov proti fašističnim    krivcem vojne); notranji obračuni v Evropi (Francija proti Franciji, Nizozemska    proti Nizozemski, Belgija, skandinavske države); migracije in preseljevanje manjšin. Povojna Češkoslovaška, Poljska, Italija, ZDA in Japonska (kratek, sumaren pregled).

 

27.1  Jugoslavija leta 1945

   Razvoj povojne Jugoslavije v komunistično državo: narodnoosvobodilni boj kot boj  protifašistično opredeljenega ljudstva in kot zmaga komunistov; vojaško-politični  položaj ob koncu vojne; upanje v parlamentarno demokracijo in vzpostavitev nove   "ljudske" (partijske) oblasti. Obračun z nasprotniki (poboji nasprotnikov brez sodnih   procesov) in razne oblike maščevanja (primerjava z Zahodno Evropo).

 

27.2  Hladna vojna - njene korenine so v drugi svetovni vojni

  Ameriška pomoč Zahodni Evropi (Marshallov načrt). Sovjetska zveza kot ideal in  katastrofalna deziluzija; kaj Evropa in svet vesta o njej v letih 1948 - 1951.   Zaostrovanje ideološke polarizacije, železna zavesa in nastajanje blokov.   Razvoj v Aziji - Kitajska; Bližnji vzhod in nastanek Izraela.   Širjenje komunizma v Vzhodni Evropi (Češkoslovaška ...)   Nastanek dveh nemških držav ter vojaških zvez: NATA in Varšavskega pakta. Sovjetska zveza postane jedrska sila (eksplozija prve sovjetske jedrske bombe julija 1949);  poskusi z vodikovimi bombami; začetek nenehne nevarnosti jedrskega spopada katastrofalnih razsežnosti.

 

27.3  Povojne gospodarske in družbenopolitične razmere v Jugoslaviji

  Povojne gospodarske in družbene razmere: veliki optimizem in stvarnost;  ustava in nacionalno vprašanje; obračunavanje s političnimi nasprotniki (procesi proti  meščanskim demokratom, obračunavanje s komunisti iz lastnih vrst - dahavski procesi).

Problemi naših meja po drugi svetovni vojni: urejanje mejnih vprašanj na pariški mirovni konferenci (meja z Italijo in Avstrijo).   Titove in jugoslovanske ambicije po širitvi jugoslovanskega komunističnega vpliva v   Grčijo, Albanijo, Bolgarijo, vendar hkrati privrženost sovjetskim vzorom   (kolektivizacija); leto 1948 - prelom s Sovjetsko zvezo in informbirojska kriza;   izolacija Jugoslavije; groba notranja diferenciacija, Goli otok.

27.4  Svet v petdesetih letih

   Poglabljanje nasprotij v svetu in krepitev protikomunističnega razpoloženja na   Zahodu; korejska vojna. Stalinova smrt in boj za njegovo dediščino, vprašanje   destalinizacije; opozicija (znotraj in zunaj komunistične partije) v vzhodno evropskih komunističnih državah; množični odpori sovjetizaciji (Berlin 1953, Madžarska in Poljska 1956).   Povojna Kitajska, Izrael in arabske države.   Poskus obnovitve francoske oblasti v Indokini, začetki boja za samostojnost Vietnamu.   Težnje ZDA po prevladi v svetu (makartizem), razočaranje mlade generacije.   Smeri v moderni umetnosti po letu 1945 (sumarno). Kultura in umetnost petdesetih let; ameriški način življenja vse močneje vpliva na življenje v Zahodni Evropi (Elvis Presley).   Dosežki vesoljske tehnike (prvi umetni satelit - SPUTNIK, 1957); začetek tekmovanja   v prodiranju v vesolje; novo obdobje v zračnem prometu; nastanek in vpliv novega sredstva obveščanja - televizije; problemi informacijske družbe.

 

27.5  Jugoslavija v petdesetih letih

Iskanje novega družbenopolitičnega modela po prelomu s Sovjetsko zvezo:   samoupravljanje in komunistična država; centralizem in federalizem (prvi znaki   oživljanja nacionalnih nasprotij); opozicija, spor z Djilasom.   Gospodarski in družbeni razvoj (industrializacija in destrukcija kmetijstva, urbanizacija   in modernizacija mest). Odpiranje in obračanje Jugoslavije v svet v petdesetih letih.   Umetnost in kulturno življenje; pojav kritično opozicijske revije.

  

27.6   Evropa in svet od začetka šestdesetih let

Zahodna Evropa na začetku poti v združitev.   Zaostritev odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo (berlinski zid, kubanska kriza).    Dekolonializacija; poglabljanje nasprotij med razvitim in nerazvitim svetom, med   vzhodnim in zahodnim blokom.    Tretji svet in neuvrščenost kot iskanje poti, alternativne blokovski.    ZDA: rasizem - vprašanje resnične enakopravnosti črncev in Indijancev  (Martin   Luther-King). Nemirne ameriške in evropske univerze; krepitev študentske   opozicije; leto 1968 v Evropi in ZDA (študentski nemiri, "otroci cvetja", rock in upor   mlade generacije).   Okupacija Češkoslovaške in poslednji poskus "homogenizacije" vzhodnoevropskega   komunizma.

                               

27.7  Jugoslavija v šestdesetih letih

   Nadaljevanje liberalizacije in zaostrovanje notranjih protislovij v začetku šestdestih let:   ustava leta 1963, nasprotja med federacijo in republikami, kritična inteligenca.   Brionski plenum in obračun z Rankovićem, postopna demokratizacija in revolt leta 1968.    Gospodarska reforma leta 1965: značilnosti reforme, brezposelnost in odhajanje na  delo v tujino; krepitev potrošništva, izboljšanje življenske ravni in povečanje revščine;  odpiranje meja.

   Nacionalne in socialne polarizacije v Jugoslaviji 1968-1972: zamujena priložnost za globljo reformo, poskus obnovitve partijske države; dvojnost sistema po letu 1974  (decentralizirana samoupravna Jugoslavija in vladajoča Zveza komunistov).

  

 27.8  Osnovne poteze razvoja v sedemdesetih in osemdesetih letih

   Ameriški izziv, integracija Evrope in težave pri tem. Krepitev Zahodne Nemčije in   vzpon Japonske. Kriza vzhodnega bloka in komunizma, Sovjetska zveza ne more  več obvladovati Vzhodne Evrope (opozicija na Madžarskem, Poljskem, vzhodni  Nemčiji).Gorbačov, glasnost in perestrojka, padec berlinskega zidu in združitev Nemčije; zlom  komunizma v vzhodnoevropskih državah (Romunija, Poljska, Češkoslovaška,    Bolgarija, Albanija).

 

27.9  Jugoslavija po Titu in njen razpad

Jugoslavija po letu 1980: gospodarska, družbena in politična kriza, demonstracije na   Kosovu 1981 - znak zaostrujoče se nacionalne polarizacije; zadolženost Jugoslavije,   poskus obvladovanja krize s težnjo po novi učinkovitejši centralizaciji. Zahteve in   nasprotja po reviziji ustave iz leta 1974.  Poskusi centralizacije šolstva, znanosti in kulture ter slovensko-hrvaško  nasprotovanje; razpad jugoslovanske pisateljske organizacije zaradi zaostrenih  političnih razhajanj.   Memorandum srbske akademije, nemirno Kosovo, odprava avtonomije v Vojvodini in   na Kosovu. Slovenske zahteve po konfederalizmu (slovenski izobraženci in 57.   številka Nove revije, načrt slovenskih pisateljev za novo ustavo).

Oblikovanje slovensko-hrvaškega konfederativno usmerjenega bloka in centralistično usmerjenega bloka v vzhodnem delu Jugoslavije; vojaški poseg na Kosovu;   neuspeli poskus Markovićevih reform; kronologija razpadanja Jugoslavije 1989-1991.   Osamosvojitev Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.

 

28. SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

   Protislovja: sever - jug, vzhod - zahod, bogati - revni, lačni - siti; onesnaženo okolje    (problem odpadkov, prenaseljenost planeta). Problemi sodobne demokracije in njenega razvoja.   Moč tehnologije, vseobsegajoča moč sodobne države, moč manipulacije. V kolikšni   meri je sodobni svet povezan s preteklostjo, je res mogoče govoriti o koncu   zgodovine? Sodobni svet živi mnogo bolj povezan s preteklostjo, kot se zdi na   prvi pogled. To med drugim kažejo prav nasprotja na področjih nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze ter v državah Srednje Evrope.

 

1.2. 2 Operativni cilji predmeta

1. letnik

ZGODOVINA

Operativni cilji

Ključne teme

Povezave

Dijak:

- zna zgodovinska dogajanja, pojave

Čas in prostor - temeljni

 

   in procese postaviti v čas in prostor

določili človeka in družbe

 

- utemelji, zakaj mora biti vsak dogo-

  dek , pojav ali proces časovno in

   

  prostorsko opredeljen (konkretnost,

   

  spremenljivost zgodovinskega časa

   

  in prostora)

     

- razvrsti v pravilnem kronološkem

   

  zaporedju velika zgodovinska

  obdobja

   

- pojasni pomen zgodovinskih virov

Pot k zgodovinski resnici

 

  za zgodovinska spoznanja, spoznava

   

  vrste virov in zgodovinarjevo delo

   

- spozna pomen zbiranja, varovanja

   

  in proučevanja zgodovinskih virov

   

  in pomen pomožnih zgodovinskih

  ved

   

- spoznava zgodovino kot družbeno

   

  znanost in učni predmet

   

PODOBE IZ PRAZGODOVINE

- s pomočjo zgodovinskega zemljevida

Paleolitske, mezolitske in

 

  pojasni nastanek človeka in njegovo

neolitske kulture

 

  razširjenje po svetu; ob tem spozna

   

  različna gledanja ( tudi verska) na

   

  nastanek človeka

   

- ob slikovnem gradivu ostankov mate-

 

muzej

  rialne kulture (obisk muzeja) pojasni

   

  “gospodarske dejavnosti” in glavne

  dosežke ljudi v posameznih obdobjih

  kamene dobe

   

- primerja tehniko izdelave orodja v

  v paleolitiku in neolitiku, sklepa o

  napredku in spremembah v načinu

  življenja(prehrana, bivališča, prvo

  poljedelstvo, živinoreja, lončarstvo)

   

- opredeli značilnosti življenja v rodu

   

  (organizacija, odločanje, vloga

   moških, žensk in otrok)

   

- pojasni pomen odkritja in uporabe

  kovin v gospodarstvu in v vsakdanjem

  življenju

Življenje v kovinskih dobah

 

- navede in pojasni razloge za nasta-

  janje razlik v premoženju, družbeni

  moči in ugledu, razloži spremembe

  v družbeni organizaciji, odločanju in

  družbeni vlogi moških

   

- ob slikovnem gradivu spoznava

  materialno in duhovno kulturo v posa-

  meznih obdobjih prazgodovine

 

Duhovni svet človeka

umetnost

- analizira zemljevid ter poišče večja

Naši kraji v prazgodovini

obisk lokalne-

  arheološka najdišča posameznih

 

ga muzeja

  prazgodovinskih dob na našem ozem-

   

  lju in sklepa o poseljenosti prostora

   

- ob slikovnem gradivu spoznava ust-

   

  varjalne dosežke ljudi v prazgodovin-

  skih dobah na našem ozemlju

   

 ZGODNJE VISOKE KULTURE

- s pomočjo kronološke tabele in zem-

Začetki in razvoj prvih

 

  ljevida opredeli čas in prostor prvih

civilizacij

 

  civilizacij, njihovega vzpona in padca

   

- ugotovi vpliv naravnih in drugih (zlasti

   

  gospodarskih) dejavnikov na začetek

   

  prvih civilizacij ob velikih rekah

   

- pojasni značilnosti in pomen irigacij-

   

  skega poljedelstva (ob primeru Egipta

   

  ali Mezopotamije)

   

- ob zemljevidu poda sumaren pregled

  razvoja posameznih civilizacij (civiliza-

  cijskih območij: Egipt, Mezopotamija,

  Fenicija, Izrael, Indija, Kitajska)

   

- primerja gospodarski razvoj posame-

   

  znih orientalskih družb in poišče razlike

   

  in posebnosti

   

- razloži državno organizacijo in vzroke

  za različnost

   

- ob slikovnem gradivu in besedilih

Izbrane podobe iz življenja po

 

  razloži družbeno podobo (razslojenost),

  življenje, delo in položaj pripadnikov

  različnih družbenih skupin (vladar,

  svečeniki, uradništvo,vojska, kmetje,

  nesvobodni, moški, ženske, otroci)

kulturno-kulturnih območjih

 

- navede in ovrednoti najpomembnejše

Kulturna dediščina najstarejših

umetnost

  dosežke najstarejših civilizacij (v

  astronomiji, koledarju, medicini,

  tehniki, vojni tehniki, književnosti

  in umetnosti) 

 - ob odlomkih iz Hamurabijevega   

   zakonika in hetitske pismenosti

   spozna prve začetke prava  in

   “pravne varnosti”

civilizacij

 

- ob konkretnem primeru (npr. Egipt,

  ali Mezopotamija) spoznava razvoj

  poglavitnih umetnosti

 

umetnost

- navede razloge za nastanek pisave

   

  (razvoj od podobopisa do črkopisa)

   

  in pojasni njen pomen za ohranjanje

   

  vedenja kasnejšim generacijam

   

- zna razložiti pojme antropomorfizem,

  politeizem, monoteizem in vlogo reli-

  gije v življenju ljudi in v umetnosti  

Religija

 

 GRŠKA CIVILIZACIJA

- ob zemljevidu našteje kulturne centre

  bronaste dobe v egejskem prostoru

  (Kreta, Mikene, Troja) in opiše ter

Kreta, Mikene, Troja

 

     primerja življenje različnih družbenih

  slojev

   

- ob slikovnem gradivu pojasni značil-

   

  nosti kretske in mikenske kulture

   

- analizira zemljevid in pojasni čas ter

  prostor naselitve grških plemen na

  jug Balkanskega polotoka, na egejsko

  otočje in obalo Male Azije (mala

  grška kolonizacija)

 Homerska Grčija :

  • preseljevanje in naseljeva-

        vanje Grkov, grška družba

  •  

    - ob izbranih odlomkih besedil iz Iliade

      in Odiseje spoznava življenje Grkov

      do 8. stol. pr. Kr. (družbena struktura

      in organizacija)  

       

    - opiše značilnosti najstarejše grške

      religije (grške predstave o nastanku

      sveta in bogov) in pojasni razloge za

      navzočnost mitov, pripovedk in

      preročišč v grškem svetu in življenju

  • Grški svet bogov in mitov;

    povezovalne prvine

  • grški in latin-

    ski jezik

    - navede in pojasni povezovalne prvine

      med Grki (vera, jezik, pisava, igre v

      Olimpiji)

       

    - navede in pojasni razloge izseljevanja

  • Velika grška kolonizacija

  •  

      (velika grška kolonizacija med 8. in 

       

       6. stoletjem pr. Kr.), analizira zemlje-

       

      vid, ugotovi območja grške koloni-

       

      zacije; izpiše krajevna imena, ki še

       

      danes spominjajo na ta proces

       

    - ovrednoti pomen grške kolonizacije za

       

      gospodarski in kulturni razvoj polisa

       

      in razvoj poznejših civilizacij na tem

      območju

       

    - pojasni, zakaj je v Grčiji nastala množi-

    Mestna država - polis

     

      ca političnih tvorb - polisov, navede in

       

      pojasni značilnosti mestnih držav

       

      (težnje po avtarkiji, avtonomiji)

       

    - ob zemljevidu prikaže naravne

      možnosti za razvoj Aten; pojasni spre-

      minjanje atenske gospodarske, social-

      ne in politične podobe

  • Atenski polis

  •  

    - ob odlomkih besedil spoznava in

      ovrednoti pomen Solonovih reform pri   

      reševanju gospodarske in politične

      krize

       

    - ob besedilih samostojno pridobiva

    Delo z zgodovinskimi

    grški in latinski

      vedenja o novih oblikah ustavne

    besedili

    jezik

      ureditve Aten od timokracije do

     

     

      demokracije Periklejeve dobe

     

     

    - ob odlomkih (Herodot, Plutarh, Kse-

     

     

      nofon, Tukidid ...) spoznava živ-

     

     

      ljenje, pravne, moralne in občečlo-

     

     

      ške vrednote in jih primerja z dana-

     

     

      šnjimi

     

     

    - spoznava grški odnos do svobode

     

     

      in zaslužnih mož

     

     

    - pozna posebnost špartanskega polisa,

      ( tradicionalna vojaška skupnost, 

      aristokratska ureditev)

    - primerja gospodarstvo, družbo in

      politično ureditev v Atenah in Šparti

    - primerja vsakdanje življenje posamez-

      nih družbenih skupin v grških polisih in

      zapiše ugotovitve

  • Šparta

  •  

    - ob zemljevidu ponovi podatke o

      nastanku in obsegu perzijske države,

      spozna njeno ureditev in vzroke za

      vojno z grškimi polisi

    - ob odlomkih iz Herodotovih zgodb

      spoznava meddržavne odnose,

      različna stališča in dileme pri odlo-

      čitvah

    - ob zemljevidu na kratko opiše

      potek vojne, grško obrambo in odnos

      do svobode (neenotnost stališč do

      Perzijcev; problem strategije) in

      spozna družbene spremembe v tem

      času (uveljavljanje meščanov)

  • Grško-perzijske vojne in

         grški odnos do svobode

  •  

    - pojasni vzroke in posledice atensko-

      špartanskih nasprotij po vojnah s

      Perzijci

       

    - navede najvidnejše dosežke Grkov v

      znanosti, arhitekturi, slikarstvu in

      književnosti

    - ob odlomkih (Herodot, Tukidid) spozna

      razvoj zgodovinopisja in ovrednoti

      njegovo vlogo

    - ovrednoti pomen grške filozofije in

      kulture za prihodnji razvoj evropske

      duhovne kulture in političnih

      ustanov

  • Grška kulturna zapuščina

  • SL-književnost

    (1. l.)

    umetnost

    latinski jezik,

    grški jezik

    - pojasni pogoje za uresničevanje pan-

      helenske politike (novo obdobje

      vojaške taktike, oslabelost grških

      polisov) in njene posledice

    - analizira zemljevid in prikaže nastanek 

      makedonskega imperija (težnje Alek-

      sandra Velikega po odkrivanju in osva-

      janju sveta)

    Država Aleksandra Makedon-

    skega - obdobje helenizma

     

    - ovrednoti pomen Aleksandrove države

      pri spajanju in prepletanju različnih

      kultur vzhoda in zahoda; razloži zna-

      čilnosti in pomen helenistične kulture 

      (znanost, umetnost, urbanizem, muzeji

      in knjižnice) 

    - pojasni gospodarski razvoj v obdobju

      helenizma

     

    grški in

    latinski jezik

     RIMLJANI

    - ob zemljevidu razloži etnično in kul-

      turno podobo Apeninskega polotoka

      pred nastankom rimske države

    - spozna značilnosti etruščanske kulture

      in vpliv grške in etruščanske kulture

      na rimski razvoj

    Apeninski polotok in njegovi

    prebivalci

     

    - se seznani z ustanovitvijo Rima (raz-

      lika med ljudskim sporočilom in ugo-

      tovitvami arheologije)

    - opiše strukturo in organizacijo rimske

      družbe v najstarejšem obdobju

      (pojmi:  družina - familia, rod - gens,

      bratstvo - kurija, pleme - tribus,

      populus  romanus)

    - pojasni položaj patricijev in plebejcev

    Nastenek Rima in čas rimskih

    kraljev

     

      (naraščajočo vlogo plebejcev, boj za

      politično enakopravnost)

       

    - navede najpomembnejše oblastne 

      organe rimske republike in njihove

      pristojnosti (konzulat, senat, centurij-

      ska skupščina, ljudski tribunat, 

      ljudska skupščina) ter opiše razloge za

      kodifikacijo prava in pomen le-te

    Rimska republika:

  • Oblastni temelji

  •  

    - analizira zemljevid in prikaže širjenje

      rimske nadoblasti po Apeninskem

      polotoku in v Sredozemlje

    - pojasni odnos Rima do zasedenih

      ozemelj na Apeninskem polotoku in

      provinc (odnos do zemlje in

      prebivalstva, značilnosti uprave,

      spopad in simbioza kultur)

  • Razvoj rimske države v imperij

  •  

    - utemelji gospodarske, družbene,

      politične in kulturne posledice nenehnih

      vojn

  • Socialna nasprotja in  poskusi reform

  •  

    - ob odlomkih (Plutarh, Polibij, Pet-

     

    latinski jezik

      ronij) spoznava velike socialane raz-

       

      like v rimski družbi, etične vrednote

       

      in politična nasprotja

       

    - pojasni različne vzroke in posledice

      propadanja rimskega kmečkega

      prebivalstva in sklepa o gospodarski 

      in politični krizi ter njenih posledicah

    - pojasni značilnosti in problem agrar-

      no-socialnih (brata Grakh) ter vojaških

      reform (Marij, Sula)

     

     

    latinski jezik

    - ob odlomkih antičnega zgodovino-

    Delo z zgodovinskimi bese-

    latinski jezik

      pisja pridobiva vedenja o bogastvu

    dili - rimska republika v

     

      in revščini, vzrokih in posledicah

    antičnem zgodovinopisju

     

      “boja za oblast”, pravnih, moralnih

     

     

      in etičnih vrednotah in dilemah

     

     

    - spoznava odnos do življenja

     

     

    - ob primeru J. Cezarja spoznava

     

    latinski jezik

      vlogo osebnosti v zgodovini, vlogo

     

     

      Cezarja v njegovi dobi in njegovo

     

     

      zapuščino (Julijske Alpe, koledar,

     

     

      cesar, literatura, pregovori ...)

     

     

    - pojasni vlogo retorike kot oblike

     

    latinski jezik

      komuniciranja z ljudmi in pri obliko-

     

     

      vanju javnega mnenja in vplivih na

     

     

      politične odločitve (Cicero ...)

     

     

    - navede in pojasni vzroke za nastanek

      nove oblike vladavine - triumvirat

    - opiše značilnosti Cezarjeve diktature

    - pojasni razmere, ki so vodile v obliko-

      vanje drugega triumvirata in novo

      državljansko vojno

    Cezar in začetek propadanja

    republikanskih institucij

     

    - razloži značilnosti Oktavijanove

      vladavine (navidezna ohranitev

      republike, princeps prvi med enakimi,

      kopičenje republikanskih služb v

      osebi princepsa, poenotenje imperija

      in upravljanja provinc, širjenje držav-

      ljanskih pravic, omilitev družbenih

      napetosti; vojska in uradništvo, glavna

      opora princepsa; zunanja politika)

    - analizira zemljevid rimskega imperija

      v 1. stoletju po Kr. in ugotovi obseg

      (meje na S, Z, J in V)

    - razloži pojem romanizacija, navede

      glavne nosilce njenega širjenja in po-

      išče razloge za razlike v intenzivnosti

      romanizacije med vzhodnimi in

      zahodnimi provincami in posledice

    Rimsko cesarstvo - principat:

  • Avgustov principat

  •  

    - razloži možnosti za gospodarski

      razvoj v Avgustovem obdobju in opiše

      nastanek novih socialnih skupin

     

     

    - ob virih opiše družbeni položaj in

      vsakdanje življenje različnih socialnih 

      slojev v mestu (bogataši, reveži,

      osvobojenci, sužnji) in na podeželju

      (latifundisti, kmetje, koloni, sužnji)

    - pojasni namen in pomen cirkusov in

      amfiteatrov - klica "panem et

      circenses"

  • Iz življenja Rimljanov

  • latinski jezik

    - spozna vplive etruščanske in grške

      religije na rimsko

    Rimski svet bogov, znanosti

     in kulture

    SL-književnost

    (1.l.)

    latinski jezik

    - ob slikovnem gradivu spozna značil-

      nosti rimske kulture, zlasti uporabnost

      na različnih področjih življenja

    - navede največje dosežke rimske

      civilizacije v znanosti, pravu,

      zgodovinopisju  in književnosti

    - ovrednoti pomen rimske kulture za

      poznejšo evropsko civilizacijo

       

    - pojasni družbeno in duhovno podlago

    Začetki krščanstva

    latinski jezik

      nastanka krščanstva (zgodovina

      Izraela, nezadovoljstvo Judov z rimsko

       

      nadoblastjo, pričakovanje Mesije,

       

      odziv Judov in Rimljanov na Jezusovo

       

      delovanje)

       

    - opiše značilnosti krščanstva v prvih

       

      stoletjih (versko-socialna sporočila,

       

      od preganjane do državne religije)

       

    - razloži družbene in gospodarske raz-

      mere po Avgustu do konca principata   

      (usihanje suženjske delovne sile, vse

      večja brezposelnost, veliki stroški  za

      upravo in obrambo, poglabljanje krize

      na podeželju)

    Poznoantično rimsko cesarstvo

     

    - pojasni vzroke za poglabljanje gospo-

      darske in družbene krize v 4. in 5.

      stoletju in reformne poskuse za njeno

      ublažitev (Dioklecijan, Konstantin,

      Teodozij)

       

    - ob zemljevidu prikaže vpade barbar-

      skih ljudstev, obrambo, razdelitev

      imperija na dve polovici in propad

      zahodnorimskega cesarstva

       

    - ob zemljevidu ugotovi, kdaj in od kod

      se je širila rimska oblast na naše

      ozemlje, razbere upravno razdelitev in

      pojasni pomen našega ozemlja za

      rimske gospodarske in osvajalne

      namene

    Naši kraji v rimskem obdobju

    obisk muzeja

    ali arheološke-

    ga najdišča

    - opiše vpliv rimskega obdobja na živ-

      ljenje staroselcev (napredek gospodar-

      stva - obrti, prometa; verski in kulturni

      vpliv)

    - spoznava značilnosti provincialne

      kulture

       

     

    2. letnik

    ZGODNJI SREDNJI VEK

    Cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    - analizira zgodovinski zemljevid in

      ugotovi obstoj različnih barbarskih

      ljudstev ob meji rimskega imperija  v

      Evropi in Aziji

    - pojasni vzroke za preseljevanje

      ljudstev (Huni, Germani, Slovani,

      Avari)

    - navede in pojasni posledice preselje-

      vanja (gospodarske, družbenopolitične   

      in kulturne) in odnose med starimi in

      novimi naseljenci

    - ob zemljevidu razloži novo politično

      podobo Evrope (nove države) po

      germanskih in slovanskih selitvah

     

    Spremenjena podoba Evrope

    po razpadu rimskega imperija

     

    - pojasni družbeni razvoj Frankov po

      naselitvi v Galiji (stapljanje elementov

      stare in nove družbe, razvoj v najmoč-

      nejšo "barbarsko državo” na ozemlju

      zahodnorimskega imperija)

    - pojasni postopno nastajanje fevdalnih

      odnosov in podložniških razmerij

    - pojasni razloge za začasni gospodar-

      ski in kulturni zastoj evropskega

      zahoda po propadu zahodnorimske-

      ga cesarstva (čeprav trgovski in obrtni

      stiki z vzhodom v merovinškem 

      obdobju niso povsem zamrli)

    Trije duhovno-civilizacijski  krogi:

  • Evropski zahod od  5. do

     8. stoletja

  •  
     

    Evropa v karolinškem obdobju:

     

    - razloži nastajanje in značilnosti

      fevdalne družbene hirarhije, tipične za  

      frankovski tip fevdalizma

  • Novi gospodarski temelji

  •  

    - opiše osnovne značilnosti karolinške

      države (kralj-cesar; uprava in vojska

      meje - do kod je segal frankovski vpliv;

      družbenostanovska in vojaško

      politična hirarhija)

  • Karolinška država

  •  

    - razloži vlogo Cerkve v zgodnjem

      srednjem veku

        Karolinška renesansa

     

    - pozna temeljne značilnosti karolinške

      renesanse (prenova duhovnega

      življenja; srednjeveška pismenost in

      šolstvo; arhitektura; samostanske

      šole v krščanskem svetu)

       

    - navede razloge za razpad

      karolinškega cesarstva (politična

      drobitev Evrope; uspešni vpadi "novih

      ljudstev Madžari, Vikingi, Saraceni ")in

      posledice

        Razpad karolinškega

        cesarstva

     

    - navede razloge, ki so Bizancu omo- 

      gočili brez večjih izgub preživeti prve 

       "velike selitve ljudstev" in razloži

      vzpon Bizanca v obdobju cesarja 

      Justinijana (razvoj v sredozemsko

      velesilo, teme, despotizem, cezaro-

      papizem, zakonik, kultura)

  • Bizanc v obdobju Justinijana

  •  

    - ob odlomkih iz Prokopija spoznava

    Soočanje starega in novega

    latinski jezik

      življenje na bizantinskem cesar-

     

     

      skem dvoru (politika, spletke,

     

     

      konflikt starih in novih vrednot - ali

     

     

      je Bizanc še Rim ali se je z

     

     

     Justinijanom končala antika?)

     

     

    - spozna razliko med hotenjem in

     

     

      rezultati obnovitve “Rima”

     

     

     

     

     

    - analizira zemljevid in opredeli prostor 

      "prednikov južnih Slovanov" (Hrvatov,

      Srbov, slovanskih Makedoncev) in

      njihovih zgodnjih državnih jeder

    Južni Slovani na Balkanskem

    polotoku

     
         

    - ob zemljevidu opredeli domovino

      Arabcev in pojasni značilnosti življe-

      nja pred nastankom države

      pojasni začetek islama in njegov

      pomen v takratnem arabskem svetu

    - ob zemljevidu razloži širjenje islama,

      (arabska osvajanja, spremembe v

      sredozemskem prostoru, odnos do 

      podrejenih ljudstev, njihove vere in 

      kulture)

    - ob slikovnem gradivu in odlomkih

      besedil spoznava značilnosti arabske 

      kulture (nadaljevanje vzhodnorimskih

  • Islam in Arabci, arabska

        kultura

  • SL-književnost

    (1.l.)

      izročil, prenos znanstvenega boga-

       

      stva antike) in navede dosežke

      v znanosti in ladijski tehniki

       

    - analizira zemljevid in prikaže naselit-

      veni prostor "prednikov" Slovencev

      in pojasni nastanek in razvojne

      značilnosti Karantanije (družba, orga- 

      nizacija gospodarstvo, nastajanje

      fevdalnih odnosov)

    - pojasni širjenje krščanstva in navede

      cerkvena središča (Salzburg, Oglej,

      samostani), pomembna za širjenje

      krščanstva

    - pojasni zgodovinske okoliščine, ki so

      povzročile izgubo karantanske

      samostojnosti

    Med Slovani v Vzhodnih Alpah

    SL-književnost

    (1.l. - Brižinski

    spomeniki)

    - označi zgodovinske okoliščine nastan- 

      ka Spodnje Panonije in ovrednoti  

      misijonsko delo Cirila in Metoda ter

      njunih učencev na verskem ter

      kulturnem področju

       

    - ob odlomkih Pavla Dijakona spozna

     

    latinski jezik

      primer dvojezičnega srednjeveške-

     

     

      teksta in odnos med Langobardi in

     

     

      alpskimi Slovani

     

     

    - ob besedilih spoznava politične

     

     

      spremembe v Karantaniji

     

     

    - ob zemljevidu opredeli naselitveni

      prostor zahodnih in vzhodnih Slovanov

      (Moravci, Čehi, Poljaki, Rusi) in

      poudari vlogo Rima in Carigrada

      pri širjenju krščanstva

    Naselitveni prostor Slovanov

    (zahodnih in vzhodnih)

     

    - ob tematskem zemljevidu poda sumar-

      en pregled razvoja Evropejcem znanih

      in manj znanih področij v drugi polovici

      prvega tisočletja (Kitajska, Afrika,

      Srednja Amerika)

    Neevropski svet (Kitajska,

    Afrika, Srednja Amerika)

     

    EVROPA IN SVET V VISOKEM IN POZNEM SREDNJEM VEKU

     

    Evropa in svet od 10.do 12. stoletja:

     

    - razloži politični zemljevid Evrope po

  • Zahodna Evropa

  •  

      razpadu frankovske države

       

    - poda sumaren pregled razvoja

       

      zahodnoevropskih držav v obdobju od

       

      10. do 12. stoletja (Anglija, Francija,

       

      Španija)

       

    - razloži pojem fevdalna razcepljenost

       

    - analizira zgodovinski zemljevid in

       

      politično podobo Nemčije ter Italije

       

    - vrednoti gospodarski pomen severno-

       

      italijanskih mest

       

    - analizira zemljevid in opredeli začetek

  • Vzhodna Evropa

  •  

      slovanskih držav (Češka, Poljska,

       

      Kijevska Rusija) in Ogrske ter pojasni

       

      temeljne značilnosti njihovega razvoja

       

      (odnos s sosedi, notranje razmere)

       

    - analizira zgodovinski zemljevid, ugoto-

  • Bizanc in jugovzhodna

  •  

      vi teritorialni obseg Bizanca, navede

         Evropa

     

      in pojasni temeljne značilnosti razvoja

       

      (proniarski sistem, zunanja nevarnost)

       

    - spozna pomen bizantinske kulture

       

      in vlogo Bizanca v srednjem veku

       

    - ob zemljevidu pojasni osamosvojit-

       

      vene težnje južnih Slovanov in

       

      razmere, ki so omogočile nastanek

       

      južnoslovanskih državic

       
         

    - ob zgodovinskem zemljevidu in ča-

  • Zunajevropski svet

  •  

      sovnih preglednicah spozna sočasna

       

      dogajanja (glede na evropsko zgodo-

       

       vino) v Aziji (Kitajska, Indija,    

       

      Japonska) in Srednji Ameriki

       

    - ob slikah in virih opiše položaj

  • Podeželje - tridelna

  •  

      podložnika

        shema evropske družbe

     

    - razloži napredek kmetijske tehnike

       

      in  ovrednoti uveljavljanje triletnega

       

      kolobarjenja

       

    - pozna prednosti odpravljanja pridvor-

       

      nega gospodarstva in oblikovanja

       

      kmetij

       

    -  pojasni vlogo plemstva in duhov-

       

      ščine (različna struktura, različni polo-

       

      žaj in vloga, vpliv na državno politiko)

       

    - ob slikovnem gradivu opiše življenje

       

      na gradovih

       

    - pojasni cerkveni razkol in oblikovanje

  • Cerkev (vloga, shizma,

  •  

      zahodne - katoliške ter vzhodne  -

        meništvo), investiturni boj,

     

      pravoslavne Cerkve in ve, kje je

        križarske vojne)

     

      bilo njuno stičišče

       

    - pojasni kulturno, politično in gospodar-

       

      sko vlogo Cerkve; spozna vzroke in

       

      cilje clunyjskih reform

       

    - spozna vlogo Cerke in samostanov v

       

      gospodarskem , socialnem, političnem

       

      znanstvenem in kulturnem razvoju v

       

      srednjem veku; našteje najpomemb-

       

      nejše samostane na Slovenskem

       

    - vrednoti kulturno vlogo samostanov

       

      v srednjem veku

       

    - navede in pojasni vzroke in posledice

       

      investiturnega boja

       

    - pozna poglavitne razloge in cilje

       

      križarskih vojn

       

    - ovrednoti gospodarske in kulturne

       

      vplive, ki so prišli v Evropo s

       

      križarskimi vojnami; seznani se tudi z

       

     negativnimi stranmi križarskih vojn

       
         

    - pojasni nastajanje srednjeveških mest

  • Srednjeveška mesta in

  •  

      primerja antično in srednjeveško

        meščanstvo

     

      mesto ter zapiše razlike

       

    - pojasni gospodarsko dejavnost sred-

       

      njeveških mest, ob zemljevidu razloži

       

      razvoj trgovine in obrti ter odnos med

       

      mestom in podeželjem

       

    - ob odlomkih virov pojasni mestno

       

      samoupravo, položaj meščanstva  in

       

      vsakdanje življenje

       

    - spozna položaj židov v zahodnoev-

       

      ropskih državah (vključenost v medna-

       

      rodno in lokalno trgovino, finančna

       

      dejavnost) in vzroke za nastanek

      antisemetizma ter za izgon židov iz

       

      zahodnoevropskih držav v visokem

       

     srednjem veku

       

     

       

    - ovrednoti vlogo mest pri centralizaciji

       

       fevdalnih monarhij

       
         

    - spozna  razgledanost in pismenost

  • Duhovni svet in miselnost

  •  

      (izobraženost) posameznih družbenih

        srednjega veka

     

      slojev

       

    - spozna etični, znanstveni in kulturni

       

      razvoj v srednjem veku

       

    - razloži pomen šolstva in prvih

       

      univerz v srednjeveški Evropi

       

    - pojasni značilnosti srednjeveške

       

      miselnosti in poišče zvezo med

       

      načinom življenja različnih družbenih

       

      slojev in različnimi oblikami  kulture

       

      (sholastika, viteška kultura, ljudska

       

      kultura, meščanska kultura)

       
         

    Evropa od 12. do 14. stoletja

       

    - z zemljevida razbere dežele, ki jih je

  • Posledice vpadov azijskih

  •  

      prizadel mongolski vpad in razloži

         ljudstev (Mongoli, Turki)

     

      posledice za Rusijo

       

     

    - navede in pojasni razloge hitrega

       

      vzpona turške države

       

     

       

    - analizira zgodovinski zemljevid in

  • Etnična, socialna in

  •  

      pojasni politično podobo Balkanskega

        duhovna podoba južno-

     

      polotoka pred širjenjem turškega

        slovanskega sveta

     

      imperija

       

    - ob zemljevidu konkretizira turško

       

      ekspanzijo na Balkan in v Srednje

       

      Podonavje

       

    - navede in pojasni posledice širjenja

       

      turške nadoblasti (etnične, verske,

       

      kulturne ...)

       

    - razloži pojem agrarna kolonizacija

  • Populacijski in gospodarski

  •  

      (notranja in zunanja) in pogoje, ki so

        vzpon Evrope do 14. st.

     

      omogočili usmeritev le-teh in širjenje

       

      življenjskega prostora

       

    - navede in pojasni gospodarske,

       

      etnične in politične posledice

       

      kolonizacije v evropskem prostoru

       

    - ob odlomkih besedil spozna posle-

       

      dice kuge - “črne smrti” - v

       

      razvoju prebivalstva 14. in 15. stoletja

       
         

    - navede in pojasni bistvene vzroke

  • Kriza Cerkve in papeštva

  •  

      socialnih in verskih gibanj, razloži

        v 14. in 15. stoletju

     

      pojem herezija in navede najbolj

       

      znane verske sekte ( Katari, Valdenci,

       

      Albižani, lollardi ...) in gibanja v katoli-

       

      ški Cerkvi (dominikanci, frančiškani)

       

    - spozna razmere v katoliški Cerkvi

       

      (shizma) in pojasni vzroke vse pogo-

       

      stejših meščanskih zahtev po reformi

       

      Cerkve (Wiclif, Hus)

       
         

    - pojasni odpravljanje fedalno-politične

  • Kraljestva in razvoj

  •  

      razcepljenosti in krepitev centralne

        Evrope v Evropo držav

     

      (kraljeve) oblasti v zahodni Evropi

       

    - ob konkretnem primeru (Francija ali

       

      Anglija, Španija) pojasni delitev oblasti

       

      med monarhom in stanovi, navede in

       

      pojasni pristojnosti stanov

       

    - pojasni, zakaj v Nemčiji ni bilo

      centralizacije državne oblasti in

      navede posledice utrjevanja moči

      velikih fevdalcev

       
         

    - ovrednoti spremenjen odnos do

  • Spremembe v duhov-

  •  

      znanja

         nem obzorju, napredek

     

    - navede glavne tehnične izboljšave

         tehnike, izumi, tisk

     

      in izume med 14. in 16. stoletjem

       

      in pojasni njihov dolgoročni vpliv

       

      na razvoj in na življenje ljudi

       

    - ovrednoti pomen odkritja tiska za

       

      širjenje tiskane besede, ter misli in

       

      znanja

       

    - razloži značilnosti založništva in ma-

       

      nufaktur - zgodnjekapitalističnih

       

      oblik proizvodnje

       

    - spozna razloge, ki so sprožili socialno

       

      diferenciacijo na podeželju in vrednoti

       

      vključevanje kmeta v podeželsko

       

      trgovino

       
         

    - ob zemljevidu razloži pojem“Velika

  • Slovenci v visokem

  •  

      Karantanija”, našteje pomembnejše

        srednjem veku

     

      plemiške rodbine in pojasni nastanek

       

      slovenskih historičnih dežel; razloži

       

      vzpon in propad grofov Celjskih in

       

      razširitev habsburške oblasti  na

       

      večiji del slovenskega ozemlja

       

    - ob zgodovinskem zemljevidu razbere,

       

      katero slovensko ozemlje je bilo pod

       

      Habsburžani, katero v okviru Beneške

       

      republike in Ogrske

       

    - razloži posamezne faze srednjeveške

       

      agrarne kolonizacije na Slovenskem

       

    - pojasni pomen srednjeveške kolo-

       

      nizacije na Slovenskem in različne

       

      spremembe, ki jih je povzročila v

       

      slovenskem prostoru

       

    - ovrednoti nastajanje mest na Sloven-

       

      skem

       

    - pozna kulturno življenje v tem času

       

      in spozna najpomembnejše srednje-

     

    umetnost

      veške spomenike na Slovenskem

       

    EVROPA IN SVET NA PREHODU IZ SREDNJEGA V NOVI VEK                                                          

    - ob zgodovinskem zemljevidu prikaže

    Iskanje poti v Azijo in novo

     

      vedenje Evropejcev o drugih celinah

    pojmovanje prekomorskega

     

      (pa tudi o Evropi) v srednjem veku

    sveta

     

    - s problemskim pristopom spozna-

     

     

      va razvoj astronomije (različna ve-

     

     

      denja o Zemlji in vesolju,

      “središčih”sveta)  od Babilona

     

     

      do humanistov

     

     

     

     

     

    - pojasni vzroke in pogoje za “geograf-

       

      ska odkritja”

       

    - razloži  evropsko osvajanje novega

       

      sveta

       

    - pojasni pomen in posledice odkritij

       

      čezmorskih dežel za dežele, odkrite

       

      na novo in dežele, ki so odkrivale

       

      svet

       
         

    - pojasni vpliv antične miselnosti

    Humanizem in renesansa

     

      na nastanek in razvoj humanizma

    v Evropi in na Slovenskem

     

    - razloži značilnosti nove evropske

       

      miselnosti

       

    - ob slikovnem gradivu  spozna

       

      značilnosti renesančne umetnosti

       

    - pojasni vpliv humanizma na razvoj

       

      znanosti (politične in socialne teorije

       

      moderne naravoslovne znanosti - od

       

      Kopernika do Galileija - medicina)

       

    - spozna radikalne kritike fevdalnih

     

    SL-književnost

      razmer in Cerkve (Hutten in E.

     

    latinski jezik

      Roterdamski

       

    - ob slikovnem gradivu spoznava

    Renesansa na Sloven-

     

      najpomembnejše renesančne spo-

    skem

     

      menike na Slovenskem in spreme-

     

     

      njene življenjske navade plemstva

     

     

      in meščanstva

     

     

    - ob odlomkih S. Herbersteina spoz-

     

     

      nava primer diplomata in diploma-

     

     

      cije ter misleno obzorje slovenske-

     

     

      ga izobraženca plemiškega rodu

     

     

     

     

     

    - pojasni politični položaj in družbene

    Reformacija in kmečki

     

      razmere v državi Karla V. Habsbur-

    upori

     

      škega v 16. stoletju

       

    - opiše politične in gospodarske

       

      razmere v Evropi v 16. stoletju

       

      (inflacija, kuga, socialna diferencia-

       

      cija, ograjevanje) in sklepa o vzrokih

       

      krize in poglabljanju socialnih

      nasprotij

       

    - navede različne smeri reformacije

       

      in primerja njihove zahteve (deželno

       

      knežja, husitska, zwinglijanska,

       

      kalvinska, anglikanska)

       

    - pozna gospodarske in družbene

       

      osnove kmečkih uporov v Evropi

       
         

    - razloži pojem protireformacija,

    Protireformacija in novi

     

      navede in pojasni značilnosti

    duhovno-politični zemljevid

     

      duhovne prenove Cerkve

    Evrope

     

    - navede in pojasni posledice obsežnih

       

      in dolgotrajnih verskih vojn v Evropi;

       

    - ob zemljevidu pojasni spremenjeno

       

      versko podobo Evrope

       
         

    - ob zemljevidu prikaže čas osvobajanja

    Rusija v obdobju od 14. do

     

      Rusije izpod tatarske oblasti in

    17. stoletja

     

      njen teritorialni razvoj do 18. stoletja

       

    - pojasni nastanek centralizirane

       

      oblasti in carskega absolutizma

       

    - primerja položaj kmeta v Rusiji in

       

      zahodni Evropi

       

    - pojasni pomen reform Petra    

      Velikega

       
         

    - ponovi podatke o gospodarski podobi

    Slovenske dežele v 15. in

     

      slovenskega podeželja, opredeli

    16. stoletju

     

      pomen nastajanja novih socialnih

       

      slojev in opiše vsakdanjik

       

      različnih socialnih slojev

       

    - primerja vzroke, zahteve in

       

      organizacijo največjih kmečkih

      uporov in izpostavi kvalitativno rast

      kmečkih uporov

       

    - ob zemljevidu razloži razširjenost

       

      reformacije na Slovenskem in odnos

      deželnega kneza in stanov do

      protestantizma

       

    - ovrednoti pomen reformacije za

      Slovence

     

    SL-knjiž.,1.l.

    - ob zemljevidu pojasni turške vpade

       

      na Slovensko in njihove posledice

       

      ter oblikovanje sistema protiturške

       

      obrambe v notranjeavstrijskih

       

      deželah

       

    - ob zgodovinskem zemljevidu ugotovi,

    Slovenci v Beneški

     

      katero slovensko etnično ozemlje

    republiki

     

      je bilo od 15. stoletja pod Beneško

       

      republiko; vrednoti delovanje Petra

       

      Vergerija

       
         

    EVROPA IN SVET OD 16. DO 18. STOLETJA

    - pojasni vlogo pravil in zakonodaje

    Pravo in politične

     

      v življenju posameznika in skup-

    institucije

     

      nosti

       

    - s problemskim pristopom spozna

     

    latinski jezik

      razvoj prava in političnih institucij

       

      od prvih vladarskih zapisov, grško-

       

      helenistične in rimske zakonodaje

       

      do začetka modernih meščanskih

       

      družb (položaj človeka, pripadnika

       

      različnih socialnih slojev, položaj

       

      vladarja, medsebojni odnosi, dru-

       

      žina, vzgoja otrok)

       

    - loči pojma državni stanovi in

       

      parlament

       

    - ob odlomkih iz srednjeveških

     

     

      mestnih statutov spoznava pravno

     

     

      urejenost in vsakdanje življenje

       

    - pojasni razvoj trgovine po odkritjih

    Začetki modernih

     

      čezmorskega sveta (prenos težišč

    meščanskih družb

     

     gospodarskega razvoja iz Sredozem-

    (Nizozemska, Anglija)

     

      lja na Atlantik; gospodarski dvig

       

      Nizozemske in Anglije)

       

    - razloži pojem borza

     

     

    - ovrednoti nizozemsko osvobodilno

       

      vojno za razvoj Nizozemske v svetov-

       

      no pomorsko in gospodarsko silo;

       

    - pojasni angleški gospodarski  in

       

      politični razvoj v 17. stoletju

       
         

    - razloži pojem absolutizem in

    Absolutizem:

     

      razmere, ki so omogočile

    (Francija - Ludvik XIV.)

     

      uveljavitev v nekaterih evropskih

       

      državah

       

    - navede in pojasni značilnosti

       

      absolutne vladavine Ludvika XIV. in

       

      sklepa o posledicah za razvoj 

      Francije

       

    - razloži pojma merkantilizem in

       

      fiziokratizem

       

    - pojasni uveljavljanje Avstrije kot

  • Začetek moderne Avstrije

  •  

      samostojne celote v nemškem cesar-

        in njen razvoj do srede

     

      stvu (moderniziranje uprave, centralni

       18. stoletja

     

      uradi, dvorna pisarna, dvorni vojni

       

      svet; odpor proti centralizmu in

       

      absolutizmu

       

    - oceni vlogo Avstrije v protiturški ob-

       

      rambi srednje Evrope in Dunaja v 2.

       

      polovici 17. stoletja in pojasni razloge

       

      za nastanek vojnih krajin

    - opiše položaj krajišnikov - prve

       

      habsburške stalne vojske (ne le za

       

      obrambo pred Turki)

       

    - ob zemljevidu ugotovi širjenje Avstrije

       

      v Podonavje in na Balkan v začetku

       

     18. stoletja

       

    - pojasni uveljavljanje merkantilizma

       

      v habsburški monarhiji (Trst in Reka -

       

      svobodni pristanišči)

       

    - opredeli pojave, ki so zaznamovali

    Slovenske dežele do

     

      življenje Slovencev v 17. in 18.

    srede 18. stoletja

     

      stoletju (nadaljevanje kmečkih

       

      nemirov; socialna diferenciacija,

       

      preganjanje čarovnic)

       

    - pojasni uveljavljanje zgodnjega

       

      kapitalizma na Slovenskem (rudarstvo,

       

      fužinarstvo, trgovina)

       

    - ob slikovnem gradivu in besedilih

       

      spoznava značilnost in pomen kul-

       

      turnega življenja v baroku (Aca-

       

      demia Operosorum Labacensium,

       

      jezuiti in šolstvo)

       

    - ob slikovnem gradivu pojasni zna-

       

      čilnosti baročne umetnosti

       

    - ob odlomkih iz Slave vojvodine

    Delo z zgodovinskim

     

      Kranjske spoznava, da je to delo

    besedilom

     

      zgodovinski vir o življenju na  Slo-

       

      venskem

       

    - spozna miselno obzorje sloven-

     

     

      skega izobraženca tistega časa

       

    - pojasni pojma racionalizem in

    Racionalizem

     

      razsvetljenstvo

    in razsvetljenstvo

     

    - pojasni pomen razsvetljenskih idej:

       

      naravno pravo, naravne človekove

       

      pravice, svoboda mišljenja in vere;

       

      svoboda razpolaganja z lastnino,

       

      enakost pred zakonom, toleranca,

       

      ločitev vej državne oblasti

       

    - spozna vpliv  razsvetljenstva na:

       

      vzgojne metode, ločitev vej državne

       

      oblasti, reformo kazenskega prava in

       

      šolstva ter spreminjanje človeko-

       

      vega gledanja na življenje (boljša izo-

       

      brazba, boljše poznavanje sveta -

      tudi s potovanji)

       
         

    - pojasni pojem “razsvetljeni absoluti-

    Razsvetljene monarhije

     

      zem”

       

    - primerja “razsvetljene sisteme” v

       

      Avstriji, Prusiji in Rusiji ter ugotovi

       

      skupne značilnosti in razlike

       

    - navede in pojasni bistvene reforme

       

      Marije Terezije in Jožefa II.

       

    - konkretizira razsvetljenske reforme

    Življenje v slovenskih

     

      na Slovenskem in ovrednoti njihov

    mestih in na podeželju

     

      pomen za gospodarski, družbeni in

    konec 18. stoletja

     

      kulturni razvoj

       

    - pojasni značilnosti slovenskega

       

      narodnega prebujenja v 18. stoletju

       

      (Pohlin, janzenisti, Zois, Linhart,

       

      Vodnik)

       
         

    - pozna bistvene razmere in pogoje,

    Začetki moderne industrije

     

      ki so omogočili nove izume in

    v 18. stoletju

     

      začetek industrijske revolucije v

       

      Angliji

       

    - ob primerih pojasni pomen strojne

       

      proizvodnje za razvoj novih gospo-

       

      darskih panog in za dvig proizvodnje

       

    AMERIŠKA OSVOBODILNA VOJNA

    - pojasni hiter gospodarski razvoj

    Ameriška osvobodilna

     

      angleških kolonij v Ameriki v 18. st.

    vojna in nastanek ZDA

     

      in vzroke za osvobodilno vojno

       

    - analizira Deklaracijo o neodvisnosti

       

      in izpostavi glave ideje

       

    - oceni pomen ameriške osvobodilne

       

      vojne za razvoj ZDA in krepitev

       

      osvobodilnih in liberalnih gibanj v

       

      Evropi in Latinski Ameriki

       

    - spozna položaj Indijancev in črncev

       

      v ZDA

       

     

       

    3. letnik

    KRIZA EVROPE STAREGA REDA IN POSKUS MODERNIZACIJE

     Cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    - pojasni gospodarske, socialne in

    Počasna modernizacija

     

      politične razmere v Franciji v 18.

    Francije; revolucija

     

      stoletju

       

    - ve, da so obstajale velike razlike

       

      znotraj stanov in pozna glavne

       

      vzroke za veliko revolucijo (glasniki

       

      sprememb so izobraženci; najvpliv-

       

      nejši so svobodomiselni plemiči in

       

      meščani; največje nezadovoljstvo je

       

      med nižjimi sloji vseh stanov)

       

    - razloži potek in rezultate revolucije

       

      po treh stopnjah (1789-91; 1792-1794

       

      1794-1799)

       

    - seznani se z jakobinsko diktaturo -

       

      vrhuncem obračuna z resničnimi in

       

      namišljenimi nasprotniki revolucije

       

    - vrednoti pomen francoske revolucije,

       

      zlasti pri uveljavljanju novih načel,

       

      ki so ljudem vsaj v osnovi dajale

       

      enake možnosti za uspeh

       

    - pojasni modernizacijo državne uprave

    Napoleonovo obdobje

     

      med Napoleonovo vladavino

       

    - analizira zemljevid in razloži francoska

       

      osvajanja ter vzroke antagonizma

       

      med Anglijo in Francijo

       

      ter navede posledice za obe državi

       

    - pozna vzroke in pomen protifrancoskih

       

      odporov v osvojenih deželah

       

    - analizira zemljevid, pojasni nastanek,

       

      obseg in pomen Ilirskih provinc ( živ-

       ljenje na Slovenskem v tem času;

       reformni posegi

       

     

    E  V  R  O  P  A      I   N     S  V   E   T     1   8  1   5

    - opredeli težnje dunajskega kongresa

      in ugotovi, zakaj popolna vrnitev v

      stari red ni bila mogoča

    - analizira zemljevid in navede večje

      ozemeljske spremembe

    - pojasni delovanje svete alianse

      pri “ohranjanju politične stabilnosti

    - razloži razloge za krepitev liberalnih

      gibanj po dunajskem kongresu

    Dunajski kongres

     

     

    DRUŽBENOGOSPODARSKI RAZVOJ V PRVI POLOVICI 19. STOLETJA    

    - analizira zgodovinski zemljevid  in

    Širjenje industrializacije in

     

      opiše rast industrializacije v Angliji in

    komunikacijskih povezav

     

      njeno postopno širjenje na evropski

      celini

       

    - analizira tabelo “delež posameznih

       

      držav v industrijski proizvodnji” in

       

      sklepa o njihovi razvitosti in vlogi v

       

      svetovni industrijski proizvodnji

       

    - ovrednoti napredek in spremembe

      v prometu, navede prednosti železnic

      in razloge za počasno uveljavljanje

      parnikov v  pomorskem prometu

       

    - opiše razlike v položaju kmečkega 

      prebivalstva  v različnih evropskih

      deželah

    Podeželje in mesta v

    prvi polovici 19. stoletja

     

    - ob tabeli pojasni hitro povečanje

       

      števila in spreminjanje strukture

       

      mestnega prebivalstva

       

    - pojasni nastanek socialne misli v prvi

       

      polovici 19. stoletja, začetek  

      delavskega gibanja in značilnosti

       

      prvih zamisli o “socialistični

       

      preureditvi “družbe” (čartizem, Owen,

       

      Fourier, Saint-Simon, Marx)

       

    - spozna vsakdanjik različnih

       

      družbenih slojev in spremembe v

       

      podobi družine (kmečke, meščanske,

       

      obrtniške, počasno spreminjanje

       

      odnosa med starši in otroki; značilnosti

       

      otroštva in vzgoje)

       
         

     

    MED REVOLUCIJO IN LEGITIMIZMOM                                  

    - pojasni razmere, ki so vplivale na zače-

    Nacionalna zavest in

     

      tek in razvoj narodnih gibanj v Evropi

    nacionalna gibanja v prvi

     

      in svetu v prvi polovici 19. stoletja

    polovici 19. stoletja

     

    - preuči politični zemljevid “nemške

       

      zveze” v prvi polovici 19. stoletja in

       

      izpostavi ugotovitve (obseg, politična

       

      razcepljenost, vloga Avstrije in Prusije)

       

    - razloži značilnosti nemškega nacional-

       

      nega gibanja in pomen nastanka carin-

      ske zveze

       

    - analizira zemljevid Italije po dunajskem

       

      kongresu in pojasni značilnosti

       

      italijanskega narodnozdruževalnega

       

      in osvobodilnega gibanja pred letom

       

     1848

       
         

    - navede in pojasni razmere, ki so

    Narodi pod turško

     

      pospešile osvobodilna gibanja narodov

    oblastjo v prvi polovici

     

      v turškem imperiju in konkretizira

    19. stoletja

     

      rezultate teh gibanj na Balkanu

       

    - na konkretnem primeru pojasni

       

      odnose velesil do osvobodilnih gibanj

       

      na Balkanu in sklepa o posledicah

       

      tujega vmešavanja in umikanja

       

      turške vladavine z Balkana

       
         

    - razloži razmere, zaradi katerih se je

      industrializacija - v primerjavi z

      zahodnoevropskimi državami - v Avstriji

      počasneje uveljavljala

    - ob zemljevidu prikaže razlike v indu-

      strijskem razvoju med posameznimi 

      deželami habsburške monarhije (bolj 

      razvite dežele in dežele, ki so   

      zaostajale)

    - analizira zgodovinski zemljevid in  

      pojasni narodno strukturo habsburške

      monarhije ter njeno upravno ureditev v

      prvi polovici 19. stoletja

    - ovrednoti začetek gibanj nenemških

      narodov habsburške monarhije

    Avstrija in slovenski svet

    1815 - 1848

     

    - pojasni gospodarske in družbene raz-

    Slovenci v prvi polovici

     

      mere na Slovenskem v prvi polovici 19.

    19. stoletja

     

      stoletja

       

    - opiše značilnosti narodnega prebujenja

       

      pri “Slovencih” v prvi polovici 19. stol.

       

      in loči pojme pokrajinska, narodna in

      državna zavest

       

    - zna opredeliti in ovrednotiti delo

     

    SL-književnost

      Prešernovega in Bleiweisovega

     

    (2.l.)

      kroga

       

    - pridobi bistvene informacije o nastanku

    Ilirsko gibanje

     

      in značilnostih ilirskega gibanja ter

       

      narodnega preporoda pri Srbih

       
         

    REVOLUCIJE  1848

    - pojasni razmere, ki so sprožile

    Narava revolucij 1848 v

     

      revolucijo v različnih delih Evrope in

    Franciji, Nemčiji, Italiji

     

      in navede glavne zahteve posameznih

       

      družbenih slojev

       

    - spozna in pojasni različne zamisli  o

       

      združitvi Nemčije (velikonemški, malo-

       

      nemški program; frankfurtski “vsenem-     

       

      ški” parlament)

       

    - opiše potek in zahteve revolucije v

       

      italijanskih državicah

       

    - ponovi (ob zemljevidu) svoje vedenje o

    Revolucija v habsburški

     

      narodni, verski in gospodarski

    monarhiji

     

      različnosti habsburške monarhije

       

    - konkretizira narodne zahteve v

       

      revoluciji  (Češka - pomen vseslovan-

       

      skega kongresa v Pragi, Madžarska,

       

      Hrvaška ...)

       

    - ovrednoti zemljiško odvezo - zadnje

       

      dejanje v odpravljanju fevdalizma

       

    - razloži revolucionarno gibanje na

    Slovenci v revoluciji 1848

     

      Slovenskem (vključenost in zahteve

       

      različnih slojev; Zedinjena Slovenija)

       

    - razloži in ovrednoti dosežke revolucij

    Dosežki revolucij

     

    - pozna razlike med državami, kjer so

       

      bile revolucije in tistimi, kjer revolucij

      ni bilo

       

    GOSPODARSKI RAZVOJ V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

    - navede dejavnike, ki so vplivali na

    Druga faza industrializacije

     

      hiter tempo razvoja industrializacije,

    in povezovanje sveta

     

      primerja in poišče razlike med prvo

       

      in drugo dobo industrializacije

       

    - analizira zemljevid "Industrijska

       

      revolucija v Evropi" in tabelo o

       

      gospodarski razvitosi ter ugotovi

       

      najbolj razvita področja (države)  v

       

      Evropi in razlike v smeri Z - V, S - J

       

    - ob tabeli navede pomembnejše

       

      tehnične in tehnološke pridobitve

       

      (novi izumi, napredek v kemiji,

       

      železarstvu,vojaška tehniki, medicini,

       

      komunikacijah) in sklepa o njihovem

       

      pomenu

       

    - ovrednoti pomen napredka v prometu

       

      in komunikacijskih sredstvih ter

       

      vse večje povezanosti sveta; izpostavi

       

      pozitivne in negativne posledice

       

      sprememb v prometu

       

    - pojasni posledice neizprosne konku-

    Zmaga velike trgovine

     

      rence (nastajanje monopolov, različni

    in velike industrije

     

      načini povezovanja, značilnosti,

       

      različna hitrost nastajanja monopolov

       

      v različnih državah)

       

    - pojasni razloge za poseganje države

       

      v gospodarski razvoj (pospeševanje

       

      vlaganj v težko industrijo, bančništvo,

      uvajanje zaščitnih carin ...)

       

    - pojasni vzroke in posledice

    Nova podoba podeželja

     

      propadanja kmečkega prebivalstva,

    in mest

     

      zlasti v srednji Evropi (agrarna kriza,

       

      odškodnina za zemljiško odvezo,

       

      propadanje obrti in prevozništva)

       

    - opiše napredek kmetijske tehnike in

       

      razloge za počasno uveljavljanje

       

      kmetijske mehanizacije v Evropi

       

    - opiše videz novih mest in mestnih

       

      četrti (nebotičniki, železobeton,

       

      podzemna železnica - London

       

      že 1863; razsvetljava; stanovanja

       

      še vedno ne poznajo tekoče vode,

       

      kanalizacije; revna predmestja ...)

       

    - opiše nastajanje novih meščanskih

       

      družbenih slojev (menedžerji, obrtniki,

       

      nameščenci, uradniki, delavstvo in

       

      mestna revščina)

       

    - opiše življenjske razmere in položaj

       

      delavstva

       

    - spozna vzroke za povečanje

    Zanimanje za zgodovino

     

      zanimanja za zgodovino in

    in arheologijo v 19. st.

     

      arheologijo v 19. st.oletju

       

      (ljubiteljska in znanstvena arheo-

       

      logija, vloga muzejev, vloga

       

      zahodnih arheologov pri odkrivanju

       

      starih kultur, pa tudi pri odnašanju

       

      tuje kulturne dediščine na Zahod)

       

    - spozna, da je arheologija obogatila

       

      vedenja o preteklosti, nekatere kul-

       

      ture pa je znova obudila v

      zgodovino

       

    - ob gradivu spozna glavne

    Umetnost

    SL -kniževnost

      miselne tokove in izraz družbenih raz-

       

      mer v umetnosti

       

    MED ABSOLUTIZMOM IN DEMOKRACIJO 1850 - 1870

     

    Različne oblike vladavine v

     
     

    Evropi (kratka primerjava):

     

    - ob primeru Avstrije razloži pojem

  • neoabsolutizem

  •  

      neoabsolutizem (razmere po zlomu

       

      revolucije 1849, razlike med starim in

       

      novim absolutizmom)

       

    - opiše položaj na Slovenskem v

       

      neoabsolutizmu (zatiranje nacional-

       

      nega gibanja - konec društev;

       

      gospodarstvo, napredek pri izgradnji

       

      železnice, kriza podeželja)

       

    - ob primeru Francije Napoleona III. po-

  • avtoritarizem

  •  

      jasni značilnosti avtoritarizma kot

       

      posebne oblike diktature velike    

      buržoazije;

       

    - razloži značilnosti pruskega režima

       

      (vpliv junkerjev, moč in pristojnosti

       

      kralja in kanclerja)

       

    - ob primeru Anglije spozna razvoj parla-

  •  parlamentarizem in

  •  

      menta v moderno predstavniško telo

         nastajanje modernih

     

     (parlamentarna demokracija, širjenje

         političnih strank

     

      volilne pravice)

       

    - pojasni nastajanje modernih političnih

       

      strank in uveljavljanje parlamentarizma

       

    - ob zemljevidu poda sumaren pregled

       

      ureditve evropskih držav (razen redkih

       

      izjem so monarhije, nekateri monarhi -

       

      Viktorija, Franc Jožef, Viljem I.

       

      Emanuel II., Aleksander II.- so

       

      oblikovali podobo dobe, v kateri so

       

      vladali; monarhizem je postopoma,

       

      razen v Rusiji, pristal  na parlamentarno

       

      obliko vladanja)

       

    - pojasni razmere, ki so vplivale na

  • Cerkev in država

  •  

      postopno spreminjanje odnosa med

     

     

      državo in Cerkvijo (industrializacija,

       

      krepitev meščanstva, rast izobražen-

       

      stva) in različni pogledi na

       

      meščansko družbo

       

    - na zemljevidu Evrope ugotovi

       Moderni nacionalizem

     

      enonacionalne in večnacionalne

       

      države v Evropi  

       

    - pozna razliko v urejanju narodne

       

      problematike v različnih večnacionalnih

       

      državah

       

    - se seznani s problematiko malih

       

      narodov in etnij v okviru večinoma

       

      enonacionalnih držav (npr. Irci, Baski )

       

    - analizira zgodovinski zemljevid in nave-

    Združitev Nemčije in Italije

     

      de značilnosti politične podobe Nemčije

     

     

      in Italije sredi 19. stoletja

     

     

    - ob zemljevidu prikaže problem zdru-

       

      ževanja Nemčije (nasprotje Avstrija -

       

      Prusija, premagovanje deželnega

       

      domoljubja, Bismarckova strategija)

       

    - ob zemljevidu prikaže potek združeva-

       

      nja in osvobajanja Italije 1859-70 in

       

      spozna, da je bila v tem procesu tudi

       

      Beneška Slovenija vključena v

       

      italijansko državo

       

    - ovrednoti nastanek obeh novih držav

       

      za njun razvoj in spremembo

       

      razmerja med silami v Evropi

       

     - pojasni razmere v obkoljenem Parizu

       

      1870/71 in druge vzroke za pariško

    Pariška komuna

     

      vstajo; razloži organizacijo in vlogo

       

      na novo izvoljene pariške komune

       

      

       

    - primerja upravno razdelitev na dežele

     Avstrija - prehod iz neo-

     

      in nacionalno strukturo države in nave-

     absolutizma v parlamen- 

     

      de ugotovitve, poimenuje narode z dr-

     tarno dobo

     

      žavnim izročilom in tiste, ki se na tako

       

      izročilo ne morejo sklicevati

       

    - razloži vzroke za padec neoabsolu-

       

      tizma in primerja ureditev države ter

       

      položaj narodov po oktobrski

       

      diplomi in februarskem patentu

       

    - pojasni razmere, ki so pripeljale do

       

      dualistične ureditve monarhije in

       

      konkretizira značilnosti in posledice

       

      dualizma

       

    - pojasni, v čem so bile razlike v življenju

  • Razlike v življenju

  •  

      dežel avstrijske in ogrske polovice

      monarhije

        avstrijske in ogrske

        polovice monarhije

     

    - pozna gospodarsko odvisnost Hrvaške 

      od  Ogrske in vlogo železnic pri

      madžarizaciji

       

    - ovrednoti delovanje škofa Slomška

  • Slovensko narodno-

  •  

      (prenos sedeža Lavantinske škofije v

      politično organiziranje

     

      Maribor), čitalnic in društev pri širjenju

      v 60. in 70. letih

     

      slovenske narodne zavesti in uveljav-

       

      ljanju slovenščine

       

    - razlikuje pojma mladoslovenci in staro-

       

      slovenci ter pojasni različna videnja slo-

       

      venske narodne stiske v 60. letih ( ma-

       

      riborski program, taborsko gibanje)

       

    - analizira zemljevid taborskih gibanj in

       

      pojasni, zakaj jih je bilo največ v obmej-

       

      nih delih in zakaj so tabori pomenili

       

      vrhunec slovenskega liberalizma

       

    VPRAŠANJE O MEJAH RAZVOJA

    - ovrednoti postopno širjenje volilne

    Nova politična podoba

     

      pravice in parlamentarne demokracije

    Evrope po letu 1870

     

      v evropskih državah; spozna vprašanje

       

      emancipacije žensk

       

    - spozna razloge za zmanjšanje vloge

       

      liberalizma in konservativizma konec

       

      stoletja

       

    - pojasni nastanek novih agresivnih

      ideoloških konceptov in razloži pojme:

       

      rasizem, antisemitizem, sionizem,

       

      rasna in ideološka nestrpnost

       

    - opiše položaj delavstva in razmere, ki

       

      so vplivale na razcep v delavskem

       

      gibanju, navede uspehe sindikatov

       

      (socialne reforme, delovni čas,   

      zaščitna zakonodaja)

       
         

    - ovrednoti zmago Severa v ameriški

    ZDA po secesijski vojni

     

      secesijski vojni za gospodarski,

      politični in ozemeljski vzpon ZDA

       
         

    - analizira zemljevid  Rusije v 19. stoletju

     Rusija po odpravi tlačan-

     

     (obseg, nacionalna struktura)

     stva

     

    - pojasni problematiko odprave tlačan-

       

      stva in uveljavljanja kapitalizma

       

    - pojasni značilnosti  ruske nacionalne

       

      misli za Aleksandra II. (rusifikacija,

       

      interesna politika, odpori - Poljska 

      1863)

       
         

    - pojasni pojem “vzhodno vprašanje” in

    Turčija in jugovzhodna

     

      kratko opiše izid krimske vojne

    Evropa

     

      (razmerja med silami, odpiranje

      trgovskih poti vzhodu, nove države

       

      na Balkanskem polotoku

       
         

    - pojasni posledice vse večje odvisnosti

       

      Turčije od različnih interesov evropskih

       

       držav (gospodarski in politični vpliv,

       

       vlaganje kapitala)

       
         

    - analizira zgodovinski zemljevid in

       

      navede večje teritorialne spremembe

       

      po berlinskem kongresu in sklepa o

       

      posledicah vse večjega angažiranja

       

      Avstro-Ogrske in Rusije na Balkanu

       

    - spozna oblikovanje moderne Srbije

       

      po berlinskem kongresu

       
         

    - razloži pojem gospodarska kriza in

    Gospodarska kriza 1873

     

      vzroke za izbruh krize leta 1873 v

       

      industriji in na podeželju

       

    - ob virih in slikovnem gradivu spozna

       

      bistvene posledice in človeške stiske,

       

      ki jih je povzročila kriza

       

    - analizira zemljevid in pojasni vzroke za

     Kolonialna politika

     

      nadaljevanje evropske ekspanzije v

     evropskih držav

     

      19. stoletju ter konkretizira posesti

       

      evropskih držav

       

    - pojasni odnos med metropolo in

       

      kolonijami (kaj so kolonialne sile priča-

       

      kovale in kaj so dobile; ali je kolonija

       

      dobiček ali strošek)

       

     

       

    - pojasni pomen reform na Japonskem

    Jugovzhodna Azija

     

      1868 za moderno državno ureditev in

    (Japonska, Kitajska)

     

      gospodarski vzpon Japonske

       

    - se seznani z vprašanjem Kitajske (za-

       

      ostajanje v razvoju, tuj pritisk; Sun

       

      Jatsenovo gibanje)

       

    - navede glavne značilnosti gospodar-

    Slovenci v Avstriji po letu

     

      skega razvoja v drugi polovici 19.

    1870

     

      stoletja; (koncentracija kapitala - razvoj

       

      gospodarskih središč, glavne

     

     

      industrijske panoge,KID,TPD)

       

    - pojasni položaj slovenskega kmeta in

       

      delavca (agrarna kriza, družbena raz-

     

     

      slojenost vasi in izseljevanje ...)

       

    - ovrednoti Vošnjakovo in Krekovo delo

       

      pri reševanju socialne stiske

       

    - ovrednoti širjenje volilne pravice

      (reforme 1882,1896,1907) v Avstriji

      in vstop nižjih socialnih slojev na  

      politično prizorišče

       

    - navede in pojasni značilnosti   t. i.

      obdobja slogaštva

       

    - pozna večje politične stranke na Slo-

      venskem

       

    - razloži razloge, glavne nosilce in

      posledice načrtnega tujega (nemškega

       

      in italijanskega) narodnega pritiska

       

    - ovrednoti uveljavljanje slovenščine v

     

    SL-književnost

      srednjih šolah, kulturi in znanosti ter

     

    (3.l.), umetnost

      pojasni različne položaje slovenščine v

       

      slovenskih historičnih deželah

       

    - ve, da so se osrednji deli slovenskega

       

      prostora v tem času slovenizirali

       

    - pozna večje dosežke slovenske

       

      kulturne in znanstvene ustvarjalnosti

       

    - pozna vidnejše in v svetu poznane

       

      slovenske znanstvenike in umetnike

       

     VSE  BLIŽE SVETOVNI VOJNI

    - razume posledice tekmovanja držav za

    Boj za vpliv v svetu, bloki

     

      gospodarsko in politično prevlado v

      svetu

    in krizna žarišča

     

    - pozna velike sisteme zvez (bloke), ki

      so se oblikovali pred prvo svetovno

       

      vojno

       

    - pojasni, zakaj je bil Balkan po berlin-

       

      skem kongresu most na Bližnji

       

      vzhod in hkrati največje krizno žarišče

       

      pred prvo svetovno vojno, imenovano

       

      tudi “sod smodnika”

       

    - našteje obmoèja, na katerih so se

       

      interesi velesil na Balkanu in interesi

       

      balkanskih državic najbolj križali

       

    - analizira zemljevid in pojasni vzroke in

       

      posledice balkanskih vojn

       

    - navede in pojasni vzroke še drugih

       

      večjih kriz v svetu pred prvo svetovno

       

      vojno (maroški krizi, rusko-japonska

       

      vojna) in kako so bili spori rešeni

       

    - pojasni odnos do Avstrije in njenega

    Slovenci pred prvo svetov-

     

      obstoja - glavne značilnosti programov:

      trializem, avstromarksistični koncept,

      protiavstrijska stališča - prepo-

      rodovci, jugoslovansko vprašanje

    no vojno

     

    4. letnik

    PRV A   S V E T O V N A   V O J N A

    Cilji

    Ključne teme

    Povezave

    Dijak:

    - analizira zgodovinski zemljevid  in

      ponovi svoje vedenje o sistemih zvez

    Razdeljenost Evrope v dva bloka - izbruh svetovne

     

      pred prvo svetovno vojno

    vojne

     

    - pojasni bistvene vzroke za svetovno

       

      vojno in loči pojma vzrok ter povod

       

    - analizira zemljevid začetnih vojaških

       

      operacij in sklepa, zakaj so bili

       

      načrti o hitrem koncu vojne iluzija ter

       

      razloži pojem pozicijska vojna

       

    - pojasni, kako je vojna prizadela pre-

    Življenje med vojno

     

      bivalstvo, in sklepa o glavnih razlogih

       

      za naraščanje protivojnega razpolo-

      ženja (pomanjkanje, racionalizacija

       

      dobrin, žrtve, begunci, vloga ženske

       

      in otroške delovne sile)

       

    - ob odlomkih besedil in slikovnem

       

      gradivu spoznava trpljenje v strelskih

       

      jarkih

       

    - analizira zemljevid in pojasni širjenje

    Širjenje vojne, vojni

     

      vojne na nevtralne države in razloži,

    prelom

     

      zakaj so ZDA vstopile v vojno na strani

      antante

       

    - pojasni vojni preobrat, konec vojne

       

      in usodo Avstro-Ogrske

       

    - razloži razmere, ki so sprožile

    Revolucionarno vrenje v

     

      revolucionarno vrenje v Rusiji, 

    Rusiji

     

      navede in pojasni rezultate februar-

      ske revolucije

       

    - razloži vzpon boljševikov na oblast in

       

      navede cilje in rezultate miru v Brest-

       

      Litovsku

       
         

    - ve, kako so Slovenci občutili vojno

    Slovenci med prvo

     

    - razloži posledice določil Londonskega

    svetovno vojno

     

      sporazuma za slovensko narodno

       

      ozemlje in potek vojne (soška

      fronta)

       

    - pojasni dejavnost Jugoslovanskega

       

      kluba in Jugoslovanskega odbora ter

       

      ovrednoti deklaracijsko gibanje

       

     

       

    VERSAJSKA EVROPA, EVROPA NARODOV IN EVROPA RAVNOTEŽJA

    - spozna socialnogospodarske in

    Pariška mirovna

     

      demogeografske posledice vojne in

    konferenca - nova podoba

     

      njen  vpliv  na spreminjanje miselnosti

    Evrope

     

      ljudi

       

    - primerja zemljevid Evrope pred vojno

       

      in zemljevid po njej ter pojasni novo

      politično podobo (nove države, nove

       

       meje novih in starih držav, mejni

       konflikti)

       

    - pozna bistvo mirovnih pogojev

       

      premagani Nemčiji in sklepa o virih

       

      novih konfliktov v Evropi

       

    - ovrednoti ustanovitev Društva narodov

      kot sistema kolektivne varnosti -

       

      njegovo moč in nemoč

       
         

    - pozna bistvene vzroke in posledice

    Povojni evropski “nered”

     

      državljanske vojne ter tuje intervencije

    in odmevi oktobrske

     

      v sovjetski Rusiji (beli in rdeči teror,

    revolucije

     

      vsesplošno pomanjkanje)

       

    - ve, v katerih državah so bili odmevi

       

      oktobrske revolucije najmočnejši, in

       

      sumarno opiše revolucijo v Nemčiji

       

      in na Madžarskem

       

    - navede bistvene vzroke za neenotnost

       

      in razcepljenost delavskega gibanja

       

      ob koncu vojne ter sklepa o posledicah

       

      razdeljenosti med socialistično in

       

      komunistično - tretjo internacionalo

       

    - označi cilje in rezultate kemalističnega

      gibanja v  razpadlem turškem

      imperiju, notranje probleme prve

       

      turške republike (problem meja, Grki,

       

      Armenci, Kurdi)

       

    KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV

    - pozna nastanek Države SHS, glavne

    Kraljevina SHS v Evropi in

     

      probleme, različne motive in interese

    na njenem obrobju v

     

      za združitev s Kraljevino Srbijo v 

    20. letih

     

      Kraljevino SHS

       

    - pozna glavne kulturnozgodovinske,

       

      verske in gospodarske razlike

       

      združenih ozemelj ter nakaže probleme

       

      prihodnjega razvoja

       

    - analizira statistične podatke, razloži

       

      sestavo prebivalstva in pojasni,

       

      kaj je skupna država pomenila

      za različne narode in njihov razvoj

       

    - pojasni proces centralizacije oblasti

       

      in značilnosti strankarskega življenja

       

     

       

    - ovrednoti vojaška in politična

    Slovenci v Kraljevini SHS:

     

      prizadevanja pri urejanju mejnih

      vprašanj

    boj za etnične meje

     

    - pozna posledice mirovnih pogodb

       

      v Saint Germainu, Trianonu in

       

      Rapallu za slovensko etnično ozemlje

       

    - razloži prednosti in slabosti novega

    Slovensko gospodarstvo

     

      ekonomskega prostora za razvoj

       

      slovenskega kmetijstva in industrije

       

    - na osnovi statističnih podatkov

       

      izdela grafikon socialne strukture  na

       

      Slovenskem in pojasni položaj in

       

      življenje posameznih socialnih  slojev

       

    - pozna največje stranke na Sloven-

    Politična organiziranost;

    SL - kniževnost

     skem, njihovo usmeritev in politiko

    šolstvo in znanstveno-

     

    - ovrednoti najpomembnejše kulturne

    kulturne ustanove

     

      in šolske pridobitve na Slovenskem

       

      (univerza, SAZU, širša mreža gimnazij,

      dosežki slovenske znanosti in 

       

      umetnosti med vojnama)

       

    - opiše položaj zamejskih Slovencev

    Zamejski Slovenci

     

      v prvi avstrijski republiki, Italiji in

       

      na Madžarskem

       

    - pojasni različna prizadevanja Sloven-

       

      cev za ohranitev narodne samobitnosti

       
         

    ISKANJE  NOVEGA RAVNOTEŽJA V EVROPI IN SVETU

    - na zemljevidu Evrope označi države 

    Družbeni sistemi v Evropi

     

      s parlamentarno ureditvijo in razvito

    med vojnama

     

      demokracijo, totalitarne države in

       

      države z vmesnimi sistemi

       

    - poda sumaren pregled razvoja večjih

       

      držav parlamentarne demokracije

       

      (VB, FR, ZDA)

       

    - pozna razmere, ki so omogočile

       

      nastanek nacionalsocializma  in 

      fašizma

       

    - konkretizira vzpon fašizma v Italiji

       

      in njegove bistvene značilnosti

       

    - pojasni bistvene cilje in slabosti novih

       

      oblik gospodarstva v Sovjetski zvezi

       

    - pojasni utrditev boljševiške oblasti,

       

      pojem stalinizem in življenje v

       

      sovjetskem totalitarizmu

       

    - pozna največje dosežke znanosti,

    Napredek znanosti,

     

      tehnike in komunikacijskih sredstev

    komunikacijskih sredstev,

     

      med obema svetovnima vojnama

    ekonomski razvoj

     

    - pojasni prednosti in slabosti

      uporabe novih izumov za življenje

      posameznih slojev in razvoj

      gospodarstva

       

    - opiše značilnosti gospodarskega

      razvoja v 20. letih

       

    - navede in pojasni bistvene vzroke za

       

      svetovno gospodarsko krizo, ob grafu

       

      razloži njene socialne in druge

       

      posledice

       

    - spozna načine razreševanja gospodar-

       

      ske krize (v ZDA in drugod ) in opiše 

       

      postopno oživljanje gospodarstva v 30.

      letih

       

    - ob slikovnem gradivu spoznava

    Umetnost v 20. in 30. letih

    književnost

      največje dosežke umetnosti v 20. in

       

      30. letih

       

    - razloži razmere, ki so omogočile

    Poraz demokracije v

     

      vzpon in zmago nacizma v Nemčiji

    Nemčiji, odmevi fašizma

     

      (konec ustavnega življenja in začetek

    v Evropi

     

      političnega in državnega terorja)

       

    - ob odlomkih besedil in ilustrativnem

       

      gradivu navede in pojasni glavne

       

      značilnosti nacizma

       

    - ve, v katerih državah je imel fašizem

       

      privržence in kje so se uveljavile

       

      diktature

       

    - spozna, da sta z diktaturo kralja

    Kraljeva diktatura in

     

      Aleksandra centralizem in unitarizem

    jugoslovanski unitarizem

     

      segla na vsa področja življenja in

       

      opiše oblike protesta proti unitarizmu

       

       (punktacije razni predlogi za

       

       preureditev države)

       

    - spozna bistvene razloge, ki so sprožili

    Nekateri problemi zunaj-

     

      spor med Kvomintangom in komunisti

    evropskega prostora

     

      ter opiše posledice državljanske vojne

       

      za Kitajsko

       

    - pozna militarizacijo življenja na

       

      Japonskem in konkretizira njen

       

      osvajalni pohod na azijsko celino

       

    - pojasni cilje in rezultate Gandhijevega

       

      “nenasilnega odpora” britanskim

       

       oblastem

       
     

    Evropa in svet sredi 30. let

     

    - konkretizira nemške in italijanske

       

      ozemeljske kršitve versajskega miru 

       

      ter sklepa o posledicah nemoči 

       

      Društva narodov in popuščanja

       

      zahodnih demokracij osvajalni

       

      fašistični zunanji politiki

       

    - ob primeru Francije in Španije pojasni

       

      pojem LF in značilnosti ljudskofrontne-

       

      ga državnega modela

     

     

    - pozna razmere, ki so sprožile

       

      državljansko vojno v Španiji, in opiše,

       

      kako so se ob španski vojni opredelili

      države, Društvo narodov in svetovna

      javnost

       

    - opiše politične in gospodarske

    Jugoslavija v 30. letih

     

      razmere v obdobju Stojadinovićeve

      vlade

       

      (moč in nemoč centralizma, krepitev

       

      levice, hrvaško vprašanje, poskus

       

      gospodarske konsolidacije)

       

    - ve, da je ustanovitev Banovine 

       

      Hrvaške pomenila delitev bosansko-

       

      hercegovskega ozemlja

       

    - pozna bistvene značilnosti zunanje

       

      politike - približevanje fašističnim

       

      državam - v drugi polovici 30. let

       

      in sklepa o posledicah

       

    NEIZBEŽNOST VOJNE

    - pozna povezovanje in pripravljanje

    Približevanje vojne

     

      fašističnih držav na vojno

       

    - navede in pojasni posledice dogodkov

       

      1938/39, ki so usodno zaznamovali

       

      življenje naslednjih let (anšlus, dogovor

       

      v Münchnu, pakt Hitler - Stalin)

       
         

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    - analizira zemljevid in opiše potek vojne

    Začetek vojne,

     

      1939-1941 (nemška,  italijanska,

      sovjetska osvajanja) ter pojasni, zakaj

    širjenje vojne in oblikovanje

    protifašistične koalicije

     

      je imela Nemčija v tem obdobju

       

      vojne velike vojaške uspehe

       

    - ve, da je Nemčija v vojni proti Zahodu

       

      doživela prvi večji neuspeh v angle-

       

      škem zračnem prostoru, in pojasni

       

      vzroke za nemški neuspeh

       

    - na zemljevidu označi nevtralne države

       

      leta 1940 in razloži akcijo sil osi za

       

      širitev “trojnega pakta”

       

    - pojasni razširitev vojne v JV Evropo,

       

      v SZ in na Pacifik

    - analizira bistvene točke atlantske

      listine in oceni njihov pomen

       

    - ob odlomkih virov pojasni cilje okupacij-

    Evropa med odporom in

     

      skih sistemov, neizprosen pritisk in

    kolaboracijo

     

      nasilje nad civilnim prebivalstvom

       

    - pojasni pojem kolaboracija, vzroke

       

      za nastanek, njene značilnosti in

       

      posledice

       

    - primerja cilje in oblike odporniških

       

      gibanj v evropskih okupiranih državah

       
         

    - analizira zemljevid glavnih bojišč v

    Preobrat v 2. svetovni

     

      letih 1942/43 in pojasni vojni prelom

    vojni in dogovori o

     

      in zlom osi Berlin-Rim-Tokio

    povojni ureditvi

     

    - ob zemljevidu poda sumaren pregled

       

      vojnih operacij v letih 1944/45 in opiše

       

      dokončen zlom sil osi

       

    - pojasni  vprašanje dogovorov velikih

       

      treh o povojni ureditvi sveta

       
         

    - ob analizi zemljevida pojasni razdelitev

    Razmere v Jugoslaviji po

     

      Jugoslavije med okupatorje in ustano-

      vitev Neodvisne države Hrvaške

    okupaciji

     

    - pojasni razmere po okupaciji (odnos

       

      do okupatorja, razkol med četniki in

      partizani; vprašanje nacionalnih in

       

      verskih obračunavanj; narava NOB)

       

     

       

    - konkretizira razdelitev Slovenije med

    Razmere na Slovenskem

     

      okupatorje in ob virih pojasni položaj

    po okupaciji

     

      slovenskega naroda po okupaciji

       

    - pojasni delovanje slovenske politike

       

      ob okupaciji in po njej (stranke, skupine,

       

      programi), opiše odnos meščanskega

       

      tabora do oboroženega upora in OF

       

    - analizira zemljevid, ugotovi žarišča

      vstaje in razvoj odpora, ob konkretnih

      primerih spozna reakcije okupatorjev;

       

    - pojasni vzroke za naraščanje

      ideološke in politične napetosti ter

       

      spopad med samimi Slovenci

       

    - spozna pomen revolucionarnih

       

      dogajanj v okupirani Sloveniji in Jugo-

       

      slaviji ter njihov vpliv na osvobodilno

       

      gibanje

       

    - ob ilustrativnem gradivu ugotavlja,

       

      kako je vojna spremenila življenje

      Slovencev (pomanjkanje, omejevanje

      svobode gibanja, žrtve, taborišča,

      prisilna mobilizacija v nemško vojsko,

      tuj videz mest, stiske vasi - požiganja)

      in označi življenje na osvobojenem

       

      ozemlju

       

    - zna povezati vojaške in politične

    Razmere v Jugoslaviji

     

      dogodke v letu 1943 s sočasnimi v

    in na Slovenskem po

     

      Jugoslaviji ter pomembnejšimi

    kapitulaciji Italije

     

      dogajanji v svetu

       

    - pozna organizacijo osvobojenih

       

      ozemelj (faze v razvoju ljudske oblasti,

       

      ustanovitve AVNOJ-a) in pojasni odnos

       

      mednarodne politike do NOB

       

    - opiše razvoj slovenske državnosti kot

       

      dela jugoslovanske federacije

       

    - kritično presodi prevlado komunistov 

       

      v OF in posledice obračunavanja z

       

      nasprotniki

       

    - pojasni ustanovitev slovenskega

       

      domobranstva, njegov razvoj in konec

       

    - ob besedilih in gradivu spoznava

       

      šolstvo, kulturo in umetost med vojno

       

      na Slovenskem

       

    POVOJNA GEOPOLITIČNA SLIKA  EVROPE

    - primerja odnos zmagovalcev do

    Posledice vojne (vprašanje

     

      poražencev konec prve in druge

    krivde; nova geopolitična

     

      svetovne vojne (Nürnberg, notranji

    slika), OZN

     

      obračuni v evropskih državah,

       

      razdelitev Avstrije, Nemčije, Berlina in

       

      Dunaja)

       

    - spozna bistvene posledice vojne

       

      (žrtve, škoda, etnične spremembe)

       

    - analizira zemljevid in pojasni novo

       

      geopolitično podobo po mirovni

       

      konferenci

       

    - ovrednoti vlogo OZN v povojnem

       

      svetu in pri ohranjanju miru

       

    - razloži vzroke za poglabljanje napetosti

    Hladna vojna, njene

     

      med prejšnjimi zavezniki v vojni in

    korenine in nosilci

     

      posledice bipolarnosti in hladne vojne

       

    - spozna cilje in rezultate zahodne

       

      globalne strategije do SZ (Trumanova

       

      doktrina in Marshallov načrt) in razloži

       

      sovjetsko reakcijo

       
         

    - pojasni volilno zmago LF (onemogoča-

    Povojne gospodarske in

     

      nje večstrankarstva, obračun z

    družbene razmere v

     

      nasprotniki v vojni in povojno opozicijo)

    Jugoslaviji

     

    - konkretizira posledice vojne in prizade-

       

      vanja za obnovo gospodarstva

     

    SL-književnost

    - pojasni cilje in rezultate agrarne

     

    (4.l.)

      reforme in nacionalizacije

       

    - ob zemljevidu razloži urejanje mejnih

       

      vprašanj na pariški mirovni konferenci

       

      (problem severne in zahodne meje,

       

      STO ); razlikuje pojma cona A in B

       

      Julijske krajine ter cona A in B

       

      Svobodnega tržaškega ozemlja

       

    - spozna vzroke za razkol med

      Jugoslavijo in SZ  ter ob virih opiše

       

      posledice grobe notranje diferenciacije

       

      (Goli otok, Grgur) in izolacije države

       
         
         

    - analizira zgodovinski zemljevid, navede

    Evropa in svet v 50. in

     

      “vroča krizna žarišča”, ki so prerasla v

    60. letih

     

      vojne konfrontacije (korejska  vojna,

      Indokina, Bližnji vzhod), in druge krize,

       

      ki so ogrožale svetovni mir (berlinska,

      kubanska kriza ...); ob izbranem

      primeru pojasni poglabljanje nasprotij

       

      in njihove posledice

       

    - ve, katera krizna žarišča v Evropi so

       

      bila v 50. letih rešena in kako

       
         

    - pojasni vprašanje destalinizacije v SZ

       

      in državah vzhodnega bloka

       

      (neuspeli odpor vzhodnih držav

       

      sovjetizaciji in tesna odvisnost od SZ)

       

    - pojasni značilnosti notranjepolitičnih

       

      razmer v ZDA (antikomunizem -

       

     makartizem - “ameriški način

       

     življenja”, problem rasne segregacije)

       

    - pojasni pomen leta 1968 v svetu

    Upor mlade generacije

     

      in različnost zahtev študentskih

    1968

     

      nemirov na Vzhodu in Zahodu ter v  

      Jugoslaviji

       

    - pozna največje dosežke znanosti po

    Od tranzistorja do

    naravoslovni

      drugi svetovni vojni (medicina, kemija,

      ekektronika, dosežki vesoljske

      tehnologije) in pojasni posledice

      tekmovanja med velikima silama

    Sputnika

    predmeti

      v prodiranju v vesolje

       

    - ovrednoti pomen in vpliv  množičnih

     

    sociologija

      medijev umetnih snovi (pozitvne in

       

      negativne strani) na vsakdanje življenje

       

    - se seznani s pomenom skokovitega

       

     napredka v prometu, zlasti v letalstvu

       
         

    - analizira zemljevid in prikaže razpad

    Tretji svet in iskanje

     

     kolonialnih imperijev

    alternative blokoma

     

    - pojasni razloge za povezovanje

       

     držav t.i. tretjega sveta in cilje le-tega;

       

     opiše nastanek in cilje gibanja

     

     

     neuvrščenih

       
         

    - spozna značilnosti politike popuščanja

    Osnovne značilnosti

    geografija

      napetosti

    razvoja v svetu v 70.

     

    - ob tabeli pojasni razvoj in pomen

    in 80. letih

    geografija

      raznih povezav zahodnih držav

       

      (pozitivne in negativne strani)

       

    - poda sumaren pregled razvoja večjih

       

     “zahodnih držav”

       

    - pojasni krizo Vzhodnega bloka in

       

      zakaj so reformni posegi M. Gorbačova

       

      povzročili razpad vzhodnega

       

      bloka in SZ

       
         

    - pozna razloge za uvedbo samouprav-

    Jugoslavija v drugi polo-

     

      ljanja

    vici 20. stoletja

     

    - pojasni značilnosti gospodarskega raz-

       

      voja od srede 50. let in vzroke nasprotij

       

      med republikami in federacijo (cent-

       

      ralizem, federalizem, problem liberaliz-

       

      ma na Slovenskem in Hrvaškem konec

       

      60. in na začetku 70. let

       

    - pojasni cilje uvedbe delegatskega

       

      sistema in navede njegove slabosti

       

    - pojasni vzroke in posledice

       

      poglabljanja gospodarske,

       

      družbene in politične krize v Jugoslaviji

       

      v 80. letih (varčevalni ukrepi,

       

      zadolženost, nacionalni problemi)

       
         

    - opiše dogodke v Sloveniji, ki so konec

      80. in na začetku 90. let pomenili

    Demokratizacija in

    osamosvojitev Slovenije

     

      utrjevanje demokratizacije in državne

       

      suverenosti

       

    - pojasni potek osamosvajanja Slovenije

       

      in njena prizadevanja za mednarodno

       

      priznanje

       

    SODOBNI SVET IN NJEGOVA PROTISLOVJA

    - pozna bistvene vzroke in posledice

    Bogati - revni; lačni - siti

     

      gospodarskih razlik med razvitimi

       

      državami in državami v razvoju

       

    - ob slikovnem gradivu pojasni

      vprašanje varstva človekovega

      okolja

    Onesnaženo okolje

     

    - poišče primere iz dnevnega časo-

      pisja o problemih industrijskih in

      radioloških odpadkov pri nas

       

    2 STANDARDI ZNANJ

    Dijak:

    - zna razvrstiti različne zgodovinske vire v zgodovinska obdobja, v katerih so nastali;

    - zna analizirati pisni vir, slikovno gradivo, avdio-vizualni vir iz novejše zgodovine;

    - zna primerjati materialne vire, slikovno gradivo iz dveh ali več različnih obdobij

      in na podlagi analize ugotoviti temeljne značilnosti  ali razlike določenih zgodovinskih  obdobij;

    - pravilno uporablja temeljno zgodovinsko terminologijo;

    - pozna značilnosti gospodarskega in kulturnega razvoja posameznih velikih   zgodovinskih obdobij;

    - se zna “sprehoditi” v obdobju in prostoru  (ob uporabi zgodovinske karte), pozna velike   časovne prelomnice v zgodovini človeštva;

    - pozna materialne ostanke posameznih prazgodovinskih kultur v Evropi in jih zna   umestiti v prostor in čas;

    - pozna vzroke za nastanek prvih “visokih civilizacij” (Egipt, Mezopotamija, Indija, Kitajska);

    - pozna večje kulturne in znanstvene dosežke prvih visokih kultur;

    - oceni pomen prvih civilizacij za nadaljnji razvoj človeštva;

    - pozna vzroke za nastanek grških polisov;

    - pozna gospodarski in politični razvoj grških polisov;

    - ob originalnih besedilih zna opredeliti pojem domovinska zavest in opredeliti grški odnos  do svobode;

    - primerja značilnosti atenske demokracije s sodobno demokracijo in ugotovi podobnosti   in  razlike;

    - pozna kulturne dosežke grške civilizacije;

    - zna opredeliti pomen grške civilizacije za nadaljnji kulturni, znanstveni in gospodarski  razvoj Evrope in zahodnega sveta;

    - pojasni pojma “antika” in “helenizem”;

    - zna opredeliti čas največjega vzpona rimske države, njen obseg in z njim povezan  vpliv (meje na severu, zahodu, jugu in vzhodu);

    - pozna politični, gospodarski in kulturni razvoj rimske države;

    - pozna posledice nenehnih vojn za rimsko družbo, gospodarstvo in kulturo (simbioza in  nasprotje svetov);

    - pozna večje kulturne in znanstvene dosežke rimske civilizacije ter njihov pomen (pravo,  gradbeništvo in arhitektura, medicina, umetnost ...);

    - zna oceniti vlogo retorike v oblikovanju javnega mnenja in vpliv retorike na politično  kariero in odločitve v antičnem Rimu;

    - ob zgodovinskih virih (ob konkretnih primerih) pojasniti vlogo osebnosti v zgodovini;

    - ve, kdaj se je pojavilo krščanstvo, pozna smisel versko-socialnih sporočil zgodnjega   krščanstva, njegovo organizacijo ter širjenje;

    - pozna vzroke cerkevenega razkola (1054) in opredeli stičišče zahodne - katoliške   in vzhodne - pravoslavne cerkve;

    - s pomočjo zemljevida razloži novo politično podobo Evrope po razpadu   zahodnega rimskega imperija;

    - navede današnje evropske narode, ki so se razvili iz ljudstev, ki so poselila Evropo  na prehodu v srednji vek;

    - pozna pomembne prelomnice v zgodovini Karantanije;

    - pozna pomen širjenja krščanstva med prednike Slovencev;

    - pozna glavne značilnosti zahodnoevropskega fevdalnega sistema;

    - pozna značilnosti “karolinške renesanse”;

    - ve, kateri trije civilizacijski krogi so se stikali na evropskem prostoru okrog leta  800 in kje je bilo njihovo stičišče;

    - navede kulturne dosežke evropskega srednjega veka in pozna vlogo ter pomen   Cerkve in samostanov na kulturnem in gospodarskem področju;

    - zna navesti verstva, ki so vplivala na duhovni razvoj Evrope v srednjem veku;

    - pozna vzroke in pomen nastanka srednjeveških mest;

    - ve, kdaj so nastale prve univerze v Evropi;

    - pozna etnične, verske in kulturne posledice mongolske (vzhodna Evropa)  in turške (Balkanski polotok) nadoblasti;

    - pozna gospodarske, etnične in politične posledice srednjeveške agrarne  kolonizacije;

    - zna razložiti pojma humanizem in renesansa ter njun vpliv na razvoj znanosti;

    - zna pojasniti odmeve humanizma in renesanse na Slovenskem in navesti  pomembne slovenske renesančne mislece;

    - zna razložiti razvoj astronomije od prvih visokih kultur do humanizma;

    - pozna glavna odkritja čezmorskih dežel in njihove posledice za nove dežele  in države, ki so odkrivale novi svet;

    - pozna glavne ideje in smeri reformacije, s pomočjo zemljevida zna pojasniti  spremenjeno versko podobo Evrope v začetku 17. stoletja;

    - pozna vzroke in zahteve večjih kmečkih uporov na Slovenskem;

    - pozna osnovne značilnosti v razvoju prava od prvih vladarskih zapisov do  začetka modernih meščanskih družb;  

    - pozna značilnosti srednjeveških državnih stanov in parlameta v Angliji;

    - pozna najvidnejše razsvetljenske mislece in ideje v Evropi in na Slovenskem;

    - pojasni pomen terezijanskih in jožefinskih reform na Slovenskem

    - navede bistvene ideje Deklaracije o neodvisnosti in Deklaracije o človekovih  pravicah ter ugotovi, katere od teh pravic so se uresničile v 19., katere v 20.  stoletju;

    - navede glavne izume in pridobitve prve in druge industrijske revolucije ter  njun vpliv na življenje posameznih družbenih slojev in na gospodarski razvoj;

    - pozna čas nastanka in težnje programa Zedinjena Slovenija;

    - primerja dosežke revolucij 1848 v Evropi;

    - ve, katere nove nacionalne države so nastale v 19. stoletju (primerjava  političnega zemljevida Evrope po dunajskem kongresu in zemljevida pred prvo svetovno vojno);

    - pozna uveljavljanje pralamentarne demokracije konec 19. in na začetku 20.  stoletja;

    - pozna vzroke in posledice kolonialne ekspanzije ob koncu 19. stoletja  in navede največje kolonialne imperije pred prvo svetovno vojno;

    - pozna nacionalno sestavo habsburške monarhije v 19. stoletju;

    - pozna vzroke in posledice propadanja slovenskega kmetstva v 2. polovici  19. stoletja;

    - pozna opredelitve Slovencev do Avstrije in jugoslovanstva pred prvo svetovno  vojno in med njo;

    - zna navesti glavna krizna žarišča pred prvo svetovno vojno (maroški krizi,  balkanski sod smodnika, rusko-japonska vojna);

    - zna pojasniti pojem svetovna vojna in njene posledice za civilno prebivalstvo,   gospodarstvo, za razvoj novega orožja;

    - pozna posledice prve svetovne vojne za Slovence (življenje med vojno, mejna  vprašanja);

    - pozna glavne dosežke znanosti in tehnološkega napredka med svetov  nima vojnama in opiše življenje posameznih družbenih slojev v tem času;

    - zna navesti značilnosti totalitarnih sistemov (fašizem, nacizem in stalinizem)  med svetovnima vojnama;

    - pozna razliko v položaju Slovencev v Avstro-Ogrski in Kraljevini Jugoslaviji;

    - pozna vzroke za izbruh druge svetovne vojne; 

    - ve za velika bojišča v drugi svetovni vojni in zna navesti glavne vojskujoče se  države v obeh taborih;

    - pozna bistvena določila in pomen Atlantske listine;

    - pozna čas in prostor preobrata v 2. svetovni vojni;

    - pozna sklepe  in posledice zavezniških konferenc v Teheranu, na Jalti in   v Potsdamu;

    - ob zemljevidu razloži okupacijo slovenskega ozemlja in posamezne  okupacijske sisteme;

    - ve, kdo je organiziral oborožen odpor proti okupatorju;

    - pozna cilje in usmeritve OF in meščanskih strank med vojno;

    - ve za ideološka nasprotja na Slovenskem med drugo svetovno vojno in  pozna glavne razloge za spopad;

    - pozna posledice druge svetovne vojne za življenje ljudi;

    - pozna vlogo OZN v povojnem in današnjem svetu;

    - pozna vzroke za začetek hladne vojne in blokovske delitve Evrope in sveta;

    - navede glavna krizna žarišča v Evropi in svetu v 50. in 60. letih;

    - navede največje dosežke v znanosti po drugi svetovni vojni in njihov   pomen za življenje posameznih družbenih slojev;

    - pojasni pojem “tretji svet” in odnos razvitega severa do problemov tretjega  sveta;

    - navede vzroke za razpad vzhodnega bloka in Sovjetske zveze;

    - pozna pomen jugoslovanskega in slovenskega odporniškega gibanja za  priključitev Slovenskega primorja;

    - razloži problem urejanja mejnih vprašanj (naše severne in zahodne meje)  na pariški mirovni konferenci in v meddržavnih dogovorih;

    - pozna glavne revolucionarne procese pri nas ob koncu vojne (agrarna reforma,   nacionalizacija ...);

    - pojasni vzroke poglabljanja družbene, gospodarske in politične krize v  Jugoslaviji v 80. letih;

    - pozna dogodke v Sloveniji, ki so vodili v osamosvojitev

    III.  SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

      Učni načrt s tematizirano zasnovanostjo smiselno nadgrajuje in poglablja cilje pouka   zgodovine v osnovni šoli. Učna poglavja so  oblikovana na podlagi konkretnih, značilnih   zgodovinskih primerov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in    razumevajo najprej konkretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine, sledi    preučevanje domače zgodovine. Profesorji naj pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela zato upoštevajo celoten učni načrt (v vertikali), saj bodo tako uspešneje   uresničevali temeljne cilje.   Z večkratno obravnavo temeljnih pojmov na različnih ravneh in v različnih vzročno-posledičnih zvezah bodo zagotovili večjo uporabnost in trajnost dijakovega znanja.   Z  uvajanjem v razumevanje konkretnih oblik zgodovinskih dogajanj, pojavov in    procesov ter njihove medsebojne prepletenosti  pouk zgodovine omogoča razvijanje sposobnosti za kritično zgodovinsko mišljenje in oblikovanje stališč do različnih pojavnih oblik sodobnega sveta. Posamezne teme so lahko hkrati izhodišče ali   pomoč pri obravnavi vsebin drugih predmetov. Načrt omogoča selektiven pristop k učnim vsebinam. V skladu z njihovim pomenom  za  razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih dobah in   za razumevanje razvoja v daljšem časovnem obdobju ter slovenske zgodovine bo učitelj nekatere teme obravnaval bolj poglobljeno, druge večinoma kot informacijo.  Učni načrt torej pušča učitelju skladno z njegovo strokovno avtonomijo pravico do  izbire največ petine učnih vsebin. Pri izbiri naj učitelj upošteva predvsem tele   kriterije: vertikalno povezanost vsebin, pomembnost za razumevanje razvoja (kontinuitete in diskontinuitete) v daljšem časovnem obdobju, uporabnost znanja  za razumevanje bistvenih značilnosti določenega obdobja, pomen znanj za   splošno razgledanost dijakov.  Z metodične plati naj profesorji pri načrtovanju dela upoštevajo dejavne oblike in   metode pouka, ki dijake motivirajo in razvijajo njihovo sposobnost za samostojno    delo. Operativni učni cilji praviloma nakazujejo uresničevanje dejavnosti dijakov pri   pridobivanju novih informacij, izbira konkretnih metod dela pa je stvar učiteljeve strokovne avtonomije in razpoložljivih učnih sredstev. Narava posameznih ciljev in vsebin narekuje metode dela (delo z zgodovinskim zemljevidom, besedilom, viri,   s slikovnim gradivom, statističnimi podatki, zgodovinsko poljudno literaturo  itd.).    Profesorji ne smejo pozabiti, da namen aktivnih metod dela z uporabo učnih pripomočkov ni le nazornost pouka, ampak predvsem usposabljanje dijakov za  samostojno delo in dejaven odnos do informacij, ki mu jih v različnih oblikah  omogoča  posamezen učni pripomoček. Dijak mora spoznati smisel pravilne uporabe učnega  pripomočka in iskanja bistvenih informacij (na karti, sliki itd.) ter se zavedati pomena različnih virov za spoznavanje zgodovine.  Interdisciplinarne vsebine je priporočljivo obdelati tudi v obliki projektnega dela.  Pri sodobnem pouku zgodovine so zelo pomembne zgodovinske ekskurzije in obiski  muzejskih zbirk - in to tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do vrednotenja in ohranjanja kulturne dediščine.   Za nazornost pouka in motivacijo sta zelo pomembni opremljenost učilnic in uporaba   avdio-vizualnih pripomočkov.  Ker so oddelki  po interesih in sposobnostih heterogeni, je glede na možnosti potrebno  upoštevati tudi individualne razlike. Če hoče učitelj upoštevati in izpeljati  individualizacijo, se mora seznaniti z individualnimi interesi, sposobnostmi in lastnostmi dijakov. Na osnovi spoznanj prilagaja tempo dela v skupinah in izbira učne oblike in metode za krajše samostojno delo. Navodila - vprašanja za samostojno delo in pri testih morajo biti različnih težavnostnih stopenj, tako da posamezniku omogočajo doseči skupne cilje. Pri tem je zelo pomembna ustrezna materialna  opremljenost priročne zgodovinske knjižnice (zadostno število atlasov, zbirk virov in  poljudne literature). Medpredmetne povezave  Učne vsebine in cilji predmeta zgodovina se povezujejo s poukom slovenščine  (književnosti), latinščine, geografije in umetnosti. Konkretne povezave določenih ciljev in   vsebin zgodovine z drugimi predmeti so opredeljene pri posameznih operativnih ciljih. ·       Slovenščina  S poukom književnosti je povezana izbira odlomkov iz umetnostnih besedil s socialno in   kulturno vsebino in odlomkov, ki prikazujejo doživljanje življenjskih razmer. Tovrstna   besedila uporabljamo pri pouku zgodovine zaradi lažjega razumevanja in večje   plastičnosti pri obravnavi zgodovinskih dogajanj, pa tudi pri prikazu miselnosti določenega  zgodovinskega obdobja.Latinščina  Pri problemski obravnavi določenega vprašanja s pomočjo antične zgodovinske literature  in virov je pomembna povezava s poukom latinščine. Pomembno je, da se učitelj   zgodovine dogovori z učiteljem latinskega jezika o izbiri odlomkov in pristopu k  obravnavi. Učitelj zgodovine pri pristopu upošteva predvsem kritičen prikaz vsebin,   takratno videnje dogodkov in “sveta” ter zgodovinsko vrednost sporočila. Za učence je  seveda pomembno, da izbrane odlomke spoznajo tudi v izvirnem - latinskem ali grškem  jeziku.

  • Geografija

      Pri uresničevanju zgodovinskih ciljev in učnih vsebin o značilnostih razvoja v svetu v 70. in   80. letih je smiselna povezava z geografijo, zlasti s temami o gospodarskem razvoju.Umetnost  Z duhovnozgodovinskim prikazom določenega zgodovinskega obdobja in dosežkov v  umetnosti se smiselno povezujejo zgodovina, likovna in glasbena umetnost.

     

    IV.  OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Zelo pomembno je, da se učni pripomočki uporabljajo v vseh fazah učnega procesa (uvajanje, pridobivanje novih vsebin, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje). Preverjanje in ocenjevanje naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju. Upoštevati je treba te kriterije:

    A ) Znanje in razumevanje (60 %):

          Dijak naj zna:

         - opisati, pojasniti zgodovinske dogodke, pojave ali procese;

         - izluščiti iz povedanega ali prebranega bistvene informacije o konkretnem zgodovinskem dogodku, pojavu ali procesu;

         - natančno in pravilno uporabiti ustrezne pojme in zgodovinsko terminologijo pri opisovanju oziroma pojasnjevanju dogodka, pojava ali procesa;

         - dogajanja časovno in prostorsko pravilno opredeliti;

         - primerjati pojave, dogodke ali procese, ugotoviti podobnosti in razlike;

         - poiskati vzročno posledične zveze.

    B) Interpretacija, argumentacija, sinteza, analiza, vrednotenje (višji cilji) 40 %.

        

         Dijak naj bo sposoben:

         - uporabiti različne zgodovinske vire informacij (zgodovinsko besedilo, vir, zemljevid,  statistični podatek, slikovno gradivo ...) in izluščiti bistvo sporočil, oblikovati sklepe;

         - preoblikovati statistične podatke v besedno informacijo; interpretirati oziroma argumentirati podatke in informacije;

         - obrazložiti kompleksnost dogajanja.

         Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka skladno s pravilnikom o preverjanju  in ocenjevanju znanja v gimnazijah. Biti mora tako ustno kot pisno. Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju preverjamo znanje, vrednotenje in uporabo znanj. Ob   tem uporabljamo zemljevide, slikovno in drugo ilustrativno gradivo, vire in besedila.  Pisno preverjanje znanja opravljamo z nalogami objektivne vrste, ki zadevajo vse ravni zahtevnosti in poleg znanja preverjajo tudi veščine in spretnosti. 

    V. VIRI

    Analiza stanja in predlogi za spremembe. Prispevki k prenovi gimnazijskega izobraževanja, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.

    History in the National Curriculum, Velika Britanija, 1991.

    History in the National Curricculum, DFE, London, 1995.

    Lehrplan für das bayerische Gymnasium. Fachlehrplan für Geschichte, Amtsblatt des Bayerishen Staatsministeriums für Unterricht, Kultur, Wissenschaft und Kunst, št. 8, 1992.

    Učni načrt za zgodovino v gimnaziji, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1996.

    Vodopivec, Peter: Ob novem učnem načrtu pouka zgodovine v gimnazijah, V: Zgodovinski časopis, št. 2, 1994.

    Weber, Tomaž: Zgodovina v učnih programih naših sosedov, V: Zgodovina v šoli, št. 3, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1992.