BIOLOGIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

EKONOMSKA GIMNAZIJA

KLASIČNA GIMNAZIJA

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

UMETNIŠKA GIMNAZIJ

175 UR

Učni načrt za biologijo za strokovne gimnazije je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 


VSEBINA 

I. OPREDELITEV PREDMETA

A Opredelitev predmeta biologija

B Namen pouka biologije 

II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1   CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA

A Obvezni del programa

B Izbirni del programa

C Maturitetni del programa

2 STANDARDI ZNANJ 

III. SPECIALNO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

1 SPLOŠNI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

2 NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

3 STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA


I. OPREDELITEV PREDMETA

 

A OPREDELITEV PREDMETA

 

Biologija je splošnoizobraževalni predmet. Z biološkimi vsebinami se učenci srečajo že  v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole pri predmetu spoznavanje narave in družbe, v 4. in 5. razredu pa pri predmetu spoznavanje narave. V 6., 7. in 8. razredu je biologija samostojen predmet. Učni načrt za biologijo v strokovnih gimnazijah je usklajen z vsebinami in cilji predmeta v osnovni šoli. Predvideno je, da učenci določene pojme, predstave, dejstva, podatke itd. osvojijo v osnovni šoli, v srednjih šolah pa jih utrdijo, dopolnijo, nadgradijo in poglobijo.

Učni načrt za biologijo v strokovnih gimnazijah je zasnovan tako, da so poglabljanje, nadgrajevanje in dopolnjevanje učnih ciljev nadgraditev veljavnega učnega načrta osnovne šole.

Z uvajanjem prenovljene osnovne šole bodo učenci prihajali v prve letnike strokovnih gimnazij z drugačnim znanjem, zato bo potrebno učne načrte na novo prilagajati.

 

B NAMEN POUKA BIOLOGIJE

 

Pri pouku biologije so v enaki meri vključeni kognitivni, afektivni in konativni cilji.

Dijaki pri pouku biologije pridobijo temeljno znanje, ki omogoča razumevanje narave in življenja. Poleg tega je temeljno biološko znanje v oporo strokovnotehniškemu izobraževanju.

Razumevanje narave in odgovoren odnos do živih bitij sta osnova za ustreznejše načrtovanje človeških posegov v naravo in vrednotenje posledic le-teh.

Cilji pouka biologije so naravnani v pridobitev temeljnega znanja in razumevanja biologije. To znanje naj bi osvojil vsak slovenski izobraženec ne glede na nadaljnjo študijsko pot. Hkrati pa so cilji pouka biologije naravnani v pridobitev primerne osnove za dijake, ki se bodo študijsko in poklicno usmerili v naravoslovje.

Pri pouku biologije dijak pridobi tudi uporabna znanja, ki so pomembna za njegovo intelektualno rast in celotno družbeno skupnost.

Pri pouku biologije se teoretične osnove prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in laboratorijskega ter terenskega dela. To daje dijakom možnost, da znanje aktivno pridobivajo, vzpostavljajo neposreden stik z živimi bitji oziroma naravo in prihajajo do določenih spoznanj s svojim lastnim raziskovanjem in odkrivanjem.

Dijaki s pridobivanjem informacij iz različnih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, primerjajo ter kritično presojajo informacije ter se naučijo analizirati, povezovati in posploševati. To je podlaga za poglobljeno razumevanje učnih vsebin in razumevanje medsebojne odvisnosti naravoslovnih in družboslovnih znanj. Tako znanje ni le "površinsko", saj je poglobljeno in uporabno ob številnih novih konkretnih primerih.


II. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1 CILJI PREDMETA

1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

S poukom biologije želimo pri dijakih: 

-       doseči razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti s področja biologije;

-       razviti razumevanje medsebojne povezanosti med živimi bitji;

-       razviti sposobnosti  za preučevanje življenjskih procesov in pojavov,

-       doseči, da s svojim lastnim iskanjem in preučevanjem pridobijo določena pomembna biološka spoznanja in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi spoznanji;

-       doseči razumevanje soodvisnosti znanja biologije in drugih naravoslovnih, družboslovnih in tehniških znanj;

-       razviti sposobnosti za prepoznavanje ekoloških problemov v okviru stroke, za katero se usposabljajo;

-       razviti sposobnosti za opazovanje in spretnosti za učinkovito in varno  raziskovanje;

-       razviti  sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj

-       razviti odgovoren odnos do okolja in spodbuditi interes  za njegovo aktivno varovanje;

-       vzbuditi spoznanje, da je človek sestavni del narave, da pa se se od drugih živih bitij tako razlikuje, da mora sprejeti odgovornost za celovito ohranitev.


PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ČASOVNI OBSEG

Biologijo v obsegu 175 ur poučujemo v okviru programa strokovnih gimnazij.

Učni načrt ni opredeljen po letnikih, temveč po modulih.

Učni načrt je sestavljen tako, da omogoča dijakom, če izberejo dodatni 35-urni modul, doseči cilje in spoznati vsebine iz biologije za splošne gimnazije, ki obsega 210 ur.

Z izbiro maturitetnega modula, ki obsega 105 ur, lahko dijaki opravljajo tudi maturo iz predmeta biologija.

 

A Obvezni del programa

Obsega tri module po 35 ur in en modul po 70 ur; to je skupno 175 ur pouka.

Predlagana modularna struktura

MODUL

 TEMATSKI SKLOPI

Obseg

SKLOPOV

Laborat.

dela

Terenska dela

VAJE

 

I. modul

35 ur

 

Biologija kot znanost in veda   

5 ur               

2

-

 

Celica 

15 ur

2

-

5

Osnovni življenjski   procesi              

15 ur

5

-

 

II. modul

35 ur

Organizacijski tipi živih bitij          

35 ur

-

-

16

III. modul

35 ur

Ekologija in varovanje okolja   

35 ur

1

4

7

 

IV. modul

70 ur

 

Biologija človeka                                 

60 ur

2

-

24

Humana genetika             

5 ur

 

-

2

Evolucija človeka             

                   

5 ur

 

-

2

 

 

SKUPNO ŠTEVILO: 

 

175 ur

 

12

 

4

 

56

           

Laboratorijska in terenska dela

Laboratorijska in terenska dela opravljajo dijaki v okviru posameznih tematskih sklopov. Obsegajo do 20 % pouka.

Laboratorijska in terenska dela so zasnovana tako, da so vključene vse faze raziskovalnega eksperimenta. Dijaki oblikujejo kratka pisna poročila o njih.

Predlagana laboratorijska in terenska dela lahko učitelj nadomesti z drugimi ustreznimi, če z njimi dosega enake cilje.

Pri laboratorijskih in terenskih delih so dijaki razdeljeni v skupine.

Vaje

Vaje so namenjene ponazoritvi, konkretnim predstavam, urjenju veščin itd. Učitelj jih vključuje v posamezne vsebine in obsegajo skupaj z laboratorijskimi deli približno 30% pouka.

 

B Izbirni del programa 

Posamezne tematske sklope učitelj dopolni z izbranimi vsebinami, primernimi za program, v okviru katerega se dijak izobražuje.

Biološko laboratorijsko in terensko delo obsega 35 ur in je namenjeno utrjevanju učne snovi.

 

C Dodatni del programa

Namenjen je doseganju ciljev in obvladanja bioloških vsebin za splošne gimnazije. Obseg je 210 ur. Dodatni modul obsega 35 ur.

 

MODUL

 TEMATSKI SKLOPI

Obseg

SKLOPOV

Laborat.

dela

Terenska dela

VAJE

 

I. modul

35 ur

 

Presnavljanje

 

 10 ur 

1

 

-

-

Organizacijski tipi živih bitij

 

 20 ur

2

 

-

5

Evolucija 

 

 5 ur

1

 

-

2

 

 

SKUPNO ŠTEVILO: 

 

35 ur

 

4

-

 

7

 

D Maturitetni del programa 

Dijak, ki izbere biologijo kot maturitetni predmet, mora v sklopu pouka obiskovati še 105-urni modul za maturo.

Modul je po vsebini in obsegu enak kot v gimnazijskem maturitetnem programu.


1.2 OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN VSEBINE

 

A Obvezni del programa

Predmetni katalog za obvezni del programa je pripravljen po modulih. V njem so opisani dejavnosti, vsebine (tematski sklopi, poglavja) in pojmi. 

Didaktična priporočila in medpredmetne povezave so na začetku vsakega modula. 

Osnovno vodilo pri pouku biologije naj bo učenje iz življenja za življenje. Pri tem je pomembna predvsem kvaliteta znanja, ki se kaže v razvijanju dijakovih spoznavnih procesov in osebnem razvoju dijaka.

Učni načrt je prilagojen cilju. V katalogu znanj so navedeni operativni cilji posameznih poglavij. Ker so cilji v skladu z vsebino in je ta s cilji  tudi opredeljena, vsebine v katalogu niso posebej navedene. Navedeni so le tematski sklopi in poglavja. Učitelji naj pri svojem delu od dijakov  ne zahtevajo več, kot je opredeljeno s cilji v katalogu znanj. V katalogu znanj so posebej navedeni tudi pojmi, ki jih mora dijak poznati, razumeti, znati uporabljati ali drugače obvladati.

Pri pouku se prepletajo teoretična znanja s konkretnimi dejavnostmi v naravi in laboratoriju. Pri tem uporabljamo ustrezne biološke metode (opazovanje, zbiranje podatkov, merjenje, razvrščanje podatkov, eksperimentiranje, analiziranje podatkov, interpretiranje rezultatov in predstavitev izsledkov), laboratorijske tehnike (mikroskopiranje, uporaba indikatorjev, priprava preparatov ...) in tehnike terenskega dela (popisovanje, merjenje, razvrščanje ...).  Poskrbimo za varno delo dijakov. Dijake usmerjamo k odgovornemu odnosu do živih bitij.

Cilji 

Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oziroma učno snov.

Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter na vaje, torej imajo izhodišča v praktičnem delu.

Cilji opredeljujejo standard znanj.

 

Dejavnosti 

Dejavnosti se nanašajo na laboratorijska in terenska dela ter vaje. Z naslovi laboratorijskih in terenskih del so hkrati opredeljeni cilji, ki jih želimo pri tem delu doseči. Predvidene dejavnosti lahko učitelj po svoji presoji zamenja z drugimi ustreznimi vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z drugačno vsebino. Pomembno je le, da doseže enake cilje.
Laboratorijska dela 

Ta dela so zasnovana tako, da so upoštevane vse faze raziskovalnega eksperimenta. Posamezno delo načrtujemo v sklopih po približno dve šolski uri. Dijaki o njih izdelajo kratka pisna poročila. V celotnem obveznem programu je 12 laboratorijskih del. Potekajo v 24 urah pouka.

Laboratorijska dela so izhodišče za uresničevanje ciljev pri pouku biologije in so zato obvezni del programa. Cilji, ki jih želimo doseči pri laboratorijskih delih, so oblikovani v poševnem tisku in številčno ustrezajo obsegu ur laboratorijskih del. Učitelj lahko predlagana dela zamenja z alternativnimi, vendar s podobnimi cilji. Bistveno je, da ob koncu 175-urnega programa izpolni cilje, ki so zapisani v učnem načrtu. Laboratorijska dela lahko učitelj poljubno premika in jih vključuje v učni načrt na mestih, na katerih se po njegovi presoji najbolje vključujejo v njegov koncept pouka. Ne more pa jih izvajati povsem ločeno od pouka (na primer v kurzu), ker se s tem izgubi povezanost z učno snovjo.

 

Vaje 

Vaje so namenjene ponazoritvam, konkretnim predstavitvam, urjenju veščin itd. V povprečju trajajo po 20 minut šolske ure, to pa je približno 20 do 22 ur pouka. Tudi za vaje velja, da dijaki pridobivajo znanje in izkušnje med delom, zato so cilji v predmetnem katalogu načrtovani iz vaj v kurzivi. Cilji, ki jih želimo doseči pri dejavnostih, so po obsegu usklajeni z obsegom dejavnosti.

 

Terenska dela 

Učitelj mora v okviru 175-urnega programa izpeljati vsaj eno terensko delo, skupaj 4 ure pouka. Predlagana terenska dela so v sklopu ekologije. Učitelj lahko izvaja terenska dela tudi v okviru drugih sklopov. Terenska dela lahko učitelj nadomesti z alternativnimi deli mora pa uresničiti zastavljene cilje.

 

Vsebine 

Vsebine so navedene le v obliki tematskih sklopov, poglavij in podpoglavij. Natančneje so opredeljene s cilji na eni in pojmi na drugi strani.

 

Pojmi 

S pojmi in cilji so opredeljene vsebine predmeta.

V katalog so vključeni tudi pojmi in cilji, ki so jih dijaki že spoznali v osnovni šoli ali pri drugih predmetih, vendar so ključnega pomena za razumevanje, nadgrajevanje, dopolnjevanje in poglabljanje znanja.

 

Pojasnila uporabljenih znakov v katalogu:

  •  

  • cilji, ki so uresničljivi pri "teoretičnem pouku"

  •  

  • cilji, uresničljivi pri dejavnostih

    ?  pri ciljih

    pomeni utrjevanje že pridobljenega znanja (ne razširjanje znanja!)

    ?  pri pojmih

     

    je opomnik za učitelja; učitelj naj pri delu vključuje tiste organizme, ki so mu dosegljivi in so dijakom blizu (nikakor ne pomeni, da morajo dijaki vse te organizme poznati!)

    a       

    pri ciljih pomeni povezovanje z drugimi predmeti

    -        

    pojmi




    A Obvezni del programa 

    1. modul (obseg 35 ur) 

     

    TEMATSKI SKLOPI: UVOD V BIOLOGIJO, Celica, Osnovni življenjski procesi

     

    Didaktična priporočila

        Uvod v biologijo

  • Učiteljevo izhodišče naj bo dejstvo, da so dijaki v osnovni šoli že pridobili znanje, ki ga opredeljujejo operativni cilji.

  • Znanje naj v strokovnih gimnazijah poglobijo in vzpostavijo nove miselne zveze.

  • Vodimo jih tako, da bodo sami prišli do spoznanj in zaključkov osnovnošolskega znanja in na osnovi izkušenj iz vsakdanjega življenja.

    Celica

  • Celico obravnavamo kot samostojen sistem  in kot sestavni del večceličnega organizma. Dijaki naj spoznajo osnove zgradbe in delovanja celice.

  • Ne obremenjujemo jih z množico strokovnih izrazov.

        Osnovni življenjski procesi

  • V sklopu Osnovni življenjski procesi dijaki primerjajo vrenje, fotosintezo in dihanje ter spoznavajo zveze med njimi.

  • Dijakov ne obremenjujemo s podrobnostmi.

  • Dijaki naj čim več spoznanj pridobijo  iz  izkušenj pri dejavnostih.  Iz spoznavnega naj sklepajo o procesih in pojavih ter njihovemu pomenu.

  • Če je v pojmovni mapi zapisan svetlobni sklop reakcij, potem to pomeni, da ne pozna drugih podrobnosti teh procesov. Pri vseh procesih ostajamo v okviru osnovne formule.

  • Pri procesih je poudarjen njihov pomen in ne potek.

  • Drugi poudarek naj bo na povezanosti življenjskih procesov.

     

        Medpredmetne povezave

  • Učna snov poglavij Delovanje celice in Osnovni življenjski procesi  se dopolnjuje z znanjem kemije. 

  • Pri poglavju o fotosintezi je pomembna tudi povezava s fiziko.

  •  

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • opredeli mesto biologije v znanosti in njen pomen v vsakdanjem  življenju

  • poveže biološka spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih  ter tehniških ved in znanosti

  •  

    UVOD V BIOLOGIJO

    Biologija kot  znanost in veda

    – veda

    – znanost

    – stroka

     

    glede na izbrano laboratorijsko delo:

  • opredeli raziskovalni problem in postavi hipotezo

  • zna poiskati informacije v zvezi z načrtovanjem biološke raziskave in jih  uporabiti

  • načrtuje raziskave, zbira podatke in izbere potrebne pripomočke

  • interpretira rezultate raziskave in formulira sklepe

  • opredeli razliko med dejstvom in podatkom

  • pozna razliko med hipotezo, teorijo, naukom in zakonom

  •  Laboratorijsko delo

    Raziskovanje neznane snovi

     

     

     

     

     

     

    Načrtovanje biološke

    raziskave

     

     

     

    – dejstvo, podatek, hipoteza, teorija, nauk,  zakon

    – znanstveni problem

    – laboratorijsko delo

    – terensko delo

    – etično ravnanje z organizmi

  • pozna vsaj dve hipotezi o razmerah na Zemlji pred nastankom živih bitij

  • opiše katero od hipotez o nastanku živih bitij

  •  

    Kemo- in bioevolucija

    – kemoevolucija

    – organske spojine

    – anorganske spojine

  • glede na izbrano raziskavo prepozna posamezne značilnosti živih bitij (celično organizacijo, individualnost, presnavljanje, odzivnost na dražljaje, spremenljivost, prilagodljivost,  regulacijske mehanizme, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost itd.)

  • je seznanjen z  etičnimi načeli pri delu z organizmi in pri poseganju v naravo

  • razume medsebojno odvisnosti živih bitij

  •  

    Značilnosti      

    živega

     

     

     

     

    – organizacija celic, individualnost,  presnavljanje, dražljaj, spremenljivost,  prilagodljivost

    – regulacijski mehanizmi, razmnoževanje,  rast, staranje, umrljivost

    – celovitost narave

    – raznolikost narave

  • pozna  sestavo in  uporabo svetlobnega mikroskopa

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate

  • zna mikroskopirati ter natančno opazovati in skicirati opazovane objekte
  • Laboratorijsko delo

    Mikroskop in mikroskopiranje

    Mikroskopiranje

    – svetlobni mikroskop

    – mokri mikroskopski preparat

     


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira pojem celice

  • pozna osnovno zgradbo celice

  • razlikuje med zgradbo prokariotske in evkariotske celice

  • razlikuje med zgradbo rastlinske in živalske celice

  • pozna pomen specializacije in diferenciacije celic

  •  

    Laboratorijsko delo

    Mikroskopiranje bakterijskih rastlinskih in živalskih celic

     

    CELICA

     

    Celica – osnovna življenjska enota

     

     

    – celica

    – prokariotska celica

    – evkariotska celica

     

  • razlikuje med plazmolizo in deplazmolizo pri rastlinski celici

  • razume pomen celične membrane

  • spozna pojem selektivna prepustnost celične membrane

  • razlikuje med pasivnim in aktivnim transportom

  • Laboratorijsko delo

    Lastnosti celične membrane: difuzija in plazmoliza v rastlinski celici

     

    Celična membrana

     

    – celična membrana

    – pasivni in aktivni transport

    – plazmoliza in deplazmoliza

     

  • pozna osnovno zgradbo in vlogo stene

  • razloži pomen stene za rastline

  • Vaja

    Rastlinske celice

    (fotografije z elektonskim mikroskopom )

    Celična stena

    – celična stena

     

  • pozna  osnovno sestavo citoplazme

  • Vaja

    Mikroskopiranje celic  čebule

    Citoplazma

     

    – citoplazma

  • na sliki ali shemi celice prepozna celične strukture in organele

  • pozna vlogo  vakuol, plastidov, mitohondrijev in ribosomov

  • razloži pomen jedra za celico

  • opredeli vlogo kromosomov              

  • pojasni pojma haploidnost in diploidnost
  • Vaja

    Opazovanje struktur celic

    (fotografije z elektronskim mikroskopom

    Celični organeli

     

     

    Celično jedro

    – vakuola, plastid, mitohondrij

    – ribosom

    – celično jedro

    – haploidnost

    – diploidnost


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • ob modelu ali shemi nukleotidne verige razloži način povezovanja nukleotidov

  • ob shemi DNK razloži njeno zgradbo

  • opredeli vlogo in pomen DNK

  • razloži  podvojevanje DNK in pozna njegov pomen

  • pojasni pomen mutacij za bitja

  • pozna mutagene dejavnike

  • definira pojme gen, kromosom, genom

  • opredeli  vlogo različnih tipov RNK v evkariotski celici

  • Vaja

    Preučevanje modela ali sheme nukleotidne verige

    Nukleinske   kisline

    – nukleinska kislina

    – nukleotid

    – nukleotidna veriga

    – polinukleotid

    – DNK (DNA)

    – gen, kromosom, genom

    – mutacija (genska, kromosomska, genomska)

    – RNK

  • opredeli pojem mitoza

  • na osnovi opazovanja posameznih faz delitve celic, razlikuje stopnje delitve

  • pojasni temeljno razliko med mejozo in mitozo

  • zna opredeliti,  kje v organizmu poteka mejoza

  • Vaja

    Opazovanje delitve celice

    Mikroskopski preparat ali TV-film

    Celični cikel

     

    – celična delitev

    – mitoza

    – mejoza

  • opredeli  pomen molekul ATP pri energijskih dogajanjih v celici

  • pojasni  proces prenosa energije v celici

     

  •  

    OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI

    Energijsko bogate molekule

    – ATP

     

  • prepozna razlike in podobnosti v delovanju anorganskega in organskega katalizatorja – encima

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov

  • zna razložiti pomen encimov v celicah

  • Laboratorijsko delo

    Delovanje enostavnih katalizatorjev in encimov

     

    Encimi

    – encim

    – katalizator

     

  • pozna vrenje kot proces biokemijskih pretvorb energije

  • ve, da so v procesu vrenja  udeleženi encimi

  • ve, da se pri energijskih dogajanjih sprošča toplota, ki  ni neposredno uporabna za biokemijske procese

  • razlikuje med alkoholnim, ocetno- in mlečnokislinskim vrenjem

  • Laboratorijsko delo

    Preučevanje alkoholnega vrenja

     

    Vrenje

     

    – vrenje

    – alkoholno, mlečnokislinsko in ocetnokislinsko vrenje

    – anaerobnost

    – biotehnologija


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • pojasni pomen vezave ogljikovega dioksida  in vode med fotosintezo za  rastlino

  • ve, da v procesu fotosinteze nastaja glukoza in da je stranski produkt kisik

  • ve, da se del svetlobne energije spremeni  v kemijsko energijo ogljikovih hidratov, del pa se je sprosti  kot toplota

  • ve, da se energija sprošča med nastajanjem kemijskih vezi v molekulah

     

  •  

    Laboratorijsko delo

    Barvila v zelenih listih (kromatografijo)

     

     

     

    Fotosinteza

     

    – fotosinteza

    – kloroplast

    – fotosintetsko barvilo

    – klorofil

     

  • pojasni pomen fotosinteze za  živa bitja na Zemlji

  • pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega osnovnih virov energije za živa bitja

  • na osnovi rezultatov kromatograma  sklepa, da so v zelenih rastlinah različna barvila

  • pojasni vlogo klorofila in kloroplastov pri fotosintezi

  • na mikroskopskem preparatu, sliki ali skici prepozna kloroplaste;
  • Laboratorijsko delo

    Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika pri fotosintezi

     

    Film

    Fotosinteza

     

    – kromatogram

    – avtotrofen organizem

    – svetlobna energija

     

  • opredeli pojem celično dihanje

  • pojasni proces aerobne razgraditve ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija

  • pojasni podobnosti in razlike med gorenjem kot kemijskim in celičnim dihanjem kot encimskim procesom

  • pojasni pomen celičnega dihanja za živa bitja

  • primerja avtotrofne organizme s heterotrofnimi ter pojasni podobnosti in razlike pri oskrbi z energijo in porabi le-te

  • pojasni vlogo  mitohondrijev pri dihanju

  •  

    Dihanje celic

     

     

     

     

    Povezanost življenjskih procesov

    – celično dihanje

    – aerobnost

    – mitohondrij

    – heterotrofen organizem

     


    2. modul (obseg 35 ur) 

     

    TEMATSKI SKLOP: ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

     

    Didaktična priporočila

  • Dijake seznanimo z različnimi sistemi živih bitij ter kriteriji za razvrščanje. Poudarimo bistvene značilnosti in razlike med organizmi posameznih višjih taksomov, s podrobnostmi pa jih ne obremenjujemo.

  • Naučimo jih uporabljati dihotomne ključe ob konkretnih primerih.

  • Izhodišče pri  tem sklopu naj  bo dijakova izkušnja z živim. Zato so v poglavja vključene številne dejavnosti – zlasti  vaje. Učitelj jih oblikuje po svoji presoji in glede na material, ki ga ima na voljo. Pri tem mora upoštevati osnovni cilj - dijaki naj pridobijo znanje na podlagi izkušnje in ne zgolj verbalno.

  • Pri tem poglavju sta učitelju lahko v veliko pomoč vivarij in gojenje organizmov.

  • Termin v vajah "prepoznavanje" pomeni, da dijak nekaj spozna, in to tako, da lahko ponovno prepozna v naravi, na sliki itd.

     

        Medpredmetne povezave

  • geografija, slovenščina (strokovna terminologija)
  •  

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira pojme celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem, mnogocelični organizem

  • na osnovi opazovanja opiše zgradbo tkiv, organov in organskih sistemov mnogoceličnega organizma

  • pojasni pomen diferenciacije celic za mnogocelični organizem

  • našteje razlike med eno- in mnogoceličnimi organizmi

  •  

    Vaja

    Opazovanje strukture enoceličnega mnogoceličnega organizma

     

    Ravni notranje organizacije

     

    – celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem

    – enoceličnost

    – mnogoceličnost

     


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • ob primerjanju različnih bitij  prepoznava podobnosti in razlike, na podlagi teh pa jih razvrsti v sisteme

  • ve, zakaj so sistemi živih bitij  hipotetični

  • definira pojem vrsta

  • pozna višje taksonomske enote

  • pozna dvočlensko ("dvojno") poimenovanje

  • s pomočjo določevalnega ključa določi nekaj organizmov

  • Vaja

    Opazovanje in primerjanje morfološkh lastnosti različnih bitij

    Vaja

    Uporaba preprostih določevalnih ključev

     

     

    Sistemi  živih bitij

     

     

    – sistemi živih bitij

    – sistematske kategorije: vrsta, rod,  družina, red, razred, deblo, kraljestvo

    – dvočlensko ("dvojno") poimenovanje

    – določevalni ključ

     

  • pozna osnovne značilnosti virusov

  • na shemi opiše zgradbo virusov

  • razloži princip razmnoževanja virusov

  • pojasni osnovno zgradbo in princip razmnoževanja virusa HIV

  • pozna način okužbe, posledice ter zaščito pred okužbo z virusom HIV

  • Vaja

    Opazovanje slike in sheme bakteriofaga.

     

    Okrogla miza

    AIDS

    Virusi

    – virusi

    – virus HIV

    – patogenost

     

  • ob konkretnih primerih delovanja mikroorganizmov sklepa  o raznovrstnosti in številnosti

  • Vaja

    Delovanje mikroorganizmov (zbiranje podatkov)

    Mikroorganizmi

    – mikroorganizem

     

     

     

  • skicira in pojasni značilno zgradbo in velikost prokariotske (npr. bakterijske) celice

  • opredeli  način in hitrost razmnoževanja bakterij

  • pojasni pomen bakterijskih razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi

  • pozna  primere gospodarsko pomembnih bakterij

  • opredeli pojma biotehnologija in gensko inženirstvo

  • pozna  vsaj tri primere patogenih bakterij

  • pozna pomen kemičnih in fizikalnih zaviralcev rasti in razmnoževanja virusov ter bakterij

  • pozna pomen modrozelenih cepljivk v naravi

  • Laboratorijsko delo

    D  Določanje razširjenosti mikroorganizmov

    Prokarioti

     

    CEPLJIVKE        

    – prokariotska celica

    – bakterije

    – aerobnost in anaerobnost

    – patogena bakterija

    – razkrojevalec

     

     

     

     

     

    – modrozelene cepljivke


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • pojasni bistvene razlike med prokariotsko in evkariotsko celico

  • opredeli ekološke tipe gliv

  • ob konkretnem primeru razloži princip mikorize in opredeli njen pomen za oba partnerja

  • razloži  zgradbo lišajev in pojasni simbiozo pri lišajskem organizmu

  • razloži bioindikatorski pomen lišajev

  •  

    Vaja

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov gliv in lišajev

    Evkarioti

     

    GLIVE

     

     

     

     

    Lišaji

     

    – evkariotska celica

    – gliva

    – mikoriza

    – gniloživka, zajedalka, mikorizna gliva

    – simbioza

    – bioindikator

    – steljka

    – lišaji

  • prepozna glavne predstavnike alg, mahov, praprotnic in semenk domačega okolja

  • na konkretnem primeru ugotovi pripadnost rastlin deblu oziroma poddeblu

  • opredeli skupne značilnosti živih bitij, ki pripadajo posamezni taksonomski enoti

  • pojasni pomen rastlin za življenje prepreostalih živih bitij na Zemlji
  • Vaje

    Prepoznavanje morskih in sladkovodnih alg

    Prepoznavanje glavnih predstavnikov mahov

    Prepoznavanje praprotnic domačega okolja

    Prepoznavanje osnovnih družin in predstavnikov semenk

    RASTLIN

    – alge

    – mahovi

    – praprotnice

    – semenke

    – vegetativni organ

    – reproduktivni organ

  • pozna nekaj predstavnikov večjih taksonomskih enot živali

  • prepozna osnovne živalske skupine praživali, spužev,  mehkužcev, nečlenarjev, kolobarnikov, členonožcev, iglokožcev in vretenčarjev

  • na konkretnih primerih ugotovi pripadnost živali večji taksonomski enoti

  • pojasni pomen živali za življenje preostalih živih bitij na Zemlji

     

  • Vaje

    Prepoznavanje osnovnih skupin praživali

    Prepoznavanje spužev in mehkužcev

    Prepoznavanje kolobarnikov in členonožcev

    Prepoznavanje iglokožcev

    Prepoznavanje vretenčarjev

    ŽIVALI

     

    – enoceličarji, praživali

    – spužve

    – nečlenarji

    – mehkužci

    – mnogočlenarji

    – kolobarniki

    – členonožci

    – iglokožci

    – strunarji

    – vretenčarji


    3. modul (obseg 35 ur) 

     

    TEMATSKI SKLOP: EKOLOGIJA, varovanje okolja

     

     

         Didaktična priporočila

  • Dijakom razložimo pojme ekologija,  varovanje okolja in varovanje narave.

  • Izhajamo predvsem iz domačega okolja.

  • Poudarjamo interdisciplinarni vidik problematike.

  • Osnovne ekološke pojme pojasnimo ob posameznih primerih. Na podlagi poznavanja zgradbe in delovanja ekoloških sistemov zbujamo pri dijakih zavest o neizogibni medsebojni povezanosti organizmov in nežive narave.

  • Pri tem temeljiteje obdelamo le en ekosistem, preostale pa le informativno.

  • Pri obravnavi ekosistemov poudarimo pomen kroženja snovi ter pretoka energije in informacij.

     

        Izbrane ekološke vsebine

  • Z različnimi dejavnostmi spodbujamo dijake h kritičnemu presojanju ekoloških problemov v zvezi z njihovim bodočim poklicem ter pri njih zbujamo zanimanje pripravljenosti za  reševanje problemov.

     

         Medpredmetne povezave

  • geografija, kemija, fizika, družboslovje

  •  

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • opredeli pojem narava

  • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje

  • definira pojem ekosistem

  • na konkretnem primeru ekosistema opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo (biocenozo)

  • našteje nekaj neživih (abiotskih) in nekaj živih  (biotskih) dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu

  • razume okolje kot skupnost dejavnikov, ki vplivajo na življenje živega bitja

  • ob primerih pojasni  pojma habitat in ekološka niša,

  • definira pojma biosfera in ekosfera

  •  

    Terensko delo

     Spoznavanje ekosistema

     

    Vaja

    Dejavnosti v  naravnem okolju

     

    Osnovni ekološki pojmi

     

     

     

     

     

    – narava

    – ekosistem

    – življenjski prostor (biotop)

    – neživi (abiotski) dejavniki

    – živi (biotski) dejavniki

    – življenjska združba (biocenoza)

    – okolje

    – biosfera

    – ekosfera

    – habitat, ekološka niša

  • definira pojem populacija in ga pojasni ob konkretnem primeru

  • opredeli glavne lastnosti populacije in jih pojasni ob  konkretnih primerih

  • ob primerih razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja ter opredeli pojem ekološko ravnovesje

  • opredeli in razloži pojem nosilnost okolja

  • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju

  • uporabi znanje o ekologiji populacij ter utemelji podobnosti in razlike med človeško in živalskimi populacijami

  • na osnovi podatkov ugotovi gibanje rasti človeške populacije in predvidi posledice eksponentne rasti
  • Vaja

       Opazovanje rastlinskih in živalskih populacij v  izbranem naravnem okolju

    Ekologija populacij

    – populacija

    – ekološko ravnovesje

    – nosilnost okolja

     


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • ob primerih pojasni in razloži pojme proizvajalec, potrošnik in razgrajevalec

  • izdela shemo prehranjevalne verige in spleta ter opredeli oba pojma

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu

  • opredeli vlogo in mesto človeka ob izbranem primeru prehranjevalnega spleta

  • ob primeru prehranjevalne verige ter prehranjevalnega spleta razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu

  • ob primeru prehranjevalne verige in spleta razloži kroženje in akumulacijo toksičnih snovi v ekosistemu oziroma biosferi

  • ob primeru energijske piramide pojasni odnose in razmerja med členi prehranjevalne verige

  •  

    Vaja

    Opazovanje kroženja snovi v  izbranem naravnem okolju

     

    Kroženje snovi in pretok energije v naravi

     

    – proizvajalec (producent)

    – potrošnik (konzument)

    – razgrajevalec (dekompozitor)

    – prehranjevalna veriga

    – prehranjevalni splet

    – energijska piramida

     

  • ob primeru pojasni odnose med vrstami (interspecifične) in odnose znotraj vrste (intraspecifične odnose)

  • Vaja

    Opazovanje odnosov med organizmi

    Odnosi med organizmi

    – odnosi med vrstami

    – odnosi znotraj vrste

  • ob primerih razloži  skupne značilnosti kopenskih ekosistemov in glavne razlike med njimi

  • uporabi znanje iz ekologije za razlago vplivov na biotsko raznovrstnost in številčnost živih bitij

  • zna sestaviti shemo prehranjevalnih spletov v ekosistemu

  • opredeli temeljne skupne značilnosti ekosistemov in glavne razlike med njimi

  • razlikuje med metodami biološke in kemijske analize voda, zraka in tal

  • zna izbrati ustrezne biološke metode za ugotavljanje kakovosti voda, zraka in tal

  • pozna glavne skupine indikatorskih organizmov  in po njih določiti stopnjo onesnaženosti izbranega bivališča

  • sklepa o raznolikosti ekosistemov v svetu in pri nas glede na geografsko lego in klimatske značilnosti

  • ob primerih poudari posledice človeškega poseganja v prostor

  • opredeli pojma ekološko zaporedje in časovna struktura ekosistemov

  •  

    Terenska in laboratorijska dela:

     

      Živi svet prsti

     

      Biološka analiza vode

     

      Metoda transektov

     

      Izdelava karte lišajev

     

    Ekosistemi

     

     

     

    – ekosistem

    – kopenski, vodni; naravni,  antropogeni.ekosistem

    – indikatorski organizmi

    – biološka analiza  ekosistemov

    – metoda transekta

    – karta lišajev

    – ekološko zaporedje (sukcesija)

    – časovna struktura ekosistemov

     


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • razloži razloge in posledice demografske eksplozije

  • pozna  glavne vire onesnaževanja zraka in pojasni posledice

  • razloži  pomen gozdov, opredeli razloge za izginjanje in pojasni  propadanje gozdov zaradi kislega dežja

  • pozna nekaj načinov gospodarjenja z gozdovi v  Sloveniji

  • pojasni posledice uničevanja prsti in zmanjševanja njene plodnosti

  • na osnovi znanja ekologije zna predlagati in ovrednotiti ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic v okolju

  • ob primerih siromašenja biotske raznovrstnosti razloži posledice za izbran ekosistem in za Zemljo

  • ob primerih vnesenih organizmov (gospodarskih in ljubiteljskih) v ekosisteme predvidi možne ekološke  posledice

  • opredeli glavne vire onesnaževanja voda in na osnovi znanja iz ekologije pojasni posledice konkretnega onesnaževanja in vplive na vodne ekosisteme

  • pozna nekaj načinov čiščenja odpadnih voda in pojasni postopek čiščenja odpadne vode v komunalni čistilni napravi

  • navede nekaj primerov posegov v okolje in posledice neupoštevanja biotskih zakonitosti

  • na osnovi znanja ekologije opredeli možne ukrepe za zmanjšanje negativnih ekoloških posledic

  •  

    Dejavnosti v  naravnem okolju

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    Glavni ekološki problemi in potrebni ukrepi za njihovo reševanje

     

    – demografska eksplozija človeštva

    – onesnaževanje

    – degradacija

     

     

    – vneseni organizmi

    – polutanti

    – samoočiščevalna sposobnost

    – kisli dež

    – topla greda

     

  • opredeli pojem naravna dediščina

  • razloži pomen varovanja naravne dediščine

  • pozna najbolj ogrožene ekosisteme in skupine organizmov  v Sloveniji in svetu

  • zna predlagati rešitve problemov s pomočjo zakonodaje, ki zadeva varstvo narave

  • na osnovi znanja ekologije opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma ekološko ustrezno ravnanje

  • Vaja

    Iskanje rešitve ekoloških problemov s pomočjo zakonodaje, ki zadeva varstvo narave

    Varovanje naravne dediščine

    – naravna dediščina

    – zakonodaja

     

     


    4. modul (obseg 70 ur) 

     

    TEMATSKI SKLOPI: Biologija človeka, Evolucija človeka, Humana genetika

     

        

    Didaktična priporočila

     

          Biologija človeka

  • Dijake seznanimo z osnovno zgradbo in delovanjem organskih sistemov ter usklajenostjo le-tehv organizmu. Pri obravnavi poudarjamo funkcionalno plat. Pojasnjujemo pomen preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva ter higiene.

  • Ta sklop so dijaki obravnavali že v 7. razredu osnovne šole (70 ur), zato poznajo osnovno terminologijo in dejstva. Osnovnošolsko znanje ponovijo, utrdijo in poglobijo.

  • Učitelj naj vodi dijake tako, da bodo spoznali  kavzalnost (vzroke in posledice) v delovanju svojega organizma.

  • Vaje in laboratorijska dela so namenjena pridobivanju znanja o človeku, zlasti pa o zavedanju o telesu in spoznanju, da lahko marsikaj spoznamo, če opazujemo svoje reakcije.

  • Velika pozornost naj bo posvečena zdravstveni vzgoji, s katero je modul v celoti usklajen. Prav to znanje je za vsakega izmed nas izredno pomembno. S tem pri predmetu skušamo doseči cilj, da mora dati biologija bodočemu izobražencu tisto znanje in razumevanje, ki mu pomaga živeti z njegovim telesom in okoljem.

  • Dejavnosti, ki omogočijo konkretne predstave o organih, je mogoče opraviti na "mrtvih" organizmih  oziroma delih le-teh (volovsko srce, oko itd.).

         Evolucija človeka

  • Poglavje je novo v učnem načrtu in je namenjeno spoznavanju človekovega razvoja.

  • Sklop je tudi osnova za predmeta psihologija in sociologija. Z obema predmetoma je tudi usklajeno.

        Humana genetika

  • Poglavje nadgrajuje osnovnošolsko znanje (8. razred), je informativno in ne zahteva poglobljenega znanja. 

  • Dijakom bi moralo dati le osnovo za razumevanje dedovanja in ga seznaniti z dednimi boleznimi pri človeku. Na osnovi tega znanja dijaki lažje oblikujejo ustrezen odnos do  "drugačnih" – ljudi z dednimi boleznimi.

  • Tudi to poglavje upošteva cilj, da mora dijak dobiti uporabno znanje za življenje.

     

         Medpredmetne povezave

  • Modul je usklajen v okviru šolske vertikale ter z zdravstveno vzgojo, psihologijo in sociologijo (živčni sistem  in evolucija človeka).

  • Modul tudi povezuje znanja iz zgodovine in fizike (vid, sluh, gibala itd.).


  •  

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • definira pojem tkivo

  • prepozna vrhnjice, veziva in opornine, mišičnine in živčnine

  • zna povezati zgradbo tkiv z njihovimi vlogami

  • definira pojma organ in organski sistem

  • našteje organske sisteme človeškega telesa

  •  Vaja

    Opazovanje tkiv (mikroskopski preparati ali histološki atlas)

    Vaja:

    Zgradba človeškega telesa 

    (model in anatomski atlas)

     

    Tkiva

    Organi

    Organski sistemi

    –tkiva v človeškem telesu: vrhnjice (krovna in žlezna tkiva), veziva in opornine   (kostnina in hrustančevina), mišičnine  (gladko, skeletno in srčno mišično tkivo), živčnine (pravo živčno tkivo in oporno živčno tkivo)

    – organi in organski sistemi

  • pojasni pomen in vloge kože

  • skicira in opiše zgradbo kože

  • pojasni zgradbo kože v  povezavi z njenimi vlogami

  • pojasni funkcije kožnih tvorb in kožnih žlez

  • razloži pomen nege in zaščite kože ter  vzroke in  posledice najpogostejših kožnih bolezni in poškodb

  •  

     

     

    Koža

     

     

     

    – vloge kože: zaščitna vloga, stik z okoljem,

    – zgradba kože: povrhnjica, usnjica, kožne tvorbe, kožne žleze

    – nega kože, kožne bolezni in poškodbe

  • pojasni  pomen in vloge okostja

  • pozna in poimenuje osnovne dele človeškega okostja

  • pojasni funkcionalne razlike med hrustancem in kostjo,

  • pozna pojem kostenjenje

  • prepozna različne tipe kostnih stikov

  • pozna zgradbo in delovanje sklepov

  • pozna najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov

     

  •  

      Vaja

    Človeško okostje

    (model)

      Vaja

    Delovanje sklepov (opazovanje telesa)

     

    Okostje

     

     

     

     

     

     

    – vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov

    – zgradba človeškega okostja: kosti glave, trupa in okončin

    – tipi kosti: dolge, kratke, ploščate, nepravilno oblikovane

    – kostni stiki: negibljivi in gibljivi

    – poškodbe in bolezni kosti in sklepov

  • razloži vlogo skeletnih mišic in pojasni  pojem gibala

  • razloži zgradbo in delovanje gladkega in prečno progastega mišičnega vlakna in mišice

  • prepozna mikroskopski preparat mišičnega tkiva

  • pozna glavne skeletne mišične skupine in njihovo delovanje,

  • navede najpogostejše poškodbe mišic in vzroke zanje

     

  • Vaja

    Zgradba skeletne mišice

    Vaja

    Glavne mišične skupine pri človeku

    (anatomski atlas)

     

    Mišičje

     

    Skeletne mišice

     

     

     

    – vloga skeletnih mišic, gibala

    – zgradba in delovanje mišičnega vlakna in mišice

    – glavne mišične skupine, antagonistično in sinergistično delovanje mišic

    – bolezni in poškodbe mišic

     


    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • razloži pomen in vlogo regulacijskih sistemov

  • definira pojem homeostaza in ga razloži ob primerih

  •  

     

    Regulacijski sistemi

    – hormonski in živčni sistem

    – homeostaza

  • definira pojem endokrina žleza

  • pozna pomen in delovanje hormonov

  • pozna endokrine žleze človeka in zna opisati njihov položaj v telesu

  • pozna hormone, njihove vloge in ve, katere žleze jih izločajo

  • pojasni sistem hormonske regulacije in negativno povratno zvezo

  • pozna najpogostejše nepravilnosti  v delovanju hormonskih žlez

  •  

     Vaja

    Endokrine žleze

    (anatomski atlas)

     

     

     

    Hormonski

     sistem

    – endokrina žleza

    – hormon, hormonska regulacija

    – ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, priželjc, češarika

    – spolne žleze, hipofiza

    – hiposekrecija, hipersekrecija

  • pojasni pomen in delovanje živčne celice, živčnega tkiva in živčnega sistema

  • definira pojma dražljaj in vzburjenje

  •  razume delovanje živčevja

  • pojasni pomen sinapse in vlogo živčnih prenašalcev

  • razloži delovanje refleksnega loka

  • opredeli pomen somatskega in  vegetativnega živčevja

  • opredeli vloge in zgradbo centralnega živčnega sistema

  • se zaveda najvišjih oblik mišljenja

  • ob primerih pojasni delovanje simpatika in parasimpatika

  • pozna najpomembnejše poškodbe in bolezni živčevja

  • primerja delovanje hormonskega in živčnega sistema

     

  •  

     Vaja

    Preverjanje refleksov: stopalni, kolenski, zenični

      

    Živčni

    sistem

    – živčna celica, živčno tkivo, živčni sistem

    – dražljaj in vzburjenje

    – mirovni membranski potencial, akcijski potencial

    – sinapsa, živčni prenašalci (adrenalin, acetilholin)

    – refleksni lok

    – somatsko in vegetativno živčevje

    – možgani: možgansko deblo, mali in veliki možgani – mišljenje; hrbtenjača

    – simpatik, parasimpatik

    – poškodbe in bolezni živčevja (učinek drog, alkohola)


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • razlikuje pomen in vlogo zunanjih in notranjih receptorjev

  • pozna pomen in vlogo  zunanjih čutil

  • razlikuje glavne vrste receptorjev

  • pozna strukturo, funkcijo in delovanje čutil

  • pozna vzroke za najpogostejše poškodbe in bolezni čutil ter načine varovanja čutil
  •  

    Laboratorijsko delo

    Sekcija

     živalskega očesa

     

     

    Čutila

     

     

     

     

     

     

    – zunanji in notranji receptorji

    – vloga zunanjih čutil

    – vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-,   termoreceptorji

    – čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh,  čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži

  • pojasni pomen obtočil za organizem

  •  

    Obtočila

    – pomen obtočil

  • razloži pomen krvožilja in našteje dele

  • opiše sestavine krvi in njihove funkcije

  • pozna krvne skupine in krvodajalstvo

  • pojasni zgradbo in delovanje srca

  • razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih žil

  • pojasni način, smer in hitrost pretakanja krvi po žilah

  • pojasni pojem krvni tlak

  • zna našteti najpogostejše bolezni krvi, srca in ožilja in razume pomen varovanja srca in ožilja

  • Vaja

    Krvni razmaz (mikroskopski preparat)

    Vaja

    Srce sesalca

    (sekcija)

    Vaja

    Ugotavljanje utripa

     

    Krvožilje

    – kri, srce, krvne žile

    – kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela,  krvne ploščice); krvne skupine

    – srce

    – krvne žile: arterije, vene, kapilare

    – veliki, pljučni krvni obtok

    – bolezni srca in ožilja, krvni tlak

     

  • pozna pomen mezgovnega sistema

  • pozna sestavne dele mezgovnega sitema in njihove vloge

  •  

    Mezgovni sistem

     

    – mezga

    – mezgovni organi  (mezgovnice, vranica,   priželjc, bezgavke)

  • pojasni  delovanje in pomen imunskega  sistema

  • razlikuje med osnovnimi imunskimi mehanizmi

  • definira pojma antigen in protitelo

  • pozna celice imunskega sistema in razume njihovo vlogo

  • primerja aktivno in pasivno imunost

  • razume reakcijo organizma na okužbo z virusom HIV

  • pojasni povezavo med mezgovnim in krvnim sistemom

  • pojasni povezavo med mezgovnim in imunskim sistemom

  •  

     

    Imunski sistem

     

     

    – imunski sistem

    – specifični in nespecifični obrambni  mehanizmi

    – antigen, protitelo, limfociti T in B

    – aktivna in pasivna imunost

     

     


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • opredeli vloge dihal

  • pozna zgradbo dihal

  • razlikuje med celičnim in pljučnim dihanjem

  • pozna pomen hemoglobina za prenašanje kisika v organizmu
  • razloži način prenašanja ogljikovega dioksida v organizmu

  • navede najpogostejše bolezni dihal in vzroke zanje

  • razume povezavo med dihali in krvnimi obtočili
  • Vaja

    Zgradba pljuč sesalca (sekcija)

     

    Laboratorijsko delo

    Določanje količine COv izdihanem zraku

     

     

    Dihala

     

     

     

    – dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice)

    – pljuča: zgradba (pljučni mehurčki) in delovanje

    – dihanje s pljuči

    – prenos kisika in ogljikovega dioksida

    – bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka)

     

  • razume pomen prebavil in pozna njihovo zgradbo

  • pozna lego, zgradbo in vloge posameznih delov prebavne cevi

  • imenuje prebavne žleze in opredeli njihove funkcije

  • razlikuje med mehansko in kemijsko prebavo

  • pozna vloge prebavnih encimov

  • navede najpogostejše bolezni prebavil, vzroke zanje ter načine varovanja pred boleznimi

     

     

  •  

    Vaja

    Sledenje grižljaju hrane (opazovanje lastnega telesa)

     

    Prebavila

     

     

     

     

    – mehanska in kemična prebava, prebavni encimi

    – prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje), požiralnik, želodec (vratar), tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepo črevo), danka – iztrebki

    – prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra (jetrni krvni obtok, žolčnik)

    – črevesna resica, resorpcija, absorpcija

    – bolezni prebavil in preventivni ukrepi (ustrezna prehrana)

     

  • razume pomen izločanja za organizem

  • pozna dele izločal in njihovo zgradbo

  • opiše delovanje in pozna vloge izločal

  • opiše zgradbo in delovanje ledvic

  • navede vzroke za bolezni izločal in najpogostejše bolezni

  •  

    Vaja

    Ledvica sesalca (sekcija)

     

     

    Izločala

     

     

     

     

     

    – sečna pot: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica

    – ledvica (skorja, sredica, kotanja; sečna cevka)

    – bolezni sečnih organov

     


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

  • pozna vloge, zgradbo in delovanje ženskih in moških spolnih organov

  • pozna pot semenčic od nastanka do izliva semena

  • pozna menstrualni cikel in razume vlogo spolnih hormonov

  • pozna vpliv hormonskih sprememb med menstrualnim ciklom na fizično in psihično stanje ženske

  • pozna pomen higiene spolnih organov

  • pozna vzroke spolnih bolezni in njihove simptome ter načine varovanja pred okužbo z njimi
  •  

    Spolovila

    – moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne  spolne žleze, zunanje spolovilo

    – ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica, zunanje spolovilo

    – menstrualni cikel

    – spolne bolezni

    – higiena spolnih organov

     

  • pozna primarne in sekundarne spolne znake

  • razume vpliv hormonskih sprememb v obdobju pubertete

  • pojasni pot semenčic in jajčeca v spolnih organih od spolne združitve do oploditve

  • razloži razvoj osebka  od spojka do poroda

  • se zaveda odgovornosti in možnosti pri načrtovanju družine

  •  

    Vaja

    Spolne celice (mikroskopski preparat)

     

     

    Razmnoževanje    

    človeka

     

    – primarni spolni znaki, sekundarni spolni znaki

    – puberteta

    – spolna združitev, osemenitev, oploditev

    – zarodek, plod

    – zanositev, nosečnost , porod

    – načrtovanje družine

  • zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali

  • našteje značilnosti primatov

  • razloži stopnje v biotskem razvoju človeka

  • razloži pojem učlovečenje

    seznani se z osrednjimi materialnimi kulturami    

    človečnjakov in človeka v svetu in pri nas

  •  

    Vaja

    Paleolitska najdišča hominidov v Sloveniji

     

    Evolucija človeka

     

    Materialne kulture človečnjakov v geološki preteklosti

     

    – primat

    – učlovečenje

    – antropogeneza

    – človečnjak

     

    – materialna kultura


     

    CILJI

    DEJAVNOSTI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • pozna potek mejoze in razume njen pomen

  • poveže mejozo z gametogenezo

  • razume pojem alel

  • razume pojma fenotip in genotip

  • pozna osnovne principe dedovanja

  • pozna dedovanje spola pri človeku

  • razloži dedovanje krvnih skupin

  • razlikuje med normalnim in spremenjenim kariogramom človeka

  • zna analizirati rodovnik in predvideti genske kombinacije

  • pozna dedne bolezni človeka

  • razume pomen genetskega svetovanja pri načrtovanju družine

  •  

     

     

     

     

     

     

     

     

    Vaja

    Analiza kariograma

     

    Vaja

    Analiza rodovnikov

     

    HUMANA GENETIKA

     

    Dedovanje pri človeku

     

    – mejoza, haploidnost, diploidnost

    – gametogeneza: spermatogeneza,   oogeneza

    – alel; fenotip, genotip; recesivne in  dominantne lastnosti

    – spolno vezano dedovanje in dedovanje na  avtosomnih kromosomih

    – dedovanje spola

    – dedovanje krvnih skupin (ABO, Rh)

    – dedovanje hemofilije in barvne slepote

    – Downov sindrom

     

     



     

    PRAKTIČNO DELO

    Sestavni del pouka biologije je praktično delo. Dijak ima možnost za opazovanje, eksperimentiranje ter oblikovanje svojih lastnih ugotovitev in posplošitev. Praktično delo sestavljajo vaje ter laboratorijsko in terensko delo. Dijaki pri praktičnem delu načrtujejo, opazujejo, merijo ter zapisujejo podatke. Te uporabijo za posredovanje rezultatov; rezultate interpretirajo.

    Vsebine tematskih sklopov Uvod v biologijo, Celica, Osnovni življenjski procesi, Ekologija in Biologija človeka uporabimo kot izhodišče za eksperimentalno in raziskovalno delo dijaka.

    STRUKTURA PRAKTIČNEGA DELA:

      

    etape

     

     

    CILJI

     

    Samostojno načrtovanje eksperimentov

     

    Želimo doseči, da dijaki znajo:

  • posredovano in svojo lastno idejo preoblikovati oziroma prirediti skladno z načrtovanimi raziskavami

  • presoditi, kdaj je potrebno narediti eksperiment

  • napovedati potek eksperimenta in predvideti rezultate

  • določiti za raziskavo pomembne razmere

  • določiti učinek posameznega pogoja za raziskavo, ko je potrebno

  • izbrati primeren način zbiranja podatkov

  • izbrati ustrezne naprave, opremo in tehnike

  • upoštevati varnostne ukrepe

     

  •  

    Zbiranje podatkov

     

  • ustrezno uporabljati naprave in opremo

  • natančno opazovati in zbirati podatke glede na zastavljene cilje

  • opraviti ustrezno število opazovanj in meritev za zagotovitev verodostojnih sklepov

  • ponoviti opazovanja in meritve, kadar je to potrebno

  • dokumentirati podatke v skladu z raziskavo

     

  •  

    Analiza podatkov in oblikovanje sklepov

     

  • interpretirati kvalitativne in kvantitativne podatke

  • izpostaviti bistveno

  • uporabiti rezultate za oblikovanje sklepov

  • ugotavljati, ali so rezultati skladni s predvidevanji

     

  •  

    Razlaga in vrednotenje

    zbranih podatkov

     

  • premisliti, ali zbrani podatki zadostujejo za oblikovanje konkretnih sklepov

  • oblikovati sklepe in jih razložiti

  • ovrednotiti svoje sklepe

     


  • Cilji predlaganih laboratorijskih in terenskih del 

    1. Mikroskop in mikroskopiranje

    Dijak:  

    - se seznani s sestavo in uporabo svetlobnega mikroskopa,

    - se nauči mikroskopirati,

    - zna pripraviti mokre mikroskopske preparate

    - se nauči natančno opazovati in skicirati opazovane objekte. 

    2.  Živalska in rastlinska celica

    Dijak:

    - pod svetlobnim mikroskopom opazuje velikost, obliko in notranjo zgradbo različnih celic,

    - pripravi mokre preparate rastlinskih in živalskih celic,

    - s pomočjo svetlobnega mikroskopa primerja preparate rastlinskih in živalskih celic. 

    3.  Lastnosti celične membrane

    Dijak:

    - s pomočjo svetlobnega mikroskopa opazuje rastlinske celice v hipotoničnem in hipertoničnem okolju (plazmoliza in deplazmoliza). 

    4.  Določanje razširjenosti mikroorganizmov

    Dijak:  

     - spozna uporabo preproste mikrobiološke tehnike,

     - na gojišču mikrobne kolonije določi število mikroorganizmov. 

    5.  Delovanje enostavnih katalizatorjev

    Dijak:  

    - na osnovi poskusa z anorganskim in organskim katalizatorjem – encimom – spozna razlike,

     - ugotavlja vpliv dejavnikov (pH, temperature, velikosti delcev) na delovanje encimov. 

    6.  Delitev rastlinske celice

    Dijak:  

     - s pomočjo svetlobnega mikroskopa opazuje in skicira posamezne faze delitve jedra. 

    7.  Porabljanje ogljikovega dioksida in sproščanje kisika med fotosintezo

    Dijak:  

     - s poskusom dokaže sproščanje kisika pri fotosintezi in porabo pri dihanju,

     - s poskusom ugotovi, da se ogljikov dioksid pri fotosintezi porablja in pri dihanju

       sprošča,

     - pri poskusu spozna uporabnost indikatorjev. 

    8.      Kromatografsko dokazovanje rastlinskih barvil

    Dijak:  

     - izvede papirno kromatografijo rastlinskega izvlečka,

     - ugotavlja navzočnost različnih barvil v zelenih listih. 

    9.  Preučevanje alkoholnega vrenja

    Dijak:  

    - opazuje poskus z glivami kvasovkami v anaerobnih razmerah,

    - zazna spremembe in utemeljuje, da nastajata pri alkoholnem vrenju ogljikov dioksid in

     etanol. 

    10. Kriteriji za razvrščanje živih  bitij v sisteme

    Dijak:  

    - uporablja enostavne ključe za določanje živih bitij,

    - spoznava najpogostejše glive, rastline in živali obravnavanih ekosistemov,

    - primerja organizme in ugotavlja podobnost in različnost. 

    11. Terensko delo 

    Dijak uporablja različne metode dela na terenu:

    - nabira, določa in prepoznava organizme iz konkretnega habitata,

    - opazuje habitate  organizmov,

    - primerja različne načine povezanosti organizmov v habitatih,

    - primerja različne ekosisteme med seboj ter

    - spoznava pomen naravne dediščine. 

    12. Živi svet prsti

    Dijak:  

    - izkoplje talni profil in določi horizonte prsti,

    - spozna nekatere metode nabiranja, določanja in prepoznavanja makroskopskih organizmov v prsti. 

    13. Ugotavljanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete) po metodi transekta 

     Dijak:  

    - popiše živa bitja, jih določa, prepoznava  in poimenuje,

    - ugotavlja številčnost posameznih organizmov in

    - primerja različna popisna mesta med seboj glede na biotsko raznovrstnost. 

    14. Bioindikatorski organizmi v vodnih habitatih

    Dijak:  

    - popiše organizme ter jih določa in poimenuje,

    - ugotavlja navzočnost izbranih indikatorskih organizmov in sklepa o stopnji onesnaženosti vodnega habitata. 

    15. Lišaji kot bioindikatorski organizmi

    Dijak:  

    - popisuje lišaje na izbranem območju,

    - izdela lišajsko karto izbranega območja ter

    - na osnovi lišajske karte ugotavlja stopnjo onesnaženosti zraka.


    B Izbirni del programa 

    Izbirni del programa je namenjen utrjevanju učne snovi. Poteka predvsem v obliki terenskih del in laboratorijskih del ter vaj.

    Naslov programa: BIOLOŠKO LABORATORIJSKO IN TERENSKO DELO

    Obseg programa: 35 ur 

    Program obsega 15 ur skupnega programa in 20 ur izbirnega. Pri tem so na voljo trije moduli. 

    Skupni del programa 

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

  • zna  mikroskopirati in uporabljati imerzijski objektiv

  • se nauči uporabljati okularno merilo

     

  • pozna tehnike priprave različnih svežih mikroskopskih preparatov

  • se nauči  pripraviti mokre mikroskopske preparate

  • zna  natančno opazovati in skicirati opazovane objekte

  • se seznani s pripravo trajnih in poltrajnih preparatov

  •  

    Vaje

     

    Imerzijski objektiv

     

    Umerjanje okularnega merila

     

    Priprava in barvanje svežih mikroskopskih preparatov: rezina, replika, mečkanec, kosmanec in razmaz

     

     

    Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov

     

     

    – imerzijski objektiv

    – okularno merilo

    – rezina, replika mečkanec, kosmanec,razmaz

    – mokri preparat, poltrajni preparat, trajni preparat

     

  • pozna pripravo enostavnih gojišč

  • zna prenašati in nacepljati mikroorganizme na gojišča

  • pozna vrste sterilizacije

  • spozna preprosto tehniko barvanja in pripravo preparatov

  • prepozna nekatere mikroorganizme

  •  

    Vaji

     

    Priprava enostavnih gojišč

     

    Gojenje mikroorganizmov

     

     

    Mikrobiološke tehnike

     

    – gojišča: navadni agar, hranljivi agar, pepton

    – mikrobiološka zanka

    – sterilizacija

     

  • pozna postopek priprave na terensko delo (organizacijska, izvedbena in vsebinska priprava)

  • zna izbrati in uporabiti ustrezne pripomočke in instrumente za izbrano terensko delo

  • zna uporabiti (ob  izbranem primeru) različne metode dela: nabiranje, določanje,  prepoznavanje in opazovanje organizmov
  •  

    Vaji

    Floristični ali fitocenološki popisi rastlin, gliv in lišajev

     

    Metode lova kopenskih in vodnih organizmov

     

     

    Terensko delo

     

     

    – floristični popis,   fitocenološki popis,

    – metode lova organizmov


    Izbirni del programa 

    Modul A: Laboratorijsko delo

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

  • zna uporabljati mikrotom in pripraviti rezine tkiv

  • spozna postopke barvanja mikropreparatov

  • zna pripravi poltrajni preparat tkivne rezine v glicerin - želatini

  • zna  pripraviti trajni preparat:TOTO  preparat vinske mušice ali trajni preparat tkivne rezine

  • zna interpretirati  rezultate,

  • zna uporabiti osvojene tehnike in

          metode dela pri reševanjukonkretnega primera

  • izvede kratko "raziskavo", izdela pisno poročilo in nalogo ustno predstavi
  •  

    Vaji

     

    Priprava poltrajnega preparata

     

    Priprava trajnega preparata

     

     

     

    Uporaba osvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema

     

    Mikroskop in priprava mikroskopskih preparatov

     

    – poltrajni preparat    (tkivna rezina)

    – trajni preparat  (TOTO preparat)

    – sterologija

    Modul B: Terensko delo

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

  • preuči abiotske dejavnike v izbranem okolju

  • nabira, določa in prepoznava organizme v izbranih okoljih  (travnik, gozd, polje, voda, jame)

  • zna uporabljati osnovne statistične metode za obdelavo podatkov

  • ugotavlja navzočnost indikatorskih organizmov in sklepa o stopnji onesnaženosti okolja

  • zna interpretirati  rezultate, uporabi osvojene tehnike

          in metode dela pri reševanju

          konkretnega primera

  • izvede kratko "raziskavo", izdela

          pisno poročilo in nalogo ustno

          predstavi

  •  

    Vaje

    Preučevanje abiotskih dejavnikov okolja

     

    Metoda transekta

     

    Biološka analiza vode

     

    Ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka

     

    Uporaba osvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema

     

    Metode terenskega dela

     

    – abiotski dejavniki: T,  

        pH, vlaga, tekstura tal,       

        osvetljenost, kemijska

        zgradba tal

    – biotski indeks

    – saprobna stopnja

    – karta lišajev, metoda

        transekta

    Modul C: Gojenje organizmov

    Cilji

    Dejavnosti

    Vsebine

    Pojmi

    Dijak:

  • pripravi gojišča za različne organizme

  • izdela vivarije

  • zna vzdrževati gojišča/vivarij

  • uspešno goji rastline in živali

  • zna interpretirati  rezultate

  • uporabi naučene tehnike in metode dela pri reševanju konkretnega primera

  • izvede kratko "raziskavo", izdela pisno poročilo in nalogo ustno predstavi
  • Vaje

    Monokulture živali

     

    Akvarij, akvaterarij in terarij

     

    Gojenje rastlin

     

    Uporaba osvojenih tehnik dela pri obdelavi konkretnega problema

     

    Gojitvene tehnike

     

    – monokulture

    – akvarij, terarij

    – akvaterarij

    – posodovke,     hidroponika, vrtne   rastline



    2 STANDARDI ZNANJ

     

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • Dijak:

  • opredeli mesto biologije v znanosti in njen pomen za vsakdanjem življenju

  • poveže biološka spoznanja s spoznanji drugih naravoslovnih, družboslovnih ter tehniških ved in znanosti

  • UVOD V BIOLOGIJO

     

    Biologija kot znanost in veda

     

    – veda

    – znanost

    – stroka

     

    Glede na izbrano laboratorijsko delo:

  • opredeli raziskovalni problem in postavi hipotezo

  • zna poiskati informacije v zvezi z načrtovanjem biološke raziskave in jih uporabiti

  • načrtuje raziskave, zbira podatke in izbere potrebne pripomočke

  • interpretira rezultate raziskave in formulira sklepe

  • opredeli razliko med dejstvom in podatkom

  • pozna razliko med hipotezam, teorijo, naukom in zakonom

  • Načrtovanje biološke

    raziskave

     

     

     

    – dejstvo, podatek, hipoteza, 

     teorija, nauk, zakon

    – znanstveni problem

    – laboratorijsko delo

    – terensko delo

  • pozna vsaj dve hipotezi o razmerah na Zemlji pred nastankom živih bitij

  • opredeli se za katero od hipotez o nastanku živih bitij in jo opiše

  • Kemo- in bioevolucija

    – kemoevolucija

    – organske spojine

    – anorganske spojine

     

  • glede na izbrano raziskavo prepozna posamezne značilnosti živih bitij (celična organizacija, individualnost, presnavljanje, odzivnost na dražljaje, spremenljivost, prilagodljivost, regulacijski mehanizmi, razmnoževanje, rast, staranje, umrljivost)

  • je seznanjen z etičnimi načeli pri delu z organizmi in poseganju v naravo

  • razume medsebojne odvisnosti živih bitij

  • Značilnosti živega

     

     

     

     

     

    – celična organizacija, 

     individualnost, 

     presnavljanje, dražljaj, 

     spremenljivost, 

     prilagodljivost 

    – regulacijski mehanizem, 

     razmnoževanje, rast,

     staranje, umrljivost

    – celovitost narave

    – raznolikost narave

  • pozna sestavo in uporabo svetlobnega mikroskopa

  • zna pripraviti mokre mikroskopske preparate

     zna mikroskopirati ter natančno opazovati in skicirati opazovane objekte

  • Mikroskopiranje

    – svetlobni mikroskop

    – mokri mikroskopski

     preparat

     

  • definira pojem celica

  • pozna osnovno zgradbo celice

  • razlikuje med zgradbo prokariotske in evkariotske celice

  • razlikuje med zgradbo rastlinske in živalske celice

  • pozna pomen specializacije in diferenciacije celic

  • CELICA

     

     

    Celica – osnovna življenjska enota

     

    – prokariotska celica

    – evkariotska celica

    – zgradba celice

    – specializacija

    – diferenciacija celic

     


     

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • razlikuje med plazmolizo in deplazmolizo pri rastlinski celici

  • razume pomen celične membrane

  • razume selektivno prepustnost celične membrane

  • razlikuje med pasivnim in aktivnim transportom

  • Zgradba in vloga celične membrane

     

    – celična membrana

    – pasivni in aktivni transport

    – plazmoliza in deplazmoliza

     

  • pozna zgradbo in  vlogo celične stene

  • Celična stena

    – celična stena

  • pozna  osnovno sestavo citoplazme

  • Citoplazma

    – citoplazma

  • na sliki ali shemi celice prepozna celične strukture in organele

  • pozna vlogo:  vakuol, plastidov, mitohondrijev in ribosomov

  • razloži pomen jedra za celico

  • opredeli vlogo kromosomov              

  • pojasni pojma haploidnost in diploidnost

  • Celični organeli

     

     

    Celično jedro

    – vakuola, plastid, mitohondrij

    – ribosom

    – celično jedro

    – haploidnost

    – diploidnost

  • ob modelu ali shemi nukleotidne verige razloži način povezovanja nukleotidov

  • ob shemi DNK razloži njeno zgradbo

  • opredeli vlogo in pomen DNK

  • razloži  podvajanje DNK in pozna pomen le-tega

  • pojasni pomen mutacij za življenje

  • pozna mutagene dejavnike

  • definira pojme gen, kromosom, genom

  • opredeli  vlogo različnih tipov RNK v evkariotski celici

  •  

    Nukleinske   kisline

    – nukleinska kislina

    – nukleotid

    – nukleotidna veriga

    – polinukleotid

    – DNK (DNA)

    – gen, kromosom, genom

    – mutacija (genska, 

    kromosomska in 

    genomska mutacija)

    – RNK

  • opredeli pojem mitoza

  • razlikuje stopnje delitve celic

  • pojasni temeljno razliko med mejozo in mitozo

  • zna opredeliti, kje v organizmu poteka mejoza

  • Delitev

    – celična delitev

    – mitoza

    – mejoza

  • opredeli  pomen molekul ATP pri dogajanjih v celici, povezanih z energijo

  • pojasni proces prenosa energije v celici

  • OSNOVNI ŽIVLJENJSKI PROCESI

    – ATP

    – z energijo bogate

    molekule

     

  • pozna dejavnike, ki vplivajo na delovanje encimov

  • zna razložiti pomen encimov v celicah

  •  

    Encimi

    – encim

    – katalizator

  • pozna vrenje kot proces biokemijskih in energijskih pretvorb

  • ve, da so v procesu vrenja  udeleženi encimi

  • ve, da se pri dogajanjih, povezanih z energijož, sprošča toplota

  • razlikuje med alkoholnim, ocetno- in mlečnokislinskim vrenjem
  • Vrenje

     

    – vrenje

    – alkoholno,  mlečnokislinsko in     ocetnokislinsko vrenje

    – anaerobnost

    – biotehnologija

     

     


    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • pojasni pomen vezave ogljikovega dioksida  in vode med fotosintezo za rastlino

  • ve, da v procesu fotosinteze nastajata glukoza ter kisik kot stranska produkta

  • pozna dejstvo, da se del svetlobne energije pretvori  v kemijsko energijo ogljikovih hidratov, del pa se je sprosti  kot toplota

  • ve, da se energija sprošča med nastajanjem kemijskih vezi v molekulah

  • Fotosinteza

     

    – fotosinteza

    – kloroplast

    – fotosintetsko barvilo

    – klorofil

     

     

     

     

  • pojasni pomen fotosinteze za  živa bitja na Zemlji

  • pozna pomen ogljikovih hidratov kot enega osnovnih virov energije za živa bitja

  • na osnovi rezultatov kromatograma  sklepa, da so v zelenih rastlinah različna barvila

  • pojasni vlogo klorofila in kloroplastov pri fotosintezi

  • na mikroskopskem preparatu, sliki ali skici prepozna kloroplaste

  •  

    – kromatogram

    – avtotrofni organizem

    – svetlobna energija

  • opredeli pojem celično dihanje

  • pojasni proces aerobne razgraditve ogljikovih hidratov, pri katerem se porablja kisik, sproščajo pa se ogljikov dioksid, voda in energija

  • pojasni podobnosti in razlike med gorenjem kot kemijskim ter celičnim dihanjem kot encimskim procesom

  • pojasni pomen celičnega dihanja za živa bitja

  • primerja avtotrofne organizme s heterotrofnimi

  • pojasni vlogo  mitohondrijev pri celičnem dihanju

  • Celično dihanje

     

     

     

     

    Povezanost življenjskih procesov

    – celično dihanje

    – aerobnost

     

     

     

    – mitohondrij

    – heterotrofni organizem

     

  • definira pojme celica, tkivo, organ, organski sistem, organizem, mnogocelični organizem

  • na osnovi opazovanja opiše zgradbo tkiv, organov in organskih sistemov mnogoceličnega organizma

  • našteje razlike med eno- in mnogoceličnimi organizmi

  • ORGANIZACIJSKI TIPI ŽIVIH BITIJ

     

     

    Ravni notranje organizacije

    – celica, tkiva, organi, organski sistemi,  organizem

    – enoceličnost

    – mnogoceličnost

     

  • pozna strokovne kriterije za razvrščanje organizmov v sisteme

  • ob primerjanju zgradbe različnih živih bitij ugotovi morfološke podobnosti in razlike med njimi ter jih zna razvrstiti v sistem

  • definira pojem vrsta

  • pozna  višje taksonomske enote

  • s pomočjo določevalnega ključa določi organizme

  • Sistemi  živih bitij

     

     

    – vrsta

    – rod

    – družina

    – red

    – razred

    – deblo

    – kraljestvo



    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • pozna osnovne značilnosti virusov

  • ob primeru sheme bakteriofaga pojasni osnovno zgradbo virusov

  • razloži princip razmnoževanja virusov

  • pojasni osnovno zgradbo in princip razmnoževanja virusa HIV

  • pozna način okužbe in posledice ter zaščito pred okužbo z virusom HIV

  • Virusi

    – virusi

    – virus HIV

    – patogenost

     

  • ob konkretnih primerih delovanja mikroorganizmov sklepa  o njihovi raznolikosti in številnosti
  • Mikroorganizmi

    – mikroorganizem

     

  • skicira in pojasni značilno zgradbo in velikost prokariotske (npr. bakterijske) celice

  • opredeli  način in hitrost razmnoževanja bakterij

  • pojasni pomen bakterijskih razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi

  • pozna  primere gospodarsko pomembnih bakterij

  • opredeli pojma biotehnologija in gensko inženirstvo

  • pozna pomen modrozelenih cepljivk v naravi

  • Prokarioti

     

    CEPLJIVKE        

    – prokariotska celica

    – bakterije

    – aerobnost in anaerobnost

    – patogena bakterija

    – razkrojevalec

    – modrozelene cepljivke

  • pojasni bistvene razlike med prokariotsko in evkariotsko celico

  • Evkarioti

    – evkariotska celica

     

  • opredeli ekološke tipe gliv

  • ob konkretnem primeru razloži princip mikorize in opredeli njen pomen za oba partnerja

  • razloži  zgradbo lišajev in pojasni simbiozo pri lišajskem organizmu

  • razloži bioindikatorski pomen lišajev

  • GLIVE

     

     

     

     

      Lišaji

     

    – glive, mikoriza

    – gniloživka, zajedalka in  mikorizna gliva

    – simbioza

    – bioindikator

    – steljka

    – lišaji

  • prepozna glavne predstavnike alg, mahov, praprotnic in semenk domačega okolja

  • ob konkretnem primeru ugotovi pripadnost rastlin deblu oziroma poddeblu

  • opredeli skupne značilnosti živih bitij, ki pripadajo posamezni taksonomski enoti,

  • pojasni pomen rastlin za življenje preostalih živih bitij na Zemlji

  •  

    RASTLINE

    – alge

    – mahovi

    – praprotnice

    – semenke

    – vegetativni organ

    – reprodukcijski organ

     

  • pozna nekaj predstavnikov večjih taksonomskih enot živali

  • prepozna osnovne živalske skupine praživali, spužev,  mehkužcev, nečlenarjev, kolobarnikov, členonožcev, iglokožcev in vretenčarjev

  • na konkretnih primerih ugotovi pripadnost živali večji taksonomski enoti

  • pojasni pomen živali za življenje preostalih živih bitij na Zemlji

  •      

    ŽIVALI

     

    – enoceličarji

    – praživali

    – spužve

    – nečlenarji

    – mehkužci

    – mnogočlenarji

    – kolobarniki

    – členonožci

    – maločlenarji, iglokožci

    – strunarji, vretenčarji


     

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

    Dijak:

  • opredeli pojem narava

  • opredeli pojem ekologija in utemelji pomen ekološkega znanja za vsakdanje življenje

  • definira pojem ekosistem

  • ob konkretnem primeru ekosistema opredeli življenjski prostor (biotop) in življenjsko združbo (biocenozo)

  • našteje nekaj neživih (abiotskih) in nekaj živih  (biotskih) dejavnikov ter pojasni njihov pomen v ekosistemu

  • ob primerih pojasni  pojma habitat in ekološka niša,

  • definira pojma biosfera in ekosfera
  •     

    EKOLOGIJA

     

     

    Osnovni pojmi

    iz ekologije

     

     

     

     

    – narava

    – ekosistem

    – življenjski prostor (biotop)

    – neživi (abiotski) dejavniki

    – živi (biotski) dejavniki

    – življenjska združba (biocenoza)

    – okolje, biosfera,   ekosfera, habitat

    – ekološka niša

  • definira pojem populacija in ga pojasni ob konkretnem primeru

  • opredeli glavne lastnosti populacije in jih pojasni ob konkretnih primerih

  • ob primerih razloži medsebojno odvisnost dejavnikov okolja ter opredeli pojem ekološko ravnovesje

  • opredeli in razloži pojem nosilnost okolja

  • predvidi posledice spremembe izbranega dejavnika v izbranem okolju

  • uporabi znanje iz ekologije populacij in utemelji podobnosti in razlike med človeško in živalskimi populacijami

  • na osnovi podatkov ugotovi gibanje rasti človeške populacije in predvidi posledice eksponentne rasti

  •  

    Ekologija populacij

    – populacija

    – ekološko ravnovesje

    – nosilnost okolja

     

  • ob primerih pojasni in razloži pojme proizvajalec (producent), potrošnik (konzument) in razgrajevalec (dekompozitor)

  • izdela shemo prehranjevalne verige in prehranjevalnega spleta ter opredeli oba pojma

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu

  • opredeli vlogo in mesto človeka ob izbranem primeru prehranjevalnega spleta

  • ob primeru prehranjevalne verige ter prehranjevalnega spleta razloži kroženje snovi in pretok energije v ekosistemu

  • ob primeru prehranjevalne verige oziroma prehranjevalnega spleta razloži kroženje in akumulacijo toksičnih snovi v ekosistemu oziroma biosferi

  • ob primeru energijske piramide pojasni odnose in razmerja med členi prehranjevalne verige

  • Kroženje snovi in pretok energije v naravi

    – proizvajalec, potrošnik, razgrajevalec

    – prehranjevalna veriga

    – prehranjevalni splet

    – energijska piramida

     

  • ob primeru pojasni odnose med vrstami (interspecifične) odnose in odnose znotraj vrste (intraspecifične odnose)

  • Odnosi med organizmi

    – odnosi med vrstami

    – odnosi znotraj vrste


     

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • ob primerih razloži  skupne značilnosti kopenskih ekosistemov in glavne razlike med njimi

  • uporabi znanje iz ekologije za razlago vplivov na biotsko raznovrstnost in številčnosti živih bitij

  • zna sestaviti shemo prehranjevalnih spletov v ekosistemu

  • opredeli temeljne skupne značilnosti in glavne razlike med ekosistemi

  • sklepa na raznolikost ekosistemov v svetu in pri nas glede na geografsko lego in klimatske značilnosti

  • ob primerih ekosistemov  izpostavi posledice človeškega poseganja v prostor

  • opredeli pojem ekološko zaporedje

  •  

    Ekosistemi

     

     

     

    – ekosistem

    – kopenski, vodni ter antropogeni ekosistemi

    – indikatorski organizmi

    – ekološko zaporedje  (sukcesija)

    – časovna struktura ekosistemov

     

  • razloži razloge za demografsko eksplozijo in njene posledice

  • pozna  glavne vire onesnaževanja zraka in pojasni posledice

  • razloži pomen gozdov ter pojasni izginjanje in propadanje gozdov zaradi kislega dežja

  • pozna nekaj načinov gospodarjenja z gozdovi

  • pojasni posledice uničevanja prsti in zmanjševanja njene plodnosti

  • ob primerih siromašenja biotske raznovrstnosti razloži  možne posledice

  • Glavni ekološki problemi in ukrepi, potrebni za reševanje le-teh

    – demografska eksplozija človeštva

    – onesnaževanje

    – degradacija

     

     

     

  • opredeli glavne vire onesnaževanja voda in pojasni posledice onesnaževanja

  • pozna nekaj načinov čiščenja odpadnih voda

  • navede nekaj primerov posegov v okolje in posledice neupoštevanja biotskih zakonitosti

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za zmanjšanje negativnih posledic za okolje

  •  

    – vneseni organizmi

    – polutanti

    – samoočiščevalna sposobnost

    – kisli dež

    – topla greda

     

  • opredeli pojem naravna dediščina

  • razloži pomen varovanja naravne dediščine

  • pozna najbolj ogrožene ekosisteme ter organizme  v Sloveniji in svetu

  • na osnovi znanja iz ekologije opredeli možne ukrepe za varovanje naravne dediščine oziroma  ekološko ustrezno ravnanje

  • Varovanje naravne dediščine

    – naravna dediščina

    – zakonodaja

     

     

  • definira pojem tkivo

  • definira pojma organ in organski sistem

  • našteje organske sisteme človeškega telesa

  • BIOLOGIJA ČLOVEKA

     

    Tkiva, Organi,

    Organski sistemi

    – tkiva v človeškem telesu

    – organi in organski sistemi

  • pojasni pomen in vloge kože

  • opiše zgradbo kože

  • pozna kožne tvorbe in kožne žleze

  • razloži pomen nege in zaščite kože ter  vzroke in posledice najpogostejših kožnih bolezni in poškodb

  •  

    Koža

     

     

     

    – vloge kože: zaščitna

       vloga, stik z okoljem

    – zgradba kože, kožne tvorbe, kožne žleze,nega kože, kožne bolezni in poškodbe

     


    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • pojasni  pomen in vloge okostja

  • pozna in poimenuje osnovne dele človeškega okostja

  • pozna razlike med hrustancem in kostjo

  • prepozna različne tipe kostnih stikov

  • pozna zgradbo in delovanje sklepov

  • pozna najpogostejše bolezni in poškodbe kosti in sklepov
  •  

    Okostje

     

     

     

     

    – vloge okostja: opora, gibanje, varovanje, zaloga mineralov

    – kosti glave, trupa in okončin

    – kostni stiki: negibljivi in gibljivi

    – poškodbe in bolezni kosti in sklepov

  • pozna vlogo skeletnih mišic

  • ve, kako delujeta mišično vlakno in mišica

  • pozna delovanje glavnih skeletnih mišic

  • navede najpogostejše poškodbe mišic in vzroke zanje

  •  

    Mišičje

     

    Skeletne  mišice

    – skeletne mišice

    – mišično vlakno,  mišica

    – delovanje skeletnih mišic

    – bolezni in poškodbe mišic

  • ve, kateri so regulacijski sistemi

  • pozna pojem homeostaza

  • Regulacijski sistemi

    – hormonski in živčni sistem

    – homeostaza

  • definira pojem endokrina žleza

  • pozna pomen hormonov

  • pozna endokrine žleze človeka in zna opisati njihov položaj v telesu

  • poimenuje hormone in žleze, ki jih izločajo

  • pozna negativno povratno zvezo

  • pozna nekatere najpogostejše bolezni in nepravilnosti v delovanju hormonskih žlez

  •  

    Hormonski sistem

    – endokrina žleza

    – hormon, hormonska regulacija

    – ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi,  priželjc, češarika, spolne žleze, hipofiza

  • pojasni pomen živčne celice, živčnega tkiva in živčnega sistema

  • loči  pojma dražljaj in vzburjenje

  • pozna delovanje živčevja

  • razloži delovanje refleksnega loka

  • pozna somatsko in  vegetativno živčevje

  • pozna zgradbo centralnega živčevja

  • pozna poglavitne poškodbe in bolezni živčevja

  •   

    Živčni  sistem

    – živčna celica, tkivo

    – dražljaj in vzburjenje

    – refleksni lok

    – somatsko in  vegetativno živčevje

    – možgani (možgansko deblo, mali in veliki možgani), hrbtenjača

    – poškodbe in bolezni živčevja

  • pozna pomen in vlogo  zunanjih čutil

  • razlikuje glavne vrste receptorjev

  • pozna osnovno strukturo, funkcijo in delovanje čutil

  • pozna vzroke za najpogostejše poškodbe in bolezni čutil ter načine varovanja čutil

  •  

    Čutila

     

     

     

     

     

    – vloga zunanjih čutil

    – vrste receptorjev: foto-, mehano-, kemo-,  termoreceptorji

    – čutilo za vid, čutilo za okus, čutilo za voh, čutilo za sluh in ravnotežje, čutila v koži

  • pojasni pomen obtočil za organizem

  • Obtočila

    – pomen obtočil

  • pozna pomen in našteje sestavne dele krvožilja

  • opiše sestavine krvi in njihove funkcije

  • pozna krvne skupine in krvodajalstvo

  • pojasni zgradbo in delovanje srca

  • razlikuje zgradbo in funkcijo krvnih žil

  • zna opisati, kako teče kri po telesu

  • ve, kaj je krvni tlak

  • zna našteti najpogostejše bolezni krvi, srca in ožilja in razume pomen pravočasnega varovanja

  •  

    Krvožilje

    – kri, srce, krvne žile

    – kri: krvna plazma, krvna telesca (rdeča, bela, krvne ploščice); krvne skupine

    – krvne žile: arterije, vene, kapilare

    – telesni, pljučni krvni obtok, bolezni srca in ožilja, krvni tlak


     

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • pozna pomen mezgovnega sistema

  • pozna sestavne dele mezgovnega sitema

  • Mezgovni sistem

     

    – mezga

    – mezgovni organi  (mezgovnice, vranica, priželjc, bezgavke)

  • pojasni pomen imunskega  sistema

  • pozna pojma antigen in protitelo

  • primerja aktivno in pasivno imunost

  • razume reakcijo organizma na okužbo z virusom HIV

  •  

    Imunski sistem

     

    – imunski sistem

    – antigen, protitelo

    – aktivna in pasivna imunost

     

  • opredeli vloge dihal

  • pozna zgradbo dihal

  •   razlikuje med celičnim in pljučnim dihanjem

  • pozna pomen hemoglobina za prenašanje kisika in ogljikovega dioksida v organizmu

  • navede pogoste bolezni dihal in vzroke zanje

  •  

    Dihala

     

     

     

    – dihalna pot (nosna votlina, ustna votlina, žrelo, grlo, sapnik, sapnice)

    – pljuča: zgradba in delovanje

    – bolezni dihal (vpliv kajenja, onesnaženega zraka)

  • razume pomen prebavil in pozna njihovo zgradbo

  • pozna vlogo, zgradbo in lego posameznih odsekov prebavne cevi

  • pozna prebavne žleze in njihove funkcije

  • razlikuje med mehansko in kemijsko prebavo

  • navede najpogostejše bolezni prebavil, vzroke zanje ter načine varovanja pred boleznimi
  •  

      Prebavila

     

     

     

     

    – mehanska in kemična prebava

    – prebavna cev in prebavni organi: usta (jezik, zobje) požiralnik, želodec, tanko črevo (dvanajstnik), debelo črevo (slepič), danka

    – prebavne žleze: slinavke, trebušna slinavka, jetra

    – bolezni prebavil

  • pozna dele izločal, njihovo zgradbo in vlogo

  • opiše zgradbo in delovanje ledvic

  • navede vzroke in najpogostejše bolezni izločal

  •  

    Izločala

     

     

     

    – sečna pot: ledvice, sečevod, sečni mehur, sečnica

    – ledvice (skorja, sredica, kotanja,sečna cevka)

    – bolezni sečnih organov

  • pozna vloge in zgradbo ženskih in moških spolnih organov

  • pozna menstrualni cikel in hormonske spremembe med menstrualnim ciklom

  • pozna pomen higiene spolnih organov

  • pozna vzroke in simptome spolnih bolezni ter načine varovanja pred okužbo

  •  

    Spolovila

    – moški spolni organi: modo, izvodila, pomožne spolne žleze, zunanje spolovilo

    – ženski spolni organi: jajčnik, jajcevod, maternica, nožnica,   zunanje spolovilo

    – menstrualni cikel

    – spolne bolezni

    – higiena spolnih organov

  • pozna primarne in sekundarne spolne znake

  • pozna vpliv hormonskih sprememb v obdobju pubertete

  • pojasni pot semenčic in jajčeca v spolnih organih od spolne združitve do oploditve

  • pozna razvoj osebka od spojka do poroda

  • se zaveda odgovornosti in možnosti pri načrtovanju družine

  • Razmnoževanje človeka

     

     

    – primarni spolni znaki,   sekundarni spolni znaki

    – puberteta

    – spolna združitev, osemenitev, oploditev

    – zarodek, plod

    – zanositev, nosečnost, porod

    – načrtovanje družine


     

    CILJI

    VSEBINE

    POJMI

  • zna uvrstiti človeka v kraljestvo živali

  • našteje nekaj značilnosti primatov

  • pozna stopnje v biotskem razvoju človeka

  • pozna pojem  učlovečenje

  • Evolucija človeka

     

    – primat

    – učlovečenje

    – človečnjak

  • pozna mejozo in njen pomen

  • razume pojem alel

  • razume pojma fenotip in genotip

  • pozna osnovne principe dedovanja

  • pozna dedovanje spola pri človeku

  • razloži dedovanje krvnih skupin

  • pozna primere dednih bolezni človeka

  • pozna pomen genetskega svetovanja pri načrtovanju družine

  •  

    humana genetika

    – mejoza

    – alel; fenotip, genotip; recesivne in dominantne lastnosti

    – spolno vezano dedovanje in dedovanje na avtosomnih kromosomih

    – dedovanje spola

    – dedovanje krvnih skupin

     

     


    III. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

     

    Specialna didaktična priporočila in medpredmetne povezave so zaradi večje preglednosti vključene k posameznim tematskim sklopom v predmetnem katalogu znanj.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    1 SPLOŠNI CILJI TER STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Učni cilji so usmerjeni v celostni razvoj učenčeve osebnosti – od pridobivanja znanja in spretnosti do oblikovanja njegovega vrednostnega sistema o sebi in svetu. 

    Splošni cilji preverjanja znanj 

    Dijak mora:

    -       znati postavljati hipoteze in razpravljati o njih;

    -       znati pojasniti pojme, dejstva in zakonitosti o celici, osnovnih življenjskih procesih, organizacijskih tipih živih bitij, ekologiji in biologiji človeka;

    -       znati preučevati izbrane življenjske procese in pojave;

    -       biti sposoben z iskanjem in preučevanjem oblikovati sodobna spoznanja o zgradbi in delovanju žive narave;

    -       biti sposoben povezovati znanja s področja biologije z drugimi naravoslovnimi ter družboslovnimi in tehniškimi znanji;

    -       biti sposoben prepoznavati ekološke probleme  v okviru svoje stroke;

    -       znati opazovati in učinkovito ter varno  raziskovati;

    -       znati posploševati in uporabljati pridobljena spoznanja;

    -       biti sposoben upoštevati pridobljeno biološko znanje za aktivno varovanje okolja

    -       razumeti medsebojne povezanost živih bitij.

     

     

    2 NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Pri predmetu biologija preverjamo znanje na tri načine: 

  • ustno preverjanje,

  • pisno preverjanje,

  • praktično delo (ocenjevanje dela in izdelkov). 

    Priporočamo, da učitelji preverjajo znanje na vse tri načine in tako zagotovijo čim bolj kompleksno oceno. Dijaku omogočamo, da lahko na subjektivno najustreznejši način pokaže kar največ znanja v širšem smislu besede.

    Učitelj oceni delo in poročila po kriterijih, navedenih v poglavju Kriteriji za vrednotenje znanja.


    3 STRUKTURA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

     

    Preverjanje znanja iz biologije obsega tri ravni:

    A  znanje in razumevanje,

    B zajemanje in obdelava podatkov ter reševanje problemov,

    C eksperimentalne veščine.

     

    A ZNANJE IN RAZUMEVANJE 

    Dijaki naj poznajo in razumejo:

  • naštete biološke pojave, zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije,

  • tehnike laboratorijskega in terenskega dela s pripomočki in aparaturami,

  • varnostne ukrepe pri delu v laboratoriju in na terenu,

  • vplive biološkega in tehnološkega poseganja v okolje ter njihove posledice za okolje in družbo ter

  • načine primernega ravnanja z živimi bitji oziroma naravo.

    Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto začenjajo z besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razloži, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj, naštej.

     

    B ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV 

    Dijaki naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafično, numerično):

  • poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov,

  • preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo,

  • smiselno uporabiti podatke,

  • smiselno razložiti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose,

  • oblikovati napovedi in hipoteze,

  • reševati probleme s povezovanjem znanja iz različnih poglavij biologije ter preostalih predmetov,

  • uporabiti znanje v novih situacijah: zastaviti nove probleme, kritično analizirati, navesti razloge za in proti.

    Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo te spretnosti, se pogosto nanašajo na prenos znanja na primere. Pri odgovorih na vprašanja in reševanju problemov v okviru preverjanja sposobnosti in veščin morajo dijaki znanje logično in deduktivno uporabiti v novi situaciji.

    Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto začenjajo z besedami: napovej, predlagaj, izpelji, določi, razloži, uporabi, poveži, primerjaj.

     

    C EKSPERIMENTALNE VEŠČINE 

    Dijaki  naj znajo:

  • načrtovati raziskave in/ali ovrednotiti metode ter predlagati možne izboljšave raziskav,

  • spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja,

  • oblikovati poročilo o eksperimentalnem delu (razložiti in ovrednotiti eksperimentalna opazovanja in podatke) in jih interpretirati,

  • uporabljati tehnike laboratorijskega in terenskega dela ter pripomočke in aparature ter pri tem upoštevati navodila, ko je to potrebno.