GEOGRAFIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

DVOJEZIČNA SLOVENSKO MADŽARSKA GIMNAZIJA

210 + 70 UR

Učni načrt za geografijo za dvojezično slovensko madžarsko gimnazijo je bil sprejet na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 7. 5. 1998.

 


VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI POUKA

1.2 RAZPOREDITEV VSEBIN

1.3 OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJ IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA


 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Geografija je v programu (kurikulumu) srednje šole predmet, ki mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira ter razume ožje in širše življenjsko okolje. Poleg tega ga vzgaja, da bi to okolje pravilno vrednotili in spoštovali. Znanje geografije je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter varovanju okolja in gospodarjenju z njim. Zato vsak mlad človek nujno potrebuje to znanje pred zaposlitvijo ali pred nadaljnjim izobraževanjem na katerikoli stopnji.

Z uresničevanjem tega učnega načrta želimo dati prihodnjim “upravljalcem sveta” temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti problemov okolja.

Pri geografiji usposabljamo dijake za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije dijaki razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu pripomore k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in dejavnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnost dijakov za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju, ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese dijakov ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja o okolju, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje dijakov za domačo pokrajino in vsakodneven utrip življenja v širši okolici, domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne dogodke. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogodke v domačem in tujem okolju ter spodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah, kot je npr. varovanje zdravega okolja.

Navedene cilje dosegamo s premišljenim izbiranjem vsebin, sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, pestro izbiro učnih pripomočkov in medijev ter čim pogostejšim neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, v katerem nastajajo. Veliko pozornost posvečamo zlasti pouku na terenu, saj s tem omogočamo bolj doživljen in učinkovitejši pouk.


II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI POUKA

 

1.1 SPLOŠNI CILJI POUKA

Dijaki:

1.2 OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJ IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

 

VSEBINE UČNEGA NAČRTA Število ur

A  OBČA GEOGRAFIJA

70

49*/21**

1 UVOD - predmet preučevanja geografije

 

 

  • Geografija kot znanost ter področja preučevanja geografije
  •  

     

    2 FIZIČNA GEOGRAFIJA

     

     

    2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE

     

     

  • Notranja zgradba Zemlje. Glavne vrste in lastnosti kamnin. Fizikalne lastnosti Zemlje.
  •  

     

    2.2 POVRŠJE ZEMLJE

     

     

  • Sile preoblikovanja zemeljskega površja: endogene sile in procesi, eksogene sile in procesi. Posledice preoblikovalnih procesov - tipi in glavne oblike reliefa.
  •  

     

    2.3 VREME IN PODNEBJE

     

     

  • Zgradba atmosfere. Geografske osnove podnebja. Planetarno kroženje zraka. Tipi podnebij. Varovanje ozračja.
  •  

     

    2.4 PRST

     

     

  • Značilnosti in sestava prsti. Osnovni tipi prsti. Gospodarski pomen in varstvo prsti.
  •  

     

    2.5 RASTLINSTVO

     

     

  • Tipi rastlinstva. Podnebno-rastlinski pasovi. Pomen rastlinstva. Vplivi človeka na rastlinstvo.
  •  

     

    2.6 VODOVJE

     

     

  • Sestava hidrosfere. Morja in oceani. Vode na kopnem: tekoče vode, stoječe vode, podzemeljska voda. Gospodarski pomen in varovanje voda in vodnih virov.
  •  

     

    3 DRUŽBENA GEOGRAFIJA

     

     

    3.1 PREBIVALSTVO

     

     

  • Razporeditev in rast prebivalstva ter selitve. Eksplozija prebivalstva in njene posledice. Teorija demografskega prehoda. Biološke in družbene sestave prebivalstva.
  •  

     

    3.2 NASELJA

     

     

  • Podeželska naselja. Urbana naselja. Problemi urbanizacije in suburbanizacije.
  •  

     

    4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ČLOVEKA

     

     

    4.1 KMETIJSTVO

     

     

  • Kmetijstvo. Kmetijske panoge in oblike kmetovanja. Vplivi kmetijstva na pokrajino.
  •  

     

    4.2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA

     

     

  • Problematika pridobivanja in izkoriščanja rudnin in energije. Energijski viri in njihove primerjalne prednosti. Dejavniki razmestitve posameznih vrst industrije. Učinki industrializacije v prostoru.
  •  

     

    4.3 PROMET

     

     

  • Vrste prometa in njegove razvojne težnje.
  •  

     

    4. 4 TURIZEM

     

     

  • Možnosti za razvoj turizma. Vrste turizma. Turistična območja.
  •  

     

    B  REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA

    50

    30*/20**

    1 UVOD

  • Razvite države in države v razvoju.
  •  

     

    2 KONTINENTI, POKRAJINE, DRŽAVE

     

     

    2.1 AZIJA

     

     

  • Naravne geografske značilnosti Azije. Značilnosti prebivalstva in kmetijstva. Izbrane države in regije. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.
  •  

     

    2.2 AFRIKA

     

     

  • Naravne geografske značilnosti Afrike. Rudno bogastvo in energijski viri. Značilnosti kmetijstva. Izbrane države in regije. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.
  •  

     

    2.3 LATINSKA AMERIKA

     

     

  • Pojem Latinska Amerika. Naravne geografske značilnosti in značilnosti prebivalstva. Problemi kmetijstva in urbanizacije. Geografske enote Latinske Amerike. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.
  •  

     

    2.4 SEVERNA AMERIKA

     

     

  • Naravne geografske značilnosti Severne Amerike. Gospodarske značilnosti Severne Amerike: primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti. Problemi prebivalstva in urbanizacije.
  •  

     

    2.5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA

     

     

  • Naravne geografske značilnosti Avstralije in Oceanije. Značilnosti gospodarstva, prebivalstva in poselitve.
  •  

     

    2.6 POLARNA OBMOČJA

     

     

  • Naravne značilnosti Arktike in Antarktike. Pomen za znanost in gospodarstvo. Problemi varstva okolja.
  •  

     

    C  REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE

    50

    36*/14**

    1 UVOD

     

     

  • Evropa kot geografski in zgodovinski pojem. Geografska delitev Evrope.
  •  

     

    2 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI EVROPE

     

     

    2.1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE

     

     

  • Razčlenjenost Evrope. Vpliv geološke zgradbe na relief in rudno bogastvo. Pomen reliefa za poselitev in gospodarstvo. Pomen obal za zgodovinski, politični in gospodarski razvoj Evrope.
  •  

     

    2.2 PODNEBJE

     

     

  • Pomen podnebja v Evropi za življenje in gospodarstvo.
  •  

     

    2.3 PRST IN RASTLINSTVO

     

     

  • Značilni tipi prsti in njihov pomen za kmetijstvo. Naravno in kulturno rastlinstvo kot pokrajinski element. Varstvo pokrajine.
  •  

     

    2.4 VODOVJE

     

     

  • Evropske reke kot prometne poti in energijski vir. Geografski pomen jezer. Varstvo voda.
  •  

     

    3 SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI

     

     

  • Čezmejno povezovanje v Evropi. Pomen Evropske unije in prihodnost Evrope. Prometni tokovi. Problemi prebivalstva in gospodarstva.
  •  

     

    4 REGIJE EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI

     

     

    4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE

     

     

  • Naravne geografske značilnosti Severne Evrope. Značilnosti prebivalstva in gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi.
  •  

     

    4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITIČNE VELESILE

     

     

  • Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Zahodne Evrope. Izbrani regionalni primeri in problemi.
  •  

     

    4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM

     

     

  • Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Južne Evrope. Značilnosti gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi.
  •  

     

    4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE

     

     

  • Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Srednje Evrope. Značilnosti gospodarstva. Izbrani geografski primeri in problemi.
  •  

     

    4.5 JUGOVZHODNA EVROPA - PREBIVALSTVENA PESTROST IN NEMIRNA PRETEKLOST

     

     

  • Geografske značilnosti Jugovzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Regionalni primeri in problemi.
  •  

     

    4.6 VZHODNA EVROPA - POKRAJINSKA PROSTRANSTVA IN POVEZANOST Z AZIJO

     

     

  • Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Vzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Problemi prestrukturiranja gospodarstva. Degradacija okolja. Regionalni primeri in problemi.
  •  

     

     D  SLOVENIJA

    40

    26*/14**

    1 UVOD

     

     

  • Slovenija kot geografski pojem. Lega in položaj Slovenije v Evropi.
  •  

     

    2 NARAVNI GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE

     

     

  • Lega in položaj Slovenije v Evropi.
  •  

     

    2.1 RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA

     

     

  • Vpliv geotektonske zgradbe in kamninske sestave na površje, prst, rastlinstvo in rabo tal. Značilni tipi reliefa in reliefne kategorije v Sloveniji.
  •  

     

    2.2 PODNEBJE, RASTLINSTVO, PRSTI IN VODE V SLOVENIJI KOT DEJAVNIK ZA ŽIVLJENJE

     

     

  • Dejavniki, ki vplivajo na podnebje Slovenije. Podnebni tipi in njihov pomen.
  •  

     

  • Naravovarstveni in gospodarski pomen mokrišč, rek, jezer in morja. Problematika podzemeljskih voda.
  •  

     

    3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

     

     

    3.1 PREBIVALSTVO

     

     

  • Spremembe v poselitvi v tem stoletju. Starostna, izobrazbena in nacionalna struktura. Odnos do priseljencev. Slovenci po svetu.
  •  

     

    3.2 NASELJA

     

     

  • Tipi podeželskih naselij. Mesta. Urbanizacija in suburbanizacija.
  •  

     

    3.3 KMETIJSTVO

     

     

  • Možnosti za kmetijstvo. Vrednotenje kvalitete tal. Kmetijske panoge in njihova usmerjenost. Posestne razmere in kmetijska pridelava. Varstvo kmetijskih zemljišč. Gozdovi kot naravno bogastvo. Problemi varstva gozdov.
  •  

     

    3.4 ENERGETIKA

     

     

  • Energetske in surovinske osnove Slovenije. Energetska politika.
  •  

     

    3.5 INDUSTRIJA

     

     

  • Industrijski razvoj. Policentrizem. Izvozno usmerjene industrijske panoge. Posledice industrializacije v pokrajini. Preobrazba in problemi industrije. Onesnaževanje vode in zraka.
  •  

     

    3.6 PROMET

     

     

  • Pomen Slovenije glede na promet. Razvoj prometnega omrežja. Sedanje in prihodnje prometne povezave z Evropo. Vpliv prometa na pokrajino.
  •  

     

    3.7 TURIZEM

     

     

  • Vrednotenje naravnih in družbenih razmer za turizem v Sloveniji. Vrste turizma. Vpliv turizma na okolje. Vloga turizma pri preobrazbi pokrajine.
  •  

     

    3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI

     

     

  • Neenakomeren regionalni razvoj. Tipi pokrajinsko degradiranih območij. Pomanjkanje sonaravnega načina gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri. Izčrpavanje naravnih virov in čezmerno onesnaževanje.
  •  

     

    4 GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN

    35

    27*/8**

    4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE

     

     

  • Načini in pomen geografskih delitev Slovenije. Razvoj politično administrativnih delov.
  •  

     

    4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO

     

     

  • Izbrane naravne značilnosti Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank. Pomen alpskega sveta za promet, turizem in rekreacijo. Izbrane naselbinske in gospodarske posebnosti. Alpsko sosedstvo. Varstvo okolja. Naravni in regijski parki.
  •  

     

    4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE

     

     

  • Delitev predalpskega hribovja. Naravne značilnosti zahodnega, vzhodnega in severovzhodnega predalpskega hribovja ter predalpskih kotlin. Značilnosti pretekle in sedanje poselitve v izbranih regijah. Gospodarski, prometni in politični pomen predalpske Slovenije ob izbranih primerih. Ljubljana, Maribor in Celje.
  •  

     

    4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE

     

     

  • Primorskost zahodne Slovenije. Nekatere geografske značilnosti in problemi nizkih kraških planot in flišnih pokrajin. Pomen Slovenskega primorja za Slovenijo. Nekatere geografske značilnosti in problemi sosednjih pokrajin v Italiji.
  •  

     

    4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA - KRAŠKE ZNAMENITOSTI

     

     

  • Nekatere geografske značilnosti, pomen in problemi kraških hribovij, planot in podolij. Okoljski in razvojni problemi izbranih kraških pokrajin. Primerjava z ostalim dinarskim krasom.
  •  

     

    4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA - VINOGRADNIŠKA GRIČEVJA IN PLODNE RAVNINE

     

     

  • Izbrane geografske značilnosti in problemi slovenskih subpanonskih pokrajin.
  •  

     

    4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU

     

     

    4.7.1 SLOVENCI V ITALIJI

     

     

  • Območja, na katerih živijo Slovenci, neenake narodnostne pravice.
  •  

     

    4.7.2 SLOVENCI V AVSTRIJI

     

     

  • Nastanek severne meje, razlogi za asimilacijo.
  •  

     

    E MADŽARSKA

    35

    25*/10**

    1 Naravne geografske značilnosti Madžarske

     

     

    2 Družbenogeografske značilnosti Madžarske

     

     

    2.1 Prebivalstvo

     

     

    2.2 Naselja

     

     

    2.3 Gospodarstvo

     

     

    3 Pokrajinske enote Madžarske

     

     

    Legenda:          

    *  število ur, predlaganih za usvajanje nove snovi

    ** število ur, predlaganih za utrjevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja  


     OBRAZLOŽITEV PRILAGOJENEGA UČNEGA NAČRTA

    Učni načrt je zasnovan tako, da cilje pogosto dosegamo s študijem primerov iz Slovenije, Evrope ali sveta. Dvojezičnim šolam predlagamo, da polovico primerov iz Slovenije zamenjajo s primeri iz Madžarske. Tako bodo pouk prilagajale že od prvega letnika dalje in ne samo v zadnjem letniku.

    Po predlogu predmetnika za dvojezične šole je 43 ur namenjenih geografiji Madžarske, in sicer v vseh 4 letih. Že pri uvedbi mature je bilo sprejeto, da 35 ur v 4. letniku namenijo regionalni geografiji Madžarske. Ta razporeditev ostaja še naprej. Preostalih 8 ur pa uporabijo za prilagoditve znotraj regionalne geografije Evrope v poglavju Srednja Evropa. V tem poglavju smo nekaj ciljev, ki so zapisani v katalogu za slovenske gimnazije, črtali. Učitelji naj uporabijo katalog, ki je dodan kot priloga po geografiji Slovenije. Avtorica tega dela kataloga je Marika Gaal, prof. geografije na dvojezični srednji šoli v Lendavi.

     

    1.3 OPERATIVNI CILJI, STANDARDI ZNANJ IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    RAZLAGA ZNAKOV:

    Z * označeni učni cilj zahteva temeljno znanje učenca, ki je pogoj za nadaljnji napredek pri pouku geografije. To so tisti cilji, ki jih upoštevamo kot standarde znanja.

    Z ** označeni cilj  zahteva znanje, ki naj bi ga obvladala večina učencev.

    Z *** označeni učni cilj zahteva znanje, ki ga lahko dosežejo le nekateri učenci, sposobni kompleksnega geografskega mišljenja in samostojnega dela.

    Ekskurzija in / ali terensko delo - pri nekaterih ciljih je v rubriki vsebine (zaradi prostora) navedeno, da jih je mogoče uresničiti s terenskim delom v okolici šole ali z ekskurzijami s terenskim delom kjer koli po Sloveniji. Več takih ciljev je mogoče doseči v okviru enega terenskega dela ali ekskurzije. O tem, katere cilje združevati, odloča učitelj sam glede na kraj, kjer je šola, in glede na druge možnosti.

     

    OPERATIVNI CILJI

    NIVO

    VSEBINE

    POJMI

    MEDPRED-METNE POVEZAVE

     

    A OBČA GEOGRAFIJA

     

    1 UVOD - predmet preučevanja geografije

     

    Dijak:

     

    Geografija kot znanost ter področja preučevanja

     

     

    navede predmet preučevanja geografije

    *

     

    zemeljsko površje, geosfera, obča in regionalna geografija fizična in družbena geografija

     

    opiše metode raziskovanja v geografiji

    *

    terensko delo

     

     

     

    2 FIZIČNA GEOGRAFIJA

     

    2.1 NASTANEK IN ZGRADBA ZEMLJE

     

    Dijak:

     

    Notranja zgradba Zemlje. Glavne vrste in lastnosti kamnin. Fizikalne lastnosti Zemlje.

     

     

    opiše in razlikuje notranje in zunanje sile in procese

    *

     

    notranje (endogene) sile in procesi

    zunanje (eksogene) sile in procesi

     

    zna razložiti ob primeru iz Slovenije ali sveta, da je površinska oblikovanost Zemlje odvisna od endogenih in eksogenih sil in procesov

    **

     

     

     

    opiše notranjo zgradbo Zemlje

    **

     

    jedro, plašč,  skorja, astenosfera, litosfera, litosferska plošča

     

    razloži vzroke in posledice delovanja vulkanov

    *

     

    magma, lava, krater

     

    ovrednoti vulkanizem s stališča človeka in njegove dejavnosti

    **

     

     

     

    našteje tri glavne načine premikanja litosferskih plošč in navede primere

    ***

     

    litosferska plošča 

     

    našteje in opiše posledice premikanja plošč

    ***

     

    oceanski hrbet, oceanski jarek, vulkani, potresi

     

    razloži vzroke in posledice potresne dejavnosti in pokaže na karti sveta glavna potresna območja

    **

     

    potresni valovi, hipocenter, epicenter,

    moč potresa, Richterjeva lestvica

    fizika

    opiše proces  nastajanja in značilnosti mladega nagubanega gorstva

    **

     

    orogeneza; gubanje, antiklinala, sinklinala, morje Tetis

     

    opiše značilnosti grudastih gorstev ter razloži proces nastajanja

    **

     

    tektonika, tektonski prelom, tektonski jarek,  čok; grudasto gorstvo

     

    našteje geološke dobe in jih poveže s pomembnejšimi orogenezami

    **

     

    predkambrij; paleozoik; mezozoik (trias, jura, kreda); kenozoik - terciar, kvartar (pleistocen, holocen)

    biologija

    našteje vrste kamnin glede na nastanek in opiši značilnosti magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamnin

    *

     

    magmatske kamnine: globočnine, prodornine, granit,  tonalit

    metamorfne kamnine: gnajs, marmor

    sedimentne kamnine: apnenec dolomit, fliš, konglomerat, breča, peščenjak, glinovec

    kemija

    uvrsti posamezne vzorce kamnin v ustrezno skupino glede na nastanek

    **

     

    granodiorit, marmor, apnenec,  dolomit, fliš, lapor, konglomerat, peščenjak, glinovec; glina, pesek, prod

    kemija

    imenuje tipične kamnine v Sloveniji in domači pokrajini in jih prepozna v Sloveniji oziroma domači pokrajini

    **

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    2.2 POVRŠJE ZEMLJE

     

    Dijak:

     

    Sile preoblikovanja zemeljskega površja: endogene sile in procesi, eksogene sile in procesi. Posledice preoblikovalnih procesov  - tipi reliefa ter glavne reliefne oblike.

     

     

    našteje in opiše zunanje sile in preoblikovalne procese ob primerih v Sloveniji ali svetu

    *

     

    gravitacija, sončno sevanje; podor, zemeljski plaz, melišče; preperevanje, mehanično, kemično;  korozija, siga, biološko razpadanje, denudacija, erozija tal

     

    opiše preoblikovalne procese v domačem okolju in jih ovrednoti s stališča človeka 

    *

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    navede in razloži  dejavnike v procesu  razvoja  rečnega  reliefa;

    *

     

    rečna erozija, globinska, bočna 

     

    s pomočjo skic oziroma slikovnega gradiva (iz Slovenije, Evrope ali sveta) opiše reliefne oblike v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke in njihov vpliv na življenje ljudi;

    *

     

    soteska, vintgar; kanjon, meander, mrtvi rokav, vadi, akumulacija,

    terasa, vršaj, delta

     

    imenuje dejavnike, pomembne za razvoj ledeniškega reliefa;

    *

     

    snežna meja, klimatska kolebanja brušenje

     

    pojasni procese in posledice poledenitve;

    **

     

    gorski, nižinski ledeniški relief; ledeniška erozija, akumulacija

     

    ob ustreznem slikovnem gradivu iz Slovenije ali sveta prepozna, imenuje in opiše erozijske in akumulacijske oblike ledeniškega reliefa;

    *

     

    koritasta U-dolina, morena, krnica, ledeniško jezero

     

    razloži in locira območja poledenitve po svetu

    ***

     

    gorska in celinska poledenitev

     

    ovrednoti pomen ledeniškega reliefa za človekovo dejavnost;

    **

     

     

     

    razlikuje pojma Kras in kras

    *

     

    kras , Kras, matični kras

     

    našteje in opiše značilnosti kraških pojavov

    *

     

    površinski kraški pojavi, podzemeljski kraški pojavi

     

     ob primerih iz Slovenije pojasni pomen krasa in pomen varovanja krasa za človeka

    *

     

     

     

     našteje in opiše posebne  vrste krasa in dejavnike za njihov razvoj

    *

     

    tropski, visokogorski kras

     

    ob slikah prepozna, imenuje in opiše posamezne površinske in podzemeljske kraške oblike in ovrednoti možnosti za gospodarsko izrabo v Sloveniji

    *

     

    ponor, kraško polje, presihajoče jezero,  vrtača (dolina), škraplje, žlebiči, kraške jame, brezna

     

    pojasni dejavnike, ki vplivajo na nastanek eolskega reliefa

    *

     

    suha in polsuha  območja na Zemlji,

    odnašanje zaradi vetra (erozija) in nanašanje (akumulacija)

     

    ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna, imenuje in opiše reliefne oblike eolskega  površja in pojasni njihov nastanek

    *

     

    skalna, kamnita, peščena puščava; puhlica

     

    ob primerih iz Slovenije ali sveta našteje in razloži procese preoblikovanja obal

    *

     

    abrazija, morska akumulacija, klif

     

    ob ustreznem slikovnem gradivu prepozna, imenuje in opiše tip obale v Sloveniji in svetu;

    **

     

    dalmatinski, riaški, fjordski, estuarski, lagunski, deltasti tip, koralni, morske kose

     

    ovrednoti pomen tipa obale za poselitev, promet, turizem

    **

     

     

     

    2.3 VREME IN PODNEBJE

     

    Dijak:

     

    Zgradba atmosfere. Geografske osnove podnebja. Planetarno kroženje zraka. Tipi podnebij. Varovanje ozračja.

     

     

    pozna zgradbo atmosfere in njen pomen za življenje človeka

    **

     

    troposfera, stratosfera

     

    razlikuje pojma vreme in podnebje

    *

     

    vreme, podnebje, vremenska prognostična karta

     

    razlikuje in razloži podnebne elemente in dejavnike

    *

     

    podnebni dejavniki, podnebni elementi

     

    razloži vlogo in odgovornost človeka kot preoblikovalca sestave in procesov v ozračju in dolgoročne posledice

    **

     

    ozonska luknja, topla greda

     

    razloži vzroke za različno segrevanje in ohlajanje Zemlje in ozračja nad njo;

    *

     

    vpadni kot sončnih žarkov, planetarno kroženje zraka, inverzija; izoterma

    fizika

    razlikuje pojme, ki označujejo  različno vlažnost zraka, in razloži vzroke za nastanek treh vrst padavin (glede na nastanek)

    *

     

    vlažnost, rosišče, kondenzacija, konvekcijske, orografske, ciklonske padavine, izohieta

     

    razloži vzroke za nastanek vetrov in našteje vrste vetrov

    *

     

    zračni pritisk/tlak, krajevni  (lokalni) vetrovi, burja

     

    ob tematski karti razloži razporeditev zračnega pritiska/tlaka na Zemlji

    **

     

    izobara, zračne gmote, vremenotvorno središče, ciklon, anticiklon, topla, hladna fronta

     

    na karti pokaže in imenuje območja stalnih vremenotvornih središč in razloži njihov pomen za vreme

    **

     

    islandski minimum,  azorski maksimum, sibirski maksimum; tropski ciklon

     

    razlikuje toplotni pas od podnebnega tipa

    *

     

    toplotni pas, podnebni tip

     

    opiše značilnosti tropskih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek

    **

     

    ekvatorialno, savansko, tropsko polsuho (stepsko),  tropsko suho, (puščavsko) podnebje

     

    ovrednoti tropska podnebja za življenje

    ***

     

     

     

    opiše značilnosti subtropskih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek;

    **

     

    sredozemsko, subtropsko polsuho, subtropsko suho, monsunsko

     

    opiše značilnosti zmerno toplih podnebnih tipov in vzroke, ki vplivajo na nastanek

    **

     

    oceansko, celinsko (kontinentalno),

     

     

    primerja različna zmerno topla podnebja in razloži vzroke za razlike

    ***

     

     

     

    opiše značilnosti podnebij v mrzlem (polarnem) pasu, ju primerja , razloži vzroke za razlike in ovrednoti pomen za človeka

    **

     

    subpolarno (tundrsko) podnebje, polarno podnebje

     

    razloži  vzroke za spreminjanje podnebja z nadmorsko višino in primerja podnebja v gorskem  svetu  v različnih geografskih širinah in legah;

    **

     

    gorsko podnebje, zgornja gozdna meja, snežna meja, višinska temperaturna stopnja

     

    2.4 PRST

     

    Dijak:

     

    Značilnosti in sestava prsti. Osnovni tipi prsti. Gospodarski pomen in varstvo prsti.

     

     

    razloži nastanek prsti;

    **

     

    prst ali tla, kamninska podlaga, podnebje, relief, organizmi, čas

    biologija;

    našteje glavne lastnosti prsti in opiše njihov pomen za rabo tal;

    *

     

    zrnavost (tekstura), sestava (struktura), vlažnost

     

    razloži profil prsti

    *

     

    horizont prsti

     

    s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne tipe tal v tropskem in subtropskem pasu in ovrednoti njihovo rodovitnost

    ***

     

    feralitne, puščavske, rdeče in rjave mediteranske prsti

     

    s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilne prsti v zmerno toplem pasu (v Sloveniji in v domači pokrajini) in ovrednoti njihovo rodovitnost

    **

    ekskurzija in/ali terensko delo

    rjave, sive gozdne prsti, kostanjeve prsti, črnozjom, podzol, tundrske; rendzina, šotne prsti, slane prsti, obrečna prst

    biologija

     

    ovrednoti značilne prsti v domači pokrajini s stališča kmetijstva

    ***

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    ob primerih iz Slovenije (ali sveta) ovrednoti vpliv človekove dejavnosti na izboljšanje in slabšanje kakovosti prsti.

    *

     

    erozija prsti, degradacija prsti

     

    2.5 RASTLINSTVO

     

    Dijak:

     

    Tipi rastlinstva. Podnebno-rastlinski pasovi. Pomen rastlinstva. Vplivi človeka na rastlinstvo.

     

     

    ovrednoti pomen rastlinstva za človeka in vlogo človeka pri ogrožanju in ohranjanju naravnega rastlinstva v svetu ali Sloveniji (in v domači pokrajini)

    *

    ekskurzija in/ali terensko delo

    naravno in kulturno rastlinstvo

     

    opiše vlogo človeka pri preoblikovanju naravnega rastlinstva

    ***

     

     

     

    opiše najznačilnejše vrste rastlinstva po podnebnih pasovih in razloži, kako se prilagajajo na dejavnike okolja (temperatura, voda, prst, relief, človek)

    **

     

    tropski deževni gozd, savana, puščavsko rastlinstvo, mediteransko rastlinstvo, listnati gozd, mešani gozd, visokotravna stepa, nizkotravna stepa, iglasti gozd (tajga), tundrsko rastlinstvo, gorsko rastlinstvo; kserofiti, mezofiti, higrofiti

    biologija

    ob tematski karti razloži razširjenost in pomen gozdnega rastlinstva v svetu, Sloveniji  (in domači pokrajini)  

    **

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    2.6  VODOVJE

     

    Dijak:

     

    Sestava hidrosfere. Morja in oceani. Vode na kopnem: tekoče vode, stoječe vode, podzemeljska voda. Gospodarski pomen in varovanje voda in vodnih virov.

     

     

    na zemljevidu locira območja velikih vodnih površin v različnih agregatnih stanjih

    *

     

    hidrosfera

     

    ovrednoti pomen vodovja za preživetje človeka

    *

     

    voda, kroženje vode

     

    imenuje vrste morij in jih pokaže na karti

    *

     

    robna, sredozemska morja, ožine in prekopi, oceani

     

    opiše fizikalne in kemične lastnosti morske vode ter razloži vzroke za razlike med posameznimi morji

    *

     

    temperatura, slanost morij, valovanje,  plimovanje, morski tokovi

    kemija

    imenuje vzroke za valovanje in plimovanje

    *

     

    bibavica

    fizika,

    astronomija

    razloži vzroke za nastanek morskih tokov in s pomočjo karte razloži njihove smeri ter ob primerih pojasni pomen morskih tokov za podnebje

    **

     

    topli in hladni morski tokovi

     

    ovrednoti gospodarski pomen morij

    *

     

    vir življenja, surovin in prometna pot

     

    razloži vzroke in posledice onesnaževanja morij in ovrednoti prizadevanja za ohranjanje čistega morja

    **

     

     

     

    razloži glavne pojme, povezane s tekočimi vodami

    *

     

    rečje, porečje,  povirje, povodje,  razvodje, razvodnica

     

    razlikuje vrste rečnih režimov ob primerih iz Slovenije ali sveta;

    **

     

    rečni, ledeniški, snežni, dežni, mešani, enostavni, kombinirani režim

     

    ovrednoti pomen rek za človeka (reke kot vir sladke vode, energije; reke kot prometne poti, namakalni vir, turizem)

    *

     

     

     

    imenuje glavne vire onesnaženja rek po svetu (v Sloveniji in v domači pokrajini) 

    *

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    našteje jezera glede na nastanek in jih primerja  med seboj

    **

     

    naravna, umetna

     

    na karti pokaže največja jezera na svetu in v Sloveniji ter ovrednoti njihov pomen za človeka

    *

     

     

     

    ob primeru razloži ekološke probleme jezer v Sloveniji  in po svetu

    **

     

    zasipavanje, onesnaževanje, ukrepi za ohranjanje čiste jezerske vode

     

    utemelji potrebo po varovanju podtalnice in navede primere ogrožanja podtalnice v Sloveniji ali svetu

    **

     

    talna voda ali podtalnica, podzemeljska voda,  prosta  in ujeta voda, arteški izviri

     

    opiše primere ogrožanja podtalnice v domačem okolju 

    **

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    razloži pojem in pomen mokrišč

    **

     

    močvirja, barja, mrtvice, ustja rek

     

     

    3 DRUŽBENA GEOGRAFIJA

     

    3.1 PREBIVALSTVO

     

    Dijak:

     

    Razporeditev in rast prebivalstva ter selitve. Eksplozija prebivalstva in njene posledice. Teorija demografskega prehoda. Biološke in družbene sestave prebivalstva.

     

     

    definirati pojme v zvezi z gibanjem  števila prebivalcev

    *

     

    rodnost, smrtnost, naravni prirastek, migracije, demografska eksplozija, demografskega prehoda teorije

     

    s pomočjo tematske karte razloži vzroke in posledice različne razporeditve prebivalstva po svetu in Sloveniji

    ***

     

    območja zgostitve, praznjenja, demografsko ogrožena območja

    sociologija

    s pomočjo starostnih piramid razloži sestavo prebivalstva po starosti in spolu

    *

     

    starostna piramida

     

    predvidi nadaljnji razvoj prebivalstva in posledice

    ***

     

    projekcija prebivalstva

    sociologija

    pojasni vzroke za selitve prebivalstva

    *

     

    mobilnost

    sociologija

    ob izbranem primeru (iz Slovenije, Evrope ali sveta)  razloži vpliv selitev na sestavo  in gostoto prebivalstva

    **

     

     

     

    navede vrste migracij glede na čas, trajanje, smer, vzrok in posledice

    *

     

    ekonomske,  politične, verske, dnevne, sezonske; beg možganov - brain drain;

    sociologija

    ob primerih iz Slovenije in sveta razloži vzroke in posledice deagrarizacije.

    **

     

    deagrarizacija,  beg z dežele,  beg z gora, depopulacija, urbanizacija

     

    razlikuje biološke in družbene sestave prebivalstva

    *

     

    biološka, ekonomska sestava prebivalstva, aktivno in neaktivno prebivastvo

     

    pojasni vzroke in pomen sestave prebivalstva glede na starost in dejavnost

    **

     

    primarni,  sekundarni, terciarni, kvartarni sektor

     

    pojasni faze v razvoju družbe

    **

     

    predindustrijska, industrijska, poindustrijska družba

    zgodovina

    našteje največje svetovne religije ter na tematski karti pokaže razmestitev le-teh

    *

     

    verska sestava, krščanstvo, islam, judovstvo, hinduizem, budizem, plemenska verstva

     

    ob primeru pojasni vpliv verske sestave prebivalstva na videz pokrajine, gospodarstvo  in odnose v družbi;

    **

     

    kaste

     

    ob primerih pojasni spremembe nacionalne sestave po svetu tako zaradi selitev kot zaradi različne rasti prebivalstva

    ***

     

    narodnostna sestava, narod - narodnost, državljanstvo, manjšina

    sociologija

    razloži starostno piramido ter poveže starostno in dejavnostno sestavo prebivalstva

    ***

     

     

     

    3.2 NASELJA

     

    Dijak:

     

    Podeželska naselja. Urbana naselja. Problemi urbanizacije in suburbanizacije.

     

     

    našteje osnovna merila za opredelitev naselij.

    *

     

    vas, mesto; podeželska, urbana naselja; kmečka naselja, urbanizirana naselja

     

    našteje in razloži  funkcije  mest

    *

     

    mestotvorne, mestoslužne funkcije

     

    na primeru razloži pojem urbanizacija

    *

     

    urbanizacija

     

    pojasni sodobne procese pri rasti in preobrazbi sodobnih mest in posledice za življenje ljudi

    *

     

    megalopolis,  somestje

     

     

    4 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI ČLOVEKA

     

    4. 1 KMETIJSTVO

     

    Dijak:

     

    Kmetijstvo. Kmetijske panoge in oblike kmetovanja. Vplivi kmetijstva na pokrajino.

     

     

    ob izbranih primerih iz Slovenije ali sveta ovrednoti pomen kmetijstva za oskrbo človeštva s hrano in surovinami

    **

     

    agrarna prenaseljenost, deagrarizacija

     

    razlikuje zemljiške kategorije in kmetijske panoge

    *

     

    zemljiške kategorije: polja, travniki, sadovnjaki, vinogradi, pašniki,

    poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo

     

    razloži  in utemelji različne oblike kmetovanja v svetu

    **

     

    tradicionalno - sodobno kmetijstvo, ročno -  strojno obdelovanje; polikulturno - monokulturno, intenzivno - ekstenzivno kmetijstvo

     

    ob primeru iz Slovenije ali sveta označi ekološke probleme pri predelavi hrane (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, umetno namakanje)

    **

     

     

     

    4. 2 ENERGETIKA IN INDUSTRIJA

     

    Dijak:

     

    Problematika pridobivanja in izkoriščanja rudnin in energije. Energijski viri in primerjalne prednosti. Razmestitveni dejavniki posameznih vrst industrije. Učinki industrializacije v prostoru.

     

     

    našteje pogoje za izkoriščanje rudnin

    *

     

     

     

    označi pomen virov energije za človeštvo nekoč in danes (premog, nafta, plin, jedrska energija)

    *

     

     

     

    primerja premog, nafto, plin, HE kot energijske vire po ekonomskih in ekoloških merilih

    **

     

     

     

    ovrednoti uporabo jedrske energije v svetu glede na gospodarski plat in varnost

    **

     

     

     

    našteje alternativne vire energije (sončna energija, energija vetra)

    **

     

    alternativni viri energije (obnovljivi viri)

    fizika

    razloži pomen gospodarne rabe energije

    **

     

     

     

    razloži pomen industrije kot gospodarske panoge

    *

     

    težka, lahka industrija

     

    našteje dejavnike razmestitve industrije

    *

     

     

     

    analizira razloge za spreminjanje pomena posameznih dejavnikov ki so v zgodovini vplivali na razmestitev

    ***

     

     

     

    s pomočjo tematske karte in slikovnega gradiva zna analizirati značilnosti industrijske pokrajine

    **

     

    industrijska pokrajina

     

    ob primeru iz Slovenije in domače pokrajine razloži vpliv industrije na pokrajino (videz, onesnaževanje vode, zraka, zemlje) in razčleni razmestitvene dejavnike

    **

    ekskurzija in/ali terensko delo

     

     

    4. 3  PROMET

     

    Dijak:

     

     

    Vrste prometa in njegove razvojne težnje.

     

     

    našteje vrste prometa in jih primerja med seboj po pomenu in vlogi

    **

     

    cestno, železniško, vodno  omrežje;

    cestni, železniški vodni in zračni promet, cevovodi, pristanišča, letališča

     

    opiše spreminjanje pomembnosti posameznih vrst prometa v preteklosti

    ***

     

     

    zgodovina

    analizira vpliv posameznih vrst prometa na pokrajino in onesnaževanje

    **

     

     

     

    4. 4 TURIZEM

     

    Dijak:

     

    Možnosti za razvoj turizma. Vrste turizma. Turistična območja.

     

     

    našteje, razloži in ovrednoti pogoje za razvoj turizma

    *

     

     

     

    ob posameznih primerih iz Slovenije ali sveta analizira pogoje, ki so vplivali na oblikovanje turističnega območja in njegov razvoj

    **

     

     

     

    ob primeru iz Slovenije ali sveta označi vpliv turizma na pokrajino, gospodarstvo, kulturo in življenje ljudi

    **

     

     

     

     

    B REGIONALNA GEOGRAFIJA SVETA

     

     

    1 UVOD

     

    Dijak:

     

    Razvite države in države v razvoju.

     

     

    razloži merila za določanje stopnje gospodarske razvitosti držav

    *

     

    DBP - domači bruto proizvod

     

    analizira razloge za razlike v gospodarski razvitosti po svetu

    **

     

     

     

    ovrednoti okoljska protislovja sodobnega sveta

    ***

     

     

     

     

    2 KONTINENTI, POKRAJINE IN DRŽAVE

     

    2.1 AZIJA

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske značilnosti Azije. Značilnosti prebivalstva in kmetijstva. Izbrane države in območja. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.

     

     

    razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Azije, posebno glede na gorske pregraje, kontinentalnost in monsune

    **

     

    Kavkaz, Himalaja, Zahodni Ghati

     

    s pomočjo ustreznih klimogramov iz posameznih območij Azije sklepa o podnebnem tipu in značilnem rastlinskem pasu

    **

     

    deževni tropski gozd, mangrove, listnati gozd, sredozemsko rastlinstvo, savana, stepa, puščava ...

     

    pozna hidrografske značilnosti in njihov pomen za poselitev in gospodarstvo (reke in jezera, areičnost in endoreičnost)

    **

     

     

     

    ob starostnih piramidah, statističnem in grafičnem gradivu ugotovi in opiše glavne značilnosti prebivalstva azijskih držav (število, gostota, naravni prirastek, starostna sestava, stopnja urbanizacije)

    **

     

     

     

    sklepa o povezanosti med naravnim prirastkom in življenjskimi razmerami

    **

     

     

     

    pozna glavna verstva v Aziji in pojasni njihov geografski in  družbenozgodovinski pomen

    ***

     

     

    sociologija, zgodovina

    razloži najpomembnejše značilnosti kmetijstva v Aziji

    **

     

    nomadstvo, namakalno poljedelstvo, požigalništvo, tržno kmetijstvo

     

    vrednoti kmetijsko pridelavo glede na potrebe po hrani, surovinah in mednarodni trgovini

    ***

     

    zelena revolucija

     

    s pomočjo tematskih kart ter statističnih in grafičnih kazalcev ovrednoti gospodarsko usmerjenost in razvitost izbranih držav Azije v svetovnem merilu

    ***

     

     

     

    pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme v Aziji

    **

     

     

     

    2.2 AFRIKA

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske značilnosti Afrike. Rudno bogastvo in viri energije. Značilnosti kmetijstva. Izbrane države in območja. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.

     

     

    ob karti razloži temeljne značilnosti reliefa Afrike in procese, ki ga oblikujejo

    ***

     

     

     

    pozna najpomembnejše afriške reke in pojasni njihov vpliv na poselitev in kmetijstvo 

    **

     

    Nil, Kongo, Niger, Zambezi, Oranje

     

    ovrednoti afriške reke glede na izrabo energije, prometa in turizma

    ***

     

     

     

    razloži dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Afrike

    **

     

     

     

    s pomočjo ustreznih klimogramov ugotovi količino in razporeditev padavin in temperatur prek leta v posameznih toplotnih pasovih Afrike ter sklepa o podnebnem tipu

    **

     

     

     

    s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe naravnega rastlinstva v Afriki

    **

     

     

    biologija

    pokaže na karti najpomembnejše pokrajinske  enote Afrike, označi njihove temeljne geografske značilnosti

    *

     

    Vzhodnoafriško višavje Kilimandžaro, Mt. Kenya, Sahara, Čadska, Kongova, Kalaharska kotlina, kotlina Belega Nila, Viktorijinega jezera; Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonski jarek; Čadsko, Viktorijino, Tanganjiško jezero, Visoka Afrika, Nizka Afrika

     

    zna pojasniti pomen odkrivanja Afrike in kolonializma za današnje politične razmere na kontinentu

    ***

     

     

     

    razloži in določi značilne oblike kmetovanja v Afriki in našteje glavne kmetijske kulture, pomembne za samooskrbo in izvoz

    **

     

    samooskrbno, tržno kmetijstvo, selilno, namakalno poljedelstvo, nomadska, polnomadska živinoreja, maniok, sizal

     

    omeji sušna območja v Afriki, razloži vzroke in posledice sušnosti

    **

     

    Sahel

     

    ovrednoti posledice suše za prebivalstvo

    ***

     

     

     

    s pomočjo tematske karte določi glavna rudarska in naftna območja v Afriki in jih poveže z geološko zgradbo

    ***

     

     

     

    ovrednoti pomen rudnih bogastev za gospodarstvo izbrane države ob primeru bakrovega pasu

    ***

     

     

     

    pozna in razloži poglavitne gospodarske in politične probleme Afrike

    ***

     

     

     

    2.3 LATINSKA AMERIKA

     

    Dijak:

     

    Pojem Latinska Amerika.   naravne geografske značilnosti in značilnosti prebivalstva. Problemi kmetijstva in urbanizacije. Geografske enote Latinske Amerike. Nekateri sodobni geografski problemi kontinenta.

     

     

    ovrednoti pomen "odkritja" Amerike s stališča prvotnega prebivalstva in Evropejcev

    ***

     

     

    zgodovina

    opiše geografske enote Srednje Amerike

    *

     

    Veliki, Mali Antili, Bahamsko otočje, Mehika, Panama, Kuba

     

    razloži naravne geografske posebnosti Srednje Amerike (podnebje, rastlinstvo, vulkanizem, potresi, hurikani)

    **

     

     

     

    opiše značilnosti sestave prebivalstva in razloži vzroke za pisano rasno sestavo

    *

     

    črnci, Indijanci, belci, mestici, kreoli, mulati

    sociologija

    pojasni gospodarske značilnosti in posebnosti izbranih regij Srednje Amerike

    **

     

    Mehika, Veliki Antili (Kuba), Mali Antili, Bahamsko otočje

     

    opiše probleme urbanizacije ob primeru glavnega mesta Mehike

    ***

     

     

     

    opiše naravne enote in največje reke Južne Amerike

    *

     

    Amazonsko, Orinoško, Laplatsko nižavje, Brazilsko, Gvajansko višavje, Andi, Amazonka, Orinoko, Paragvaj, Urugvaj, Gran Chaco, Pampe   Patagonija

     

    s pomočjo ustreznih klimogramov opiše glavne tipe podnebja v Južni Ameriki, jih utemelji z geografskimi dejavniki in poveže z vegetacijskimi posebnostmi

    ***

     

    tropski deževni gozd, pampe

     

    razloži značilnosti in pomen naravnih enot v severnoandskih državah za poselitev in gospodarski razvoj

    *

     

    Costa, Sierra, Selvas

     

    razloži temeljne družbenogeografske značilnosti andsko-indijanske Južne Amerike: rasno sestavo in gospodarsko usmerjenost

    **

     

    peoni, koka

     

    s pomočjo tematskih kart poveže naravne poteze, prebivalstvo in gospodarsko usmerjenost Brazilije

    ***

     

     

     

    ovrednoti gospodarjenje s tropskim deževnim gozdom in pomen le-tega za gospodarstvo in na splošno

    **

     

    pljuča sveta

     

    pozna in razloži izbrane politične in gospodarske probleme Latinske Amerike

    **

     

     

     

     2.4 SEVERNA AMERIKA

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske značilnosti Severne Amerike. Gospodarske značilnosti Severne Amerike: primarne, sekundarne in terciarne dejavnosti. Problemi prebivalstva in urbanizacije.

     

     

    pozna značilnosti glavnih pokrajinskih enot in reke Severne Amerike

    *

     

    Skalno gorovje, Velika kotlina, Sierra Nevada, Primorsko gorovje, Apalači, Osrednje nižavje, Kalifornijsko  podolje, Kanadski ščit, Kolorado, Kolumbija, Misisipi, Reka sv. Lovrenca

     

    s pomočjo ustreznih klimogramov in tematske karte ugotovi količino in razporeditev padavin in temperature prek leta v posameznih območjih Severne Amerike ter sklepa o podnebnem tipu

    ***

     

    dead line

     

    razloži vzroke za pojavljanje in posledice nenadnih vdorov vročega ali hladnega zraka nad kontinent

    **

     

     

     

    s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti pomembnejše tipe naravnega rastlinstva v Severni Ameriki

    **

     

    prerija

     

    pojasni značilnosti naseljevanja in sestave ameriškega prebivalstva

    **

     

    amerikanizacija

     

    ovrednoti položaj prebivalstva v Severni Ameriki, ki ni belsko

    **

     

    indijanski rezervati

    sociologija

    razloži vzroke za značilno zemljiško razdelitev in velikost kmetijskih posestev v ZDA

    ***

     

     

     

    na karti določi glavne kmetijske pasove v ZDA in jih utemelji z naravnimi razmerami ter opiše način proizvodnje

    **

     

    mlečni pas, koruzni pas, pšenični pas, bombažni pas, obalna območja, pas ekstenzivne živinoreje

     

    ovrednoti velikost posesti glede na naravne geografske razmere in današnji način gospodarjenja

    ***

     

     

     

    ovrednoti pomen kmetijstva ZDA v svetovnem merilu

    ***

     

     

     

    na tematski karti določi najpomembnejša industrijska območja v ZDA in Kanadi in jih utemelji z razmestitvenimi dejavniki

    **

     

    industrijski SV, industrijski jug, industrijski zahod, stara in nova industrijska območja

     

    razloži značilnosti urbanizacije v ZDA

    **

     

    megalopolis, down town, geto, slum

     

    primerja poselitev ZDA in Kanade

    **

     

     

     

    primerja gospodarstvo ZDA in Kanade

    **

     

     

     

    2.5 AVSTRALIJA IN OCEANIJA

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske značilnosti Avstralije in Oceanije. Značilnosti gospodarstva, prebivalstva in poselitve.

     

     

    pokaže na karti in označi naravne enote in vodne razmere v Avstraliji

    *

     

    Srednjeavstralsko nižavje, Veliko razvodno gorovje, Veliki koralni greben, Murray, Darling, arteške, subarteške vode

     

    označi relief in vodne razmere in razloge za take razmere

    **

     

     

     

    ob ustrezni tematski karti opiše glavne tipe podnebja v Avstraliji in jih utemelji z geografskimi dejavniki

    **

     

     

     

    s pomočjo ustreznega slikovnega gradiva opiše in določi na karti značilne tipe  naravnega rastlinstva v Avstraliji

    **

     

     

     

    ovrednoti pomen zgodovinskega razvoja za današnjo podobo o prebivalstvu Avstralije

    ***

     

     

     

    ovrednoti današnji položaj avstralskih domorodcev

    **

     

    aborigini

     

    ob kartah pojasni značilnosti poselitve in pojasni naravne in družbene vzroke za neenakomerno razporeditev prebivalstva Avstralije

    **

     

     

     

    navede naravne možnosti za razvoj kmetijstva in opiše proizvodni način

    **

     

     

     

    opredeli vlogo Avstralije v svetovnem gospodarstvu

    ***

     

     

     

    2.6 POLARNA OBMOČJA

     

    Dijak:

     

    Naravne značilnosti Arktike in Antarktike. Pomen za znanost in gospodarstvo. Problemi varstva okolja.

     

     

    opiše naravne pogoje za nastanek ledu na Arktiki in Antarktiki (klimatska kolebanja)

    *

     

     

     

    ovrednoti gospodarski in znanstveni pomen polarnih območij

    ***

     

     

     

    opiše probleme življenja Eskimov

    *

     

    Eskimi

     

     

    C REGIONALNA GEOGRAFIJA EVROPE

     

     

    1 UVOD

     

    Dijak:

     

    Evropa kot geografski in zgodovinski pojem. Geografska razdelitev Evrope.

     

     

    razloži pojem Evropa

    *

     

     

     

    primerja Evropo z drugimi kontinenti po velikosti, številu prebivalstva in gostoti poselitve (razmerja),

    *

     

     

     

    opredeli lego Evrope glede na  toplotne pasove in glede na preostale kontinente

    *

     

    subtropski, zmerni, polarni pas

     

    na karti politične razdelitve Evrope pokaže vse evropske države in njihova glavna mesta

    *

     

     

    zgodovina

    pokaže na karti velike geografske enote Evrope,  našteje države, ki ležijo v njih

    *

     

    Severna, Srednja, Zahodna, Vzhodna, Južna, Jugovzhodna Evropa

     

     

    2 GEOGRAFSKE  ZNAČILNOSTI EVROPE

     

    2.1 ZGRADBA IN POVRŠJE EVROPE

     

    Dijak

     

    Razčlenjenost Evrope. Vpliv geološke zgradbe na relief in rudno bogastvo. Pomen reliefa za poselitev in gospodarstvo. Pomen obal za zgodovinski, politični in gospodarski razvoj Evrope.

     

     

    na karti pokaže in imenuje večje polotoke, otoke, morja, zalive in morske ožine Evrope ter ovrednoti njihov pomen za prebivalstvo

    *

     

     

     

    opiše značilnosti obal in na karti pokaže glavna območja visokih in nizkih obal

    *

     

    klifi, fjordi, riasi, estuarji, lagune, delte

     

    na karti pravilno pokaže in imenuje pomembnejše (večje) gorske sisteme, nižine in kotline v Evropi ter opiše njihov nastanek

    *

     

     

     

    opredeli poglavitne značilnosti geološke zgradbe Evrope, pokaže na karti stara gorovja, plošče in ščite ter jih poveže z nahajališči rud in premoga

    **

     

    hercinsko, kaledonsko in alpidsko gubanje,  Ruska plošča, Baltski ščit

     

    2.2 PODNEBJE

     

    Dijak:

     

    Pomen podnebja v Evropi za življenje in gospodarstvo.

     

     

    opiše dejavnike, ki vplivajo na podnebje in rastlinstvo Evrope (morski tokovi, relief, kontinentalnost)

    *

     

    Severnoatlantski (Zalivski) tok

     

    imenuje in opiše različne tipe podnebja v Evropi

    **

     

     

     

    2.3 PRST IN RASTLINSTVO

     

    Dijak:

     

    Značilni tipi prsti in njihov pomen za kmetijstvo. Naravno in kulturno rastlinstvo kot pokrajinski element. Varstvo pokrajine.

     

     

    s pomočjo tematskih kart označi značilne tipe naravnega rastlinstva v Evropi v različnih podnebnih razmerah in vlogo človeka pri ohranjanju oziroma izginevanju naravnega rastlinstva

    ***

     

    severni iglasti gozd, mešani, listnati gozd, stepa, mediteranski gozd, makija, tundra, tajga, lesostepje

     

    2.4 VODOVJE

     

    Dijak:

     

    Evropske reke kot prometne poti  in energijski vir. Geografski pomen jezer. Varstvo voda.

     

     

    na nemi karti vriše najpomembnejše evropske reke

    *

     

    Ren, Ron, Pad, Donava, Loara, Laba, Visla, Odra, Volga, Dneper, Dnester, Sava, Ebro, Tajo, Temza, Tibera, Vardar

     

    ob izbranem primeru ovrednoti pomen plovbe po rekah in kanalih Evrope

    ***

     

    Ren-Majna-Donava

     

     

    ugotovi območja v Evropi z največjim deležem HE v skupni proizvodnji elektrike  in jih primerja s Slovenijo

    **

     

    Alpe, Skandinavsko gorstvo

     

    na fizični karti pokaže večja jezera v Evropi

    *

     

    Ženevsko, Bodensko, Blatno, Ladoško, Zuidersko jezero, severnoitalijanska jezera, Inari, finska in švedska jezera

     

    ob izbranem primeru označi pomen jezer za turizem v Evropi

    ***

     

     

     

    ob izbranem primeru razloži ogroženost voda v Evropi zaradi onesnaževanja (tekoče vode, jezera, podtalnica)

    **

     

    kisli dež

     

     

    3 SODOBNI GEOGRAFSKI POJAVI IN PROCESI V EVROPI

     

    Dijak:

     

    Čezmejno povezovanje v Evropi. Pomen Evropske unije in prihodnost Evrope. Prometni tokovi. Problemi prebivalstva in gospodarstva.

     

     

    razloži cilje povezovanja evropskih držav v različne skupnosti na državni in regionalni ravni

    ***

     

    Evropska unija, CEFTA, Alpe - Jadran

    zgodovina

    ob izbranem primeru pojasni kmetijsko politiko Evropske unije

    ***

     

     

     

    opredeli najpomembnejše smeri prometnih tokov in njihove spremembe v Evropi in opredeli mesto Slovenije v njih

    **

     

    omrežje avtocest, predori

     

    na karti locira najgosteje poseljena območja v Evropi in razloži vzroke za takšno razporeditev prebivalstva

    **

     

     

     

    našteje in razloži vzroke za migracijske tokove v Evropi v obdobju po drugi svetovni vojni

    **

     

     

     

    opiše probleme na novo nastalih multikulturnih okolij (šolstvo, zaposlovanje, verski obredi)

    ***

     

     

     

    razloži stopnjo in obseg degradacije geografskega okolja v Evropi

    ***

     

     

    okoljska vzgoja

     

    4 OBMOČJA EVROPE, NJIHOV GOSPODARSKI POMEN IN RAZVOJNI PROBLEMI

     

    4.1 SEVERNA EVROPA - NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRŽAVE

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske značilnosti Severne Evrope.  Značilnosti prebivalstva in gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi.

     

     

    definira pojem Severna Evropa in pokaže na karti države, ki jih uvrščamo v to regijo

    *

     

    skandinavske, nordijske, pribaltske države

     

    označi procese, ki so povzročili nastanek specifičnih reliefnih oblik v Severni Evropi 

    *

     

    fjord, fjel, kontinentalna poledenitev, grbinasti otočki, vulkan, gejzir

     

    ovrednoti podnebje Severne Evrope z vidika pogojev za poselitev, kmetijstvo, promet in turizem

    ***

     

     

     

    navede glavne vire oskrbe z energijo v državah Severne Evrope in označi bistvene značilnosti njihove energijske politike

    **

     

    geotermalna energija, alternativni viri, naftna ploščad

     

    ovrednoti jeklarstvo na Švedskem

    *

     

     

     

    razloži pojav kislega dežja v Skandinaviji, opiše vzroke zanj in posledice le-tega ter jih primerja z vzroki in posledicami v Sloveniji

    **

     

     

     

    ovrednoti pomen ribištva za Norveško in Islandijo ter posledice pretiranega ulova s stališča naravnega ravnotežja in prihodnosti ribolova

    ***

     

    ribiške vojne, ribja farma

     

    razloži pomen gozdnega bogastva in predelave lesa

    **

     

     

     

    razloži problematiko narodnostne sestave baltskih držav

    ***

     

    rusifikacija

     

    4.2 ZAHODNA EVROPA - GOSPODARSKE IN POLITIČNE VELESILE

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Zahodne Evrope. Izbrani regionalni primeri in problemi.

     

     

    definira pojem Zahodna Evropa in locira na karti države, ki jih uvrščamo na to območje

    *

     

    "zelena Evropa"

     

    ovrednoti dejavnike, ki vplivajo na nastanek podnebja Zahodne Evrope

    **

     

     

     

    ovrednoti pomen naravnih geografskih značilnosti Zahodne Evrope za razvoj kmetijstva

    **

     

     

     

    opiše glavne značilnosti gospodarskega razvoja Zahodne Evrope, našteje dejavnike, ki so ga pospeševali, ter primerja stopnjo doseženega razvoja z razvojem v drugih delih Evrope in sveta

    **

     

    industrijska revolucija, kolonializem, informacijska družba

    zgodovina

    oriše probleme, ki jih prinaša s seboj visoka stopnja gospodarskega razvoja v Zahodni Evropi

    **

     

    osrednja, periferna območja, izginjanje tradicionalnih panog, problemi urbanizacije, migracije, suburbanizacija

     

    razlikuje pojme Velika Britanija, Anglija, Združeno kraljestvo

    **

     

    Velika Britanija, Anglija, Združeno kraljestvo, Commonwealth, Severna Irska, Škotska, Wales

     

    ob karti in grafičnih prikazih analizira značilnosti razvoja in transformacije industrije v Veliki Britaniji

    ***

     

    visoka tehnologija, pojav "Cambridge"

     

    označi naravne možnosti za kmetijstvo na Irskem in jih zna povezati z izseljevanjem Ircev

    **

     

    logi,  resave

    zgodovina

    nacionalno in versko sestavo prebivalstva Velike Britanije in Irske vzročno poveže s konflikti med skupnostmi

    **

     

    Irci, Kelti, protestantizem, katolicizem, terorizem

     

    definira pojem Beneluks in locira na karti države Beneluksa

    *

     

     

     

    opiše posebnosti reliefa v državah Beneluksa in jih poveže s pogoji za poselitev in gospodarstvo

    **

     

    Ardeni, polder

     

    navede dejavnike, ki vplivajo na visoko razvitost nizozemskega kmetijstva in ga primerja s slovenskim

    ***

     

     

     

    razloži vzroke za veliko ogroženost Nizozemske zaradi poplav ter opiše, kako se prebivalstvo brani pred to nevarnostjo

    **

     

    projekt Delta

     

    analizira strukturo prebivalstva v Belgiji in razloži, kako rešujejo nacionalno vprašanje

    **

     

    Flamci, Valonci,  Romani, Germani

     

    navede bistvene značilnosti strukture francoskega gospodarstva in njenih energijskih osnov

    **

     

    jedrska elektrarna, elektrarna, ki izkorišča plimo

     

    opiše nacionalno sestavo Francije in ovrednoti politiko te države do zagotavljanja pravic njenih narodnosti  ter jo primerja s slovensko

    ***

     

    Baski, Bretonci, Korzičani

     

    opiše  bistvene značilnosti centralistične ureditve Francije

    ***

     

     

    zgodovina

    4.3 JUŽNA EVROPA - SREDOZEMSKA CIVILIZACIJA IN TURIZEM

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske  in družbenogeografske značilnosti Južne Evrope. Značilnosti gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi.

     

     

    definira in locira Južno Evropo s pripadajočimi pokrajinskimi enotami in državami

    *

     

     

     

    ovrednoti pomen Sredozemskega morja za turistični razvoj držav, ki ležijo ob njem

    **

     

     

     

    s pomočjo podatkov primerja razvitost turizma v Grčiji, Italiji, Franciji in Španiji

    *

     

    množični turizem

     

    utemelji nujnost reševanja ekološke problematike v Sredozemlju

    **

     

     

     

    na karti določi reliefne enote na Iberskem polotoku

    **

     

    Kantabrijsko gorovje, Meseta, Pireneji, Betijske Kordiljere

     

    opiše možnosti za razvoj kmetijstva v Italiji, Grčiji in na Iberskem polotoku (boj proti suši, namakalne naprave) ter ovrednoti njihov položaj na evropskem trgu kmetijskih pridelkov 

    ***

     

    latifundija, huerta

     

    opiše značilnosti demografske podobe Iberskega polotoka in problematiko, ki izhaja iz nacionalne sestave

    ***

     

    Baski, Katalonci, Galičani, Portugalci

     

    na karti locira največje reliefne enote Italije in opiše posebnosti njenega reliefa

    *

     

    Etna, Stromboli, Vezuv, Vulkano, Apenini, Alpe

     

    primerja stopnjo industrijskega razvoja severne in južne Italije ter opiše posledice teh razlik

    **

     

    mezzogiorno, Padanija, industrijski trikotnik

     

    določi narodnostne manjšine v Italiji in ovrednoti politiko Italije do reševanja manjšinske problematike

    **

     

    Južna Tirolska, Furlanija, Slovenci, Sardinci, Albanci, Furlani

     

    4.4 SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske in družbenogeografske značilnosti Srednje Evrope. Značilnosti gospodarstva. Izbrani geografski primeri in problemi.

     

     

    definira pojem Srednja Evropa in locira na karti države, ki jih uvrščamo vanjo

    *

     

     

     

    s pomočjo karte in slikovnega gradiva oriše posebne (tipične) poteze površja Srednje Evrope ter razloži notranje in zunanje  preoblikovalne procese, ki so jih ustvarili

    **

     

    gubanja, prelamljanja, grudasto gorstvo, poledenitve, Renska dolina

     

    primerja doseženo stopnjo gospodarskega razvoja držav zahodnega dela Srednje Evrope z nekdanjimi socialističnimi državami s stališča ohranjanja okolja

    **

     

    gornješlezijsko industrijsko območje

     

    razloži proces preobrazbe Porurja

    ***

     

    Porurje

     

    razloži kamninsko zgradbo Alp in jo zna povezati z izoblikovanostjo površja in možnostmi za gospodarstvo, (turizem, kmetijstvo, promet)

    **

     

    zahodne, vzhodne, osrednje, južnoapneniške, severnoapneniške Alpe

     

    locira na zemljevidu najpomembnejše cestne in železniške prelaze v Alpah in jih ovrednoti s stališča prehodnosti Alp

    **

     

    Simplon, St. Gothard, Veliki sveti Bernard, Arlberg, Katchberg, Brenner

     

    ovrednoti promet prek Alp za varovanje okolja in navede primer ukrepov alpskih držav za zmanjševanje onesnaževanja

    ***

     

     

     

    ovrednoti turizem v Alpah z ekonomske in ekološke plati in pokaže na karti najpomembnejša turistična območja

    **

     

     

     

    ovrednoti način zagotavljanja jezikovnih pravic prebivalcev Švice

    **

     

    kantonalna ureditev, Retoromani

     

    s pomočjo karte in podatkov analizira možnosti za kmetijstvo in razvitost le-tega na Madžarskem in ga primerja s slovenskimi

    **

     

     

     

    4.5 JUGOVZHODNA EVROPA - PREBIVALSTVENA PESTROST IN NEMIRNA PRETEKLOST

     

    Dijak:

     

    Geografske značilnosti Jugovzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Regionalni primeri in problemi.

     

     

    definira pojem Jugovzhodne Evrope

    *

     

    Balkanski polotok, krizna žarišča

     

    ob karti locira reliefne enote na Balkanskem polotoku

    *

     

    Dinarsko, Balkansko, Šarsko-Pindsko gorstvo, Rodopi; Kosovska kotlina, Moravsko-Vardarsko podolje

     

    označi temeljne značilnosti gospodarskega razvoja in gospodarskih problemov izbranih držav Jugovzhodne Evrope

    **

     

     

     

    s pomočjo podatkov analizira narodnostno sestavo prebivalstva in razloži vzroke kriznih žarišč

    ***

     

    Srbi, Hrvati, Bošnjaki (Muslimani), Črnogorci, Makedonci,  Albanci, Turki, Romuni, Bolgari

     

    4.6 VZHODNA EVROPA - POKRAJINSKA PROSTRANSTVA IN POVEZANOST Z AZIJO

     

    Dijak:

     

      Naravne geografske  in družbenogeografske značilnosti Vzhodne Evrope. Mednacionalni problemi in krizna žarišča. Problemi prestrukturiranja gospodarstva.  Degradacija okolja. Regionalni primeri in problemi.

     

     

    definira pojem  Vzhodna Evropa, določi njene meje in locira države, ki jih umeščamo v to območje

    **

     

    socialistični tabor, Skupnost neodvisnih  držav, Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija

     

    opiše bistvene značilnosti reliefa  Vzhodne Evrope in jih zna povezati z geološko zgradbo

    *

     

    Ural, Karpati, Krim; Ruska plošča, Vzhodnoevropsko nižavje, Kaspijska depresija

     

    ovrednoti naravne in družbene možnosti za kmetijsko proizvodnjo

    ***

     

    sovhozi, kolhozi, kmetijski trikotnik

     

    analizira možnosti za razvoj težke industrije in energetike v Vzhodni Evropi ter ovrednoti gospodarsko usmerjenost  nekdanje SZ

    ***

     

    plansko gospodarstvo, naftovodi, vesoljski program, jedrske  elektrarne

     

    označi odnos nekdanje SZ in držav Vzhodne Evrope do okolja

    **

     

    černobilska katastrofa

     

    razloži bistvene značilnosti  nacionalne strukture prebivalstva  Vzhodne Evrope

    ***

     

    Rusi, Belorusi, Ukrajinci, Moldavci,

    Tatari

     

     

    D SLOVENIJA

     

     

    1 UVOD

     

    Dijak:

     

    Slovenija kot geografski pojem. Lega in položaj Slovenije v Evropi.

     

     

    ovrednoti pomen naravnogeografskega in družbenogeografskega  položaja Slovenije v Evropi

    *

     

     

    zgodovina

    razloži nastanek samostojne slovenske države

    **

     

     

    zgodovina

     

    2  NARAVNI GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN NJIHOV VPLIV NA ŽIVLJENJE

     

    2.1 RELIEF IN KAMNINSKA ZGRADBA

     

    Dijak:

     

    Vpliv geotektonske zgradbe in kamninske sestave na površje, prst, rastlinstvo in rabo tal. Značilni tipi reliefa in reliefne kategorije v Sloveniji

     

     

    opiše značilnosti reliefa Slovenije ter opredeli lego Slovenije na orografski  in geološki karti Evrope

    *

     

    Alpe, Panonska nižina, Jadransko morje, Dinarsko gorstvo, strmine

     

    razloži vpliv kamninske zgradbe na relief Slovenije in  domače pokrajine

    ***

     

    silikatne, karbonatne kamnine, kvartarne naplavine

     

    razloži vpliv kamninske zgradbe (karbonatne in nekarbonatne kamnine) na način oskrbovanja z vodo v različnih delih Slovenije (in domači pokrajini)

    *

    ekskurzija in terensko delo

    vodno zajetje, vodovarstveno območje

     

    razloži vpliv reliefa na  kmetijstvo v Sloveniji (in v domači pokrajini)

    **

    ekskurzija in terensko delo

     

     

    prepozna in locira  značilne tipe reliefa in reliefne kategorije  Slovenije

    **

     

    rečni (normalni), kraški, obalni, ledeniški,

    nižine, kotline, doline, gričevje,  sredogorje,  visokogorje, kotline

     

    2.2 PODNEBJE, RASTLINSTVO IN VODE V SLOVENIJI KOT DEJAVNIK ZA ŽIVLJENJE

     

    Dijak:

     

    Dejavniki, ki vplivajo na podnebje. Značilnosti podnebja.

    Mokrišča, reke, jezera in morje. Problematika podzemeljske vode.

     

     

    razloži vpliv podnebnih dejavnikov na podnebje Slovenije

    *

     

     

     

    ob analizi klimogramov opredeli in locira na karti značilne tipe podnebja in rastlinstva  Slovenije

    *

     

    celinsko, subpanonsko,  submediteransko, (gorsko), prehodno

     

    opredeli podnebje domače pokrajine 

    **

    ekskurzija in terensko delo

     

     

    s pomočjo karte padavin in temperatur primerja tipe podnebja v Sloveniji med seboj

    **

     

    celinski,  submediteranski padavinski režim

     

    opiše značilnosti bioklimatskih višinskih pasov

    **

     

    dna kotlin in dolin, termalni pas, pas do zgornje gozdne meje, pas nad zgornjo gozdno mejo, zgornja meja poselitve, toplotni obrat

     

    ovrednoti vlogo gozdov za človeka in njegove dejavnosti v različnih klimatskih območjih Slovenije (in v domači pokrajini) 

    **

    ekskurzija in terensko delo

    zaščita pred vetrovi in vodno erozijo, rekreacijske površine, les, turizem

     

    navede dejavnike, ki najbolj ogrožajo gozdove na posameznih območjih Slovenije

    **

     

    požari, kisli dež, žled, pretirano izsekavanje

     

    razloži pojave, ki jih štejemo med ujme, in navede primere najpogostejših ujm v Sloveniji (in v domači pokrajini), njihove učinke in vzroke zanje

    **

    ekskurzija in terensko delo

    nalivi in suše, žled, poplave, snežni plazovi

     

    opiše rečno mrežo Slovenije

    *

     

    jadransko in črnomorsko povodje, površinske vode, kraške reke

     

    s pomočjo hidrogramov sklepa o rečnih režimih slovenskih rek ter razloži dejavnike, ki vplivajo na tip režima

    **

     

    hidrogram, dežni, snežni, mešani

     

    razloži značilnosti kraških rek in utemelji nujnost varovanja pred onesnaževanjem

    *

     

     

     

    ob primeru iz Slovenije (in domače pokrajine)   pojasni pomen podtalnice

    ***

    ekskurzija in terensko delo

     

     

    s pomočjo ustrezne karte razloži kakovost vode v slovenskih rekah in sklepa o vzrokih onesnaženosti

    **

     

    I., II., III. in IV. kakovostni razred

     

    s pomočjo metod terenskega dela ovrednoti kakovost tekočih voda v domači pokrajini 

    ***

    ekskurzija in terensko delo

     

    kemija, biologija,  

    imenuje in locira na karti največja slovenska jezera, jih opredeli po nastanku in oceni njihov pomen za turizem

    **

     

     

     

    navede največja mokrišča v Sloveniji in njihov pomen za življenje

    **

     

    sečoveljske soline, Škocjanski zatok, Cerkniško jezero, Planinsko polje, Krakovski gozd, mrtvice ob Dravi in Muri, Ljubljansko barje, barja na Pohorju

     

    ob tematski karti ugotoviti glavna poplavna območja ob rekah

    **

     

     

     

     

    3 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

     

    3.1 PREBIVALSTVO

     

    Dijak:

     

    Spremembe v poselitvi v tem stoletju. Razvoj poselitve v povojnih letih. Starostna, izobrazbena in nacionalna struktura. Odnos do priseljencev. Slovenci po svetu.

     

     

    opiše značilnosti razvoja prebivalstva v Republiki Sloveniji: gostoto, naravni prirastek in ju primerja  z izbranimi državami Evrope

    **

     

     

     

    opiše najpogostejše vzroke za priseljevanje in odseljevanje prebivalstva Slovenije po drugi svetovni vojni

    **

     

     

     

    analizira  nacionalno sestavo prebivalstva Slovenije in jo primerja s sosednjimi državami (delež državljanov drugih  narodnosti)

    **

     

     

     

    primerja starostne piramide prebivalcev Slovenije in sosednjih držav

    **

     

     

     

    locira na karti območja slovenske narodnostne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem

    **

     

    zamejska Slovenija, Koroška, Rož, Podjuna, Zilja, Gure, Kanalska dolina, Rezija, Beneška Slovenija, Goriška, Tržaško, Porabska Slovenija

     

    imenuje območja v svetu z večjim številom ljudi slovenskega rodu

    ***

     

     

     

    opredeli položaj Slovencev v zamejstvu po posameznih državah glede na njihove narodnostne pravice

    ***

     

     

     

    ob primeru domače pokrajine opiše procese urbanizacije

    **

    ekskurzija in terensko delo

     

     

    3.2 NASELJA

     

     

     

    Tipi podeželskih naselij. Mesta. Urbanizacija in suburbanizacija.

     

     

    prepozna različne tipe podeželskih naselij v Sloveniji

    **

     

    samotna kmetija, zaselek, razloženo naselje, gručasta,  obcestna vas, urbanizacija vaških naselij

     

    opredeli glavne značilnosti urbanizacije in suburbanizacije v Sloveniji

    **

     

     

     

    3.3 KMETIJSTVO

     

    Dijak:

     

    Možnosti za kmetijstvo. Kmetijske panoge in njihova usmerjenost. Posestne razmere in kmetijska pridelava. Varstvo kmetijskih zemljišč. Gozdovi kot naravno bogastvo. Problemi varstva gozdov.

     

     

    opiše naravne in družbene možnosti za razvoj kmetijstva v Sloveniji

    *

     

     

     

    opiše in razloži spremembe v kmetijstvu v zadnjih 50. letih

    **

     

    ogozdovanje, pogozdovanje ozelenjevanje, zemljiške kategorije

     

    opiše vlogo kmetijstva pri preoblikovanju geografskega okolja

    **

     

    melioracije, kemizacija kmetijstva 

     

    pojasni posestno strukturo v Sloveniji

    **

     

    zasebna posest, lastninjenje, družinska kmetija, kmetijska podjetja

     

    s pomočjo podatkov primerja delež kmečkega prebivalstva pri nas in v izbrani evropski (sosednji) državi

    *

     

     

     

    razloži vzroke za zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva

    **

     

    deagrarizacija, depopulacija, beg z dežele

     

    primerja velikost posesti v Sloveniji s primerljivimi državami  v Evropski uniji

    ***

     

    optimalna velikost posesti

     

    oceni našo kmetijsko usmerjenost

    ***

     

     

     

    3.4 ENERGETIKA IN SUROVINE

     

    Dijak:

     

    Energijske in surovinske osnove Slovenije. Energijska politika.

     

     

    s pomočjo tematske karte opiše in oceni energijske vire Slovenije

    **

     

    vodna sila, premog, nafta, plin, alternativni viri energije

     

    našteje najpomembnejše HE v Sloveniji in ovrednoti izkoriščenost vodnih zmogljivosti slovenskih rek v primerjavi z zmogljivostjo vod v evropskih državah, npr. Nizozemski, Švici, Norveški, idr.

    ***

     

    Drava, Sava, Soča, Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje, Formin, Moste, Mavčiče, Medvode, Vrhovo, Doblar, Plave, Solkan, mala HE

     

    na karti pokaže aktivne premogovnike in  ovrednoti premog kot energijski vir v primerjavi z drugimi viri energije, kar zadeva ekonomičnost in vpliv na okolje (onesnaževanje zraka, vode,  jalovina)

    **

     

     

     

    pokaže na karti nahajališča nafte in zemeljskega plina in plinovode v Sloveniji

    **

     

     

     

    na karti pokaže glavne termoelektrarne in jedrsko elektrarno

    **

     

    Trbovlje, Šoštanj, Krško

     

    ovrednoti uporabo  nafte in zemeljskega  plina v primerjavi z drugimi viri energije glede na ekonomičnost in učinek na okolje

    *

     

     

     

    pojasni delež jedrske energije v proizvodnji električne energije v Sloveniji in ga ovrednoti glede na potrebe po energiji

    **

     

     

     

    primerja jedrsko energijo z drugimi energijskimi viri s stališča ekonomičnosti in vpliva na okolje

    ***

     

     

     

    3.5 INDUSTRIJA

     

    Dijak:

     

    Industrijski razvoj Slovenije. Policentrizem.  Industrijske panoge. Posledice industrializacije v pokrajini.

     

     

    razloži temeljne poteze razvoja industrije v Sloveniji

    **

     

    lokacijski dejavniki, policentrizem

     

    našteje in locira na karti najpomembnejša industrijska središča v Sloveniji

    *

     

    industrijski "polmesec"

     

    opredeli glavne industrijske  panoge Slovenije

    *

     

    industrija na podlagi obrtne tradicije,  nove panoge

     

    primerja delež v industriji zaposlenega prebivalstva  Slovenije z deležem v izbrani državi Evrope in ga ovrednoti glede na  razvitost družbe

    **

     

    industrijska, poindustrijska družba

     

    ob primeru domače pokrajine analizira pozitivne in negativne vplive industrije na okolje   

    **

    ekskurzija in terensko delo

     

     

    3.6 PROMET

     

    Dijak:

     

    Vrste prometa. Razvoj prometnega omrežja v Sloveniji. Prometne povezave z Evropo. Vpliv prometa na pokrajino.

     

     

    ovrednoti prometno lego Slovenije v Evropi

    **

     

     

     

    s pomočjo prometne karte Evrope  ovrednoti razvitost prometne infrastrukture v Sloveniji v primerjavi z razvitostjo v sosednjih državah (ceste, železnice, letališča, pristanišča)

    ***

     

    prometna infrastruktura, cestni križ

     

    oceni ogroženost okolja zaradi cestnega prometa v Sloveniji

    ***

     

     

     

    oceni pomen prometa za razvoj gospodarstva

    ***

     

     

     

    3.7 TURIZEM

     

    Dijak:

     

    Ovrednotenje naravnih in družbenih možnosti za turizem v Sloveniji. Turistični promet po vrstah turizma. Vloga turizma pri preobrazbi manj razvitih območij.

     

     

    našteje in ovrednoti naravne možnosti Slovenije za razvoj posameznih vrst turizma v primerjavi z možnostmi v Avstriji in Italiji

    **

     

    gorski, obmorski, zdraviliški, kmečki

     

    našteje in locira na karti najpomembnejše turistične centre v Sloveniji

    *

     

     

     

    oceni vlogo turizma v gospodarstvu Slovenije

    **

     

     

     

    ob primeru iz domače pokrajine   razloži pozitivne in negativne učinke turizma v pokrajini (razvoj infrastrukture, širjenja naselij, onesnaževanje zraka in voda zaradi prometa in odplak)

    ***

    ekskurzija in terensko delo

    počitniške hiše, črna gradnja

     

    3.8 REGIONALNA IN OKOLJSKA PROTISLOVJA V SLOVENIJI

     

    Dijak:

     

    Neenakomeren regionalni razvoj. Tipi pokrajinsko degradiranih območij. Pomanjkanje sonaravnega načina gospodarjenja z okoljem in naravnimi viri. Izčrpavanje naravnih virov in prekomerno onesnaževanje.

     

     

    razloži posledice neenakomernega regionalnega razvoja

    **

     

     

     

    ovrednoti prizadevanja Slovenije za smotrno gospodarjenje z okoljem

    ***

     

    zavarovana območja

     

    na karti pokaže in opiše probleme dveh pokrajinsko močno degradiranih območij

    ***

     

    Mežiška dolina, Črni revir

     

    ovrednoti posledice izčrpavanja naravnih virov

    ***

     

     

     

    razloži vzroke za oblikovanje zaščitenih območij

    **

     

     

     

     

    TE VSEBINE SO NAMENJENE PROGRAMOM, KI IZVAJAJO MATURO IZ GEOGRAFIJE

    CILJI

    RAVEN

    VSEBINE

    POJMI

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    4 GEOGRAFSKI PROBLEMI SLOVENSKIH POKRAJIN

    4.1 GEOGRAFSKA DELITEV SLOVENIJE

     

    Dijak:

     

    Načini in pomen geografskih delitev Slovenije. Razvoj politično administrativnih delov.

     

     

    razloži pojma makroregija in mezoregija

    *

     

    makroregija, mezoregija

     

    4.2 SLOVENSKE ALPE - GORSKI MOST Z EVROPO

     

    Dijak:

     

    Izbrane naravne značilnosti Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alp ter Karavank. Pomen alpskega sveta za promet, turizem in rekreacijo. Izbrane naselbinske in gospodarske posebnosti. Alpsko sosedstvo. Varstvo okolja. Naravni in regijski parki.

     

     

    na karti določi ozemlje Alp

    *

     

     

     

    opiše glavne značilnosti pokrajinske podobe: strmina, kamninska sestava, nadmorska višina, visokogorski kras, visokogorska jezera, ledeniški relief

    *

     

     

     

    ovrednoti pomen alpskega sveta za razvoj prometa

    ***

     

     

     

    ovrednoti privlačnost posameznih elementov visokogorskega sveta za turizem

    ***

     

     

     

    poišče vzroke za opuščanje planin in ovrednoti pomen kmetijstva v dolinah

    **

     

     

     

    pojasni različno poseljenost Alp

    ***

     

     

     

    4.2.1 JULIJSKE ALPE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    razloži različno razporeditev padavin in različnost vegetacije, prisojnih in osojnih pobočij, privetrnih in zavetrnih leg

    *

     

     

     

    ovrednoti pomen glavnih planot in jezer

    *

     

     

     

    razloži gospodarsko usmerjenost območja, (planšarstvo, planinstvo, turizem, varstvo okolja)

    **

     

     

     

    opiše razširjenost Triglavskega narodnega parka in njegov pomen ter ukrepe za varstvo okolja 

    **

     

     

     

    definira, katera so sosednja alpska območja in kakšne so njihove značilnosti ter pomen

    *

     

     

     

    4.2.2 KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    razlikuje med najbolj znanimi deli Kamniško-Savinjskih Alp

    *

     

    Grintovci, Velika Planina, Krvavški greben

     

    primerja Kamniško-Savinjske Alpe z Julijskimi (ugotovi skupne lastnosti in razlike)

    ***

     

     

     

    razloži pomen pomembnejših dolin in gorskih območij za rekreacij in varstvo okolja

    *

     

     

     

    4.2.3 KARAVANKE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    na karti določi obseg in dele Karavank

    *

     

     

     

    pojasni vpliv geološke zgradbe in reliefa na poselitev in izrabo tal

    ***

     

    silikatne kamnine in apnenci

     

    označi geografski pomen Karavank

    **

     

     

     

    4.3 PREDALPSKA SLOVENIJA - SRCE SLOVENIJE

     

    Dijak:

     

    Delitev predalpskega hribovja. Naravne značilnosti zahodnega, vzhodnega in severovzhodnega predalpskega hribovja ter predalpskih kotlin. Značilnosti pretekle in sedanje poselitve na izbranih območjih. Gospodarski, prometni in politični pomen predalpske Slovenije ob izbranih primerih. Ljubljana, Maribor in Celje.

     

     

    opiše skupne značilnosti in razlike v predalpski Sloveniji (relief, geološka zgradba, poselitev)

    *

     

     

     

    razloži vpliv kamninske sestave na raznolikost reliefa

    **

     

     

     

    definira naselbinski in gospodarski pomen predalpske Slovenije

    *

     

     

     

    4.3.1  ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    opiše, iz kakšnih pokrajinskih enot sestoji zahodno predalpsko hribovje in kakšen pomen imajo večji kraji

    *

     

     

     

    pojasni, kakšni so možnosti za poselitev in kakšno je gospodarstvo

    ***

     

     

     

    4.3.2 VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    opiše glavne značilnosti reliefa in geološke zgradbe ter njun pomen za pokrajinsko podobo in gospodarstvo 

    **

     

     

     

    označi poglavitno gospodarsko problematiko Črnega revirja

    **

     

     

     

    4.3.3 SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    pozna glavne značilnosti območja (pestrost geološke sestave, magmatske in metamorfne kamnine, gozdnatost, živinoreja, kmečki turizem) 

    *

     

     

     

    ovrednoti pomen glavnih kotlin in dolin za naselitev in gospodarstvo

    *

     

    Velenjska,  Slovenjegraška kotlina, (Mislinjska dolina), Mežiška, Dravska dolina

     

    na karti določi glavna hribovja in planote

    *

     

    Menina, Golte, Pohorje, Dravski Kozjak, Strojna

     

    analizira vzroke za nastanek in širjenje Velenja in njegovega gospodarstva ter posledice premogovništva v okolju

    **

     

     

     

    4.3.4 LJUBLJANSKA KOTLINA

     

    Dijak:

     

     

     

     

    razlikuje med glavnimi deli Ljubljanske kotline

    *

     

    Blejski kot in Dežela, Dobrave, Kranjsko-Sorško, Kamniško-Bistriško polje, Ljubljansko barje

     

    na kratko označi lego in pomen pomembnejših naselij

    *

     

     

     

    opiše skupne značilnosti Ljubljanske kotline, (sklenjena ravnina, odprtost, središčnost in gravitacijska moč, visoka stopnja urbanizacije in industrializacije, suburbanizacija, prometna infrastruktura)

    *

     

     

     

    ovrednoti vlogo glavnega mesta Slovenije

    ***

     

     

     

    razloži problematiko širjenja Ljubljane v povezavi s suburbanizacijo

    ***

     

     

     

    4.4 SLOVENSKO PRIMORJE - OKNO NA MORJE

     

    Dijak:

     

    Primorskost zahodne Slovenije. Nekatere geografske značilnosti in problemi nizkih kraških planot in flišnih pokrajin. Pomen Slovenskega primorja za Slovenijo. Nekatere geografske značilnosti in problemi sosednjih pokrajin v Italiji.

     

     

    razlikuje pojme Slovensko primorje, primorska in submediteranska Slovenija

    *

     

    Primorska, submediteranska Slovenija, Slovensko primorje, Slovenska Istra

     

    razloži značilnosti naselij in gospodarstva (vinogradništvo, sadjarstvo, promet, turizem)

    **

     

     

     

    ovrednoti pomen geološke zgradbe na oblikovanje reliefa in gospodarsko rabo tal

    **

     

     

     

    opiše osnovne naravne značilnosti flišnih in kraških pokrajin

    *

     

     

     

    označi pomembnejša naselja in reke

    *

     

     

     

    razloži problematiko litoralizacije slovenske obale

    ***

     

     

     

    4.4.1 FLIŠNE OBMOČJA

     

    Dijak:

     

     

     

     

    primerja flišne pokrajine glede na nadmorsko višino, gospodarsko usmerjenost in rodovitnost

    **

     

     

     

    primerja Novo Gorico in Koper glede na lego in pomen

    **

     

    bipolarnost

     

    4.4.2 KRAŠKA OBMOČJA

     

    Dijak:

     

     

     

     

    opiše domovino krasa

    *

     

    Kras

     

    ovrednoti probleme varstva okolja kraškega sveta

    **

     

     

     

    4.5 DINARSKE PLANOTE IN PODOLJA -  KRAŠKE ZNAMENITOSTI

     

    Dijak:

     

    Nekatere geografske značilnosti, pomen in problemi kraških hribovij, planot in podolij. Okoljski in razvojni problemi izbranih kraških pokrajin. Primerjava s preostalim dinarskim krasom.

     

     

    opiše skupne značilnosti dinarskih planot (prevlada apnencev, površinski in podzemeljski vodni tokovi, gozdnatost, redka poselitev)

    *

     

    visoke dinarske planote, nizke dinarske planote

     

    primerja makroregijo dinarskih planot z drugimi makroregijami

    ***

     

     

     

    4.5.1 VISOKE DINARSKE PLANOTE

     

    Dijak:

     

     

     

     

    našteje in opiše glavne skupne značilnosti visokih dinarskih planot (visoke planote, velika količina padavin, rezervoar pitne vode, prevlada gozda, redka poselitev)

    *

     

     

     

    označi glavne pokrajinske enote, pomembnejša naselja in reke

    *

     

     

     

    opiše glavne značilnosti posamezne območja

    **

     

     

     

    našteje in ovrednoti pomen naravnih znamenitosti

    **

     

    Postojnska jama, Cerkniško jezero, Rakov Škocjan

     

    ovrednoti prometni pomen postojnskih vrat

    **

     

    postojnska vrata

     

    4.5.2 NIZKE DINARSKE PLANOTE NOTRANJE SLOVENIJE (NIZKI DOLENJSKI KRAS)

     

    Dijak:

     

     

     

     

    našteje in opiše skupne značilnosti nizkih dinarskih planot (fluviokraški relief, gostejša poselitev, nižji relief, zmanjšana gozdnatost)

    *

     

    fluviokras

     

    na karti pokaže glavne pokrajinske enote

    *

     

    Suha krajina, Dolenjsko podolje, Novomeška kotlina, Bela krajina

     

    označi pomembnejša naselja in njihovo gospodarsko usmeritev ter pomembnejše reke in njihov pomen

    *

     

     

     

    ovrednoti prometni pomen Dolenjskega podolja

    ***

     

     

     

    4.6 SUBPANONSKA SLOVENIJA - VINOGRADNIŠKA GRIČEVJA IN PLODNE RAVNINE

     

    Dijak:

     

    Izbrane geografske značilnosti in problemi slovenskih subpanonskih pokrajin.

     

     

    razloži skupne značilnosti subpanonske Slovenije

    *

     

    subpanonska klima, vinogradništvo, prevlada nižavij in gričevij, slabša gospodarska razvitost, perifernost

     

    primerja subpanonsko Slovenijo z drugimi makroregijami

    **

     

     

     

    ovrednoti pomen kmetijstva subpanonske Slovenije

    ***

     

     

     

    na karti pokaže glavne pokrajinske enote

    *

     

    vzhodna Krška kotlina, Mirnska dolina, Kozjansko hribovje, Celjska kotlina, Spodnja Savinjska dolina, Haloze, Dravsko-Ptujsko polje, Slovenske gorice, Mursko polje, Prekmurje (Ravensko, Dolinsko, Goričko, Lendavske gorice)

     

    označi najpomembnejša naselja in reke

    *

     

     

     

    oceni možnosti za odpravljanje regionalnih razlik in gospodarskega zaostajanja

    ***

     

     

     

    primerja lego in pomen Celja, Maribora in Murske Sobote

    **

     

     

     

    razloži pomen zdraviliškega turizma

    **

     

    Čateške toplice, Atomske toplice, Moravske toplice, Radenci, Rogaška Slatina

     

    4.7 SLOVENCI V ZAMEJSTVU

     

    4.7.1 SLOVENCI V ITALIJI

     

    Dijak:

     

     

     

     

    označi območja v Italiji, na katerih žive Slovenci

    *

     

     

     

    označi najpomembnejša naselja

    *

     

    Trbiž, Čedad, Gorica, Trst

     

    analizira neenake narodnostne pravice na različnih območjih

    ***

     

     

     

    4.7.2 SLOVENCI V AVSTRIJI

     

    Dijak:

     

     

     

     

    razloži severno etnično mejo in njeno pomikanje proti jugu

    **

     

     

    zgodovina

    analizira glavne razloge za asimilacijo in ovrednoti razloge za večjo ali manjšo asimilacijo posameznih območij

    ***

     

     

     

    na karti pokaže območja, na katerih živijo Koroški Slovenci

    *

     

    Podjuna, Rož, Zilja, Gure

     

    označi pomembnejša naselja, reke in jezera

    *

     

     

     

    4.7.3 SLOVENCI NA MADŽARSKEM

     

    Dijak:

     

     

     

     

    razloži navzočnost Slovencev na Madžarskem

    **

     

    Gornji Senik, Monošter

    zgodovina


    Naslednje vsebine so namenjene dvojezičnim šolam. Vse šole, ki pripravljajo na maturo iz geografije, imajo 35 ur namenjenih regionalni geografiji Madžarske. Večino v tem katalogu navedenih vsebin obravnavajo v teh urah. Okoli 8 ur pa je namenjenih prilagoditvam, ki potekajo znotraj ur, namenjenih regionalni geografiji Evrope, in sicer pri poglavju Srednja Evropa. V teh urah obravnavajo predvsem splošne značilnosti Madžarske, regije Madžarske pa v urah, namenjenih pripravam na maturo.

    Avtorica tega dela kataloga je Marika Gaal, prof. geografije.

     

    CILJI

    NIVO

    VSEBINE

    POJMI

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    1 Naravne geografske znaČilnosti Madžarske

     

    Dijak:

     

     

     

     

    opredeli geografsko lego Panonske nižine v Srednji Evropi

    *

     

     

     

    razloži geološki razvoj Panonske kotline in opiše glavne reliefne oblike

    **

     

     

     

    ovrednoti hidrografske značilnosti Madžarske

    **

     

     

     

    prepozna in našteje najpomembnejše reke in jezera na Madžarskem

    *

     

     

     

    razloži klimatske značilnosti Panonske nižine

    *

     

     

     

    opiše razporeditev padavin in utemelji razloge za to

    *

     

     

     

    ovrednoti značilnosti prsti za kmetijsko izrabo

    **

     

     

     

    opiše naravno rastje Panonske nižine

    *

     

     

     

     

    2. Družbenogeografske značilnosti

     

    2.1 Prebivalstvo

    Dijak:

    pozna glavne demografske značilnosti Madžarske

    *

     

     

     

    ugotovi vzroke in posledice aktualnih demografskih procesov na Madžarskem

    **

     

     

     

    razloži težnje razvoja prebivalstva v različnih obdobjih, s poudarkom na zadnjih desetletjih 20. stoletja

    **

     

     

     

    sklepa o demografskem razvoju v naslednjem tisočletju

    **

     

     

     

    opiše položaj narodnostnih skupnosti (Slovencev v Porabju in drugih) na Madžarskem

    **

     

     

     

    2.2 Naselja

     

    pozna tipe naselij in njihovo razporeditev

    *

     

     

     

    razloži probleme podeželskih naselij

    *

     

     

     

    opredeli centralno vlogo glavnega mesta

    **

     

     

     

    opiše mestno aglomeracijo Budimpešta

    **

     

     

     

    razloži bistvene mestne funkcije regionalnih centrov

    **

     

     

     

    2.3 Gospodarstvo

     

    analizira pomen kmetijstva za Madžarsko in imenuje glavna kmetijska območja z značilnimi kulturami

    ***

     

     

     

    primerja madžarsko kmetijstvo z nizozemskim

    ***

     

     

     

    ovrednoti razmestitvene dejavnike za industrijo

    **

     

     

     

    našteje pomembnejša rudna bogastva in pozna njihova nahajališča

    *

     

     

     

    opredeli glavne panoge industrije in analizira njihove probleme

    **

     

     

     

    pozna glavne industrijske centre oziroma območja

    *

     

     

     

    ovrednoti prometni položaj Madžarske

    **

     

     

     

    opiše razvoj turizma

    *

     

     

     

    našteje vrste turizma in označi glavne turistične kraje in območja

    *

     

     

     

    opozori na ekološke probleme Madžarske, navede vzroke zanje in premisli o poskusih njihovega reševanja

    **

     

     

     

     

    3  Pokrajinske enote Madžarske

     

    pozna kriterije regionalizacije Madžarske

    **

     

     

     

    našteje makroregije Madžarske

    *

     

     

     

    opredeli naravne geografske poteze makroregij

    **

     

     

     

    razloži družbenogeografsko problematiko vseh makroregij

    **

     

     

     

    ovrednoti pomen in posledice povezovanja obmejnih regij Madžarske in Slovenije

    **

     

     

     

     

    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREMETNE POVEZAVE

    Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čim več uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, in sicer s programiranim ali napolprogramiranim poukom, delom v dvojicah ali skupinah, poukom v obliki igranja vlog ali simulacijami ter s pomočjo projektnega učnega dela. Uspešni so tudi krajši referati, ki jih dijaki pripravijo sami, oziroma poročila z aktualno temo (dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo), tako lahko tudi  opazujejo in komentirajo vreme in druga naravna dogajanja. Posebej pa opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značilnosti naravnih nesreč. Koristno je, da se o njih z dijaki pogovorimo.

    Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, geografskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, brez dvoma sicer pomembne sestavine geografskega pouka, je za pomnjenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske spretnosti, ne samo zaradi mature, ampak tudi zaradi navajanja na analiziranje in sklepanje z uporabo slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Zato naj dijaki pri rednih urah pogosto uporabljajo in utrjujejo snov s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake spodbujamo k samostojnemu delu tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.

    Enako pomembno je razvijanje geografskega in kritičnega mišljenja s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s študijem primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter pri regionalni geografiji Slovenije poskušamo vsebine vedno konkretizirati. To je najboljša posredna pot za usvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk primeri v učbenikih ne zadoščajo. Vzeti jih moramo iz vsakdanjega življenja in primerne literature ali sodobnih medijev.

    Z dijaki lahko organiziramo razne oblike sodelovalnega učenja, tako razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.

    Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana razprava. Razpravo in njeno vsebino napovemo vnaprej, da se lahko dijaki ustrezno pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da razpravo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo razprave, mora biti lahko dostopno, zlasti če zahtevamo, da ga poznajo vsi dijaki. Argumentirano razpravo lahko povežemo tudi z okoljevarstvenimi problemi.

    Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem, vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, in sicer na začetku pouka in med njim. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.

    Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva: diapozitivov, prosojnic (te naj bodo čim bolj kakovostne), videoposnetkov. Vse lahko uporabljamo v uvodnem delu učne ure ali pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v razpravo.

    Posebno pomembna za pouk geografije je uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD-projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.

    Pri preverjanju in ocenjevanju znanja (ustnem in pisnem) naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj spodbuja učence k razmišljanju o načinih reševanja problemov, posebnem angažiranju in usposabljanju za njihovo lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, marveč tudi interese in sposobnosti dijakov.

    Pri pouku geografije so obvezni najmanj ena celodnevna ekskurzija in še najmanj dve krajši terenski deli v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne, pokriti pa morajo vse naravne enote Slovenije. Program ekskurzij naj na primeren način vsebuje terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj poteka v najlažje dosegljivem naravnem okolju in v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerni za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.

    Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru. Le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V učnem načrtu nismo posebej opredelili, kdaj naj potekajo in kako. To je namreč odvisno od učiteljev in letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene z učnimi načrti predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.

    Okoljevarstvena razsežnost naj bo pri geografskem pouku pogosta.

    V programih, namenjenih učencem, ki opravljajo maturo iz geografije, je 35 ur namenjenih preučevanju slovenskih območij. Katalog ciljev za te vsebine je dodan kot zadnje poglavje v katalogu ciljev. Za ure, ki so namenjene ponavljanju in pripravam na maturo, dijaki uporabljajo maturitetni izpitni katalog za geografijo.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo ustno in pisno. Znanje pisno preverjamo z objektivnimi testi, ki pokrivajo vse nivoje zahtevnosti, lahko pa tudi s pisnim testom esejskega tipa. Dijaki morajo biti vnaprej seznanjeni s kriteriji tako ustnega kakor tudi pisnega ocenjevanja. Oceno pa lahko pridobijo tudi na terenskem delu ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog ipd.