MATERIALI - GRADBENIŠKI MODUL 

PREDMETNI KATALOG - UČNI NAČRT

 

TEHNIŠKA GIMNAZIJA

210 ur

Učni načrt je bil sprejet na 37. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 6. 7. 2000.

 

 

VSEBINA

I. OPREDELITEV PREDMETA

II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

III. MEDPREDMETNE POVEZAVE 

IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

 

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

 

Učna vsebina izbirnega strokovnega maturitetnega predmeta se podaja v 2., 3. in 4. letniku .

Sestavljena je iz naslednjih sklopov:

2. letnik (70 ur): materiali-osnova

3. letnik (105 ur):

1. Klasifikacija gradbenih materialov
2. Preiskave materialov
3. Voda
4. Naravni kamen kot gradbeni material
5. Kamniti agregat
6. Gradbena keramika
7. Ogljikovodikova veziva
8. Mineralna veziva
9. Malte
10. Betoni

 

4.letnik (105 ur):

11. Les
12. Kovine
13. Barvne kovine
14. Armirani beton
15. Gradbeno steklo
16. Sintetični materiali
17. Lepila
18. Kiti in lepilne mase
19. Barve in laki
20. Biomateriali

 

Premet podpirajo laboratorijske vaje.

V 3.letniku se dijaki seznanijo z osnovnimi materiali v gradbeništvu, njihovimi karakteristikami in možnostmi uporabe ter tehnološke obdelave.

V 4.letniku se dijaki seznanijo z lesom in  kovinami ter nadaljujejo z nekaterimi sintetičnimi materiali, steklom, barvami in kiti kot nepogrešljivimi spremljevalci osnovnih materialov v gradbeništvu.

Ob koncu se v zadnjem sklopu srečajo s pojmom biohiše in izbire ustreznih biomaterialov glede na znana dejstva gradbene biologije.

Snov predmeta se smiselno povezuje z drugimi maturitetnimi predmeti, kot so mehanika, fizika in kemija ter biologija.

Predmet povezuje različna znanja in navaja dijake k ustvarjalnemu in kritičnemu mišljenju prihodnjih gradbenih inženirjev.

Glede na izjemen razmah znanj na področju materialov, ki nas dnevno presenečajo z novimi pripadniki te ali one skupine, menimo, da je za maturanta tehniške gimnazije ta predmet kot strokovni izbirni maturitetni predmet izjemnega pomena, saj:

  • razvija dijaku širino pri  razumevanju tehnike;
  • ponuja aplikativen pristop k razumevanue nekaterih osnovnih problemov materialov;
  • dijaku omogoča s spoznavanjem različnih materialov možnost izbire in odločitve za optimalno varianto, kar je prvi in temeljni korak pri nepogrešljivih (prihodnjih) inženirskih odločitvah;
  • dijaka seznanja z enim najširših intelektualnih horizontov , saj je ni tehnične ali katere druge vede, ki se je materiali ne bi dotaknili;
  • dijakom omogoča, da se z vsebino predmeta v vseh treh letih bolj zagotovo in z večjo pripadnostjo odločijo (ali pa tudi ne) za nadaljevanje študija v tej smeri.   

    Menimo, da je predmet pri vzpostavljanju TEHNIŠKE gimnazije nepogrešljiv, saj predstavlja najširšo osnovo za ustrezno tehniško razumevanje drugih potrebnih znanj predmetnika.

  • II. PREDMETNI KATALOGI ZNANJ

    VSEBINE

    ŠT.UR

    OPERATIVNI CILJI

    STANDARDI ZNANJA

    DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

    3. LETNIK

    1. KLASIFIKACIJA GRADBENIH MATERIALOV GLEDE NA IZVOR IN UPORABO

    2

    Dijaki :

  • spoznajo vrste materialov po:
    - izvoru,
    - sestavi,
    - uporabi,
    - lastnostih
  • osvojijo temeljna strokovna znanja

  • Osnovni pojmi in vrste:

    Naravni in umetni material

    Anorganski in organski materiali

    konstrukcijski, vezivni, izolacijski, dekorativni

  •  

    Zgodovina in razvoj gradbenih materialov

    2

    Dijak se:

  • seznani z nastankom in razvojem gradbenih materialov

  • uporabnostjo različnih gradbenih materialov

  • Uporabnost materialov glede na nastanek in razvoj

  •  

    2. LASTNOSTI GRADBENIH MATERIALOV

    6

    Dijak se seznani z naslednjimi skupinami lastnosti in obvlada zanje osnovne izračune:

  • fizikalne

  • kemijske

  • mehanske

  • Gostota,specifična teža materiala

  • Tlačna trdnost

  • Natezna trdnost

  • Upogibna trdnost

  • Žilavost

  • Elastičnost

  • Plastičnost

  • Toplotna prevodnost

  •  

    3. VODA

    Voda v naravi

    4

    Dijaki:

  • spoznajo vrste voda

  • spoznajo kemične in fizikalne lastnosti čiste vode

  • spoznajo pojem disperzij in raztopin

  • Molekularna zgradba vode

  • Gostota vode

  • Trdota

  • Trojni diagram agregatnih stanj vode

  • Viskoznost

  • Površinska napetost

  • Led, para

  •  

    Voda v gradbeništvu

    8

    Dijaki spoznajo:

  • vodne potrebe veziv

  • Lastnost vpijanja vode posameznih materialov

  • Spremembe fizikalnih lastnosti v odvisnosti od navlaženosti: trdnost, odpornost na mraz, sprememba toplotne prevodnosti

  • Tehnološki problemi: optimalna vlaga v različnih procesih proizvodnje

  • Korozijski pojavi

  • Izcvetanje soli

  •  

    Voda v gradbeništvu-

    energetski in komunalni vidik

     

    Dijak spozna:

  • pomen vode v hidrogradnji kot energetski medij

  • pomen vode za oskrbo mest s pitno vodo – v komunalni dejavnosti

  • pomen v visokogradnji

     

     

     

     

  • v prometnih zgradbah

     

     

     

  • pitna voda in voda za beton

  • Črpališča, vodohrani, vodarne

  • Regionalni, magistralni in lokalni ter industrijski vodovodni razvodi

  • Melioracije

  • Odpadne vode

  • Kanalizacijski sistemi

  • Čiščenje odpadnih voda

  • Obramba zgradb pred padavinami in talno vodo

  • Hidroizolacijski sistemi

     

     

  • Vodni režim okolja (stabilnost zgradb in pobočij)

  • Odvodnjavanje zgornjega in spodnjega ustroja prometnic

  • Pomen pitne vode

  • Standard vode za beton

  •  

    4. NARAVNI KAMEN

    14

    Dijak spozna:

  • vrste kamnin glede na nastanek

  • loči kamnine po izvoru, obdelavi, zrnavosti in uporabi

  • se seznani z vrstami preiskav kamnin

  • uporaba in zaščita kamna

  • Magmatske, sedimentne , metamorfne kamnine

  • Predstavniki in karakteristike vseh skupin kamnin

  • Mineraloško-petrografska preiskava

  • Obstojnost kamnin

  • Zaščitni ukrepi

     

  •  

    Kamniti agregat

    8

    Dijak spozna:

  • mineraloško-petrografsko analizo

  • se seznani s standardnimi zahtevami za beton, asfalte in malte

  • primernost za uporabo

  • določanje zrnavosti (granulometrijska analiza) za mešanico agregata in škodljivih primesi

  • opiše uporabnost v praksi

  • Oblika zrn

  • Tekstura površine

  • Prostorninska masa

  • Vodovpojnost

  • Žilavost

  • Zrnavost

  • Maksimalno zrno

  • Standard za beton

  •  

    5. GRADBENA KERAMIKA

    14

    Dijak se:

  • seznani z zgodovino keramike

  • vrstami keramike

  • uporabo gradbene keramike

  • spozna postopke proizvodnje

  • seznani s sanitarno keramiko

  • seznani z zidnimi in stropnimi  in strešnimi elementi

  • seznani s keramičnimi ploščicami in uporabo

  • spozna keramične cevi

  • spozna ekspandirano glino

  • opredeli uporabo izdelkov

  • Glina:sestava, primesi, zrnavost,normalna konsistenca, plastičnost

  • Proizvodni postopki grobe keramike

  • Priprava surovine, oblikovanje, sušenje, žganje, glaziranje

  • Zidni elementi

  • Stropni elementi

  • Keramične cevi

  • Keramične ploščice

  • Ekspandirana glina - proizvodni postopki in uporaba

  • Strešniki

  • Ognjeobstojna keramika

     

  • Ogled predmetov in slikovnega materiala (delo učencev, ki za posamezne operativne cilje pripravijo kratke seminarske naloge)

  • 6. MINERALNA VEZIVA

    14

    Dijak:

  • Spozna vrste veziv in njihovo uporabo v gradbeništvu

     

     

     

  • Cement

  • Apno

  • Hidravlična veziva

  • Nehidravlična veziva

  • Avtoklavna veziva

  • Predstavniki posameznih skupin veziv:

    apno,cementi,mavec,magnezitna veziva,vodna stekla…

  • Vrste cementov,standardne preiskave

  • Vrste apna, proizvodnja

  • Uporaba veziv

  •  

    7. OGLJIKOVODIKOVA VEZIVA

    10

    Dijak:

  • spozna surovino in način priprave veziv

  • spozna osnovne lastnosti posameznih vrst veziv

  • spozna uporabnost v gradbeništvu

  • pojasni bistvene razlike v sestavi, lastnostih in uporabi

  • Bitumen –vrste bitumnov, veziva z bitumnom, bitu-emulzije, modificirani bitumni

  • Uporaba za hidroizolacije - vrste

  • Katran- nastanek, lastnosti in uporaba

  • Uporaba v cestogradnji

  • Asfalt – liti asfalt, makadamski asfalt, drenažni asfalt

  • Preiskave asfalta

  • Samostojno delo dijakov:

    Načrt recepture za pripravo izbranega bitumenskega veziva

  • 8. MALTE

    5

    Dijak:

  • spozna vrste malt

  • spozna komponente

  • spozna lastnosti

  • projektira sestavo malte

  • Vrste in lastnosti malte

  • Konsistenca, homogenost, trdnost, odpornost na mraz, sprijemljivost s podlago

  • Praktično delo v skupinah pri projektiranju malt

  • Zidovi

    2

    Dijak:

  • se seznani z vplivom trdnosti malte in zidakov na nosilnost zidov

  • Opredelitev povezanosti malte in zidaka

  • Praktični prikazi v laboratoriju

  • 9. BETONI

    16

    Dijak:

  • spozna zgodovino razvoja betona

  • spozna sestavo in dodatke betonu

  • spozna postopke za preverjanje kakovosti

  • spozna tehnične zahteve svežega betona

  • spozna betonske izdelke

  • spozna lahke betone

  • Osnovne sestavine betona

  • Dodatki betonu: plastifikatorji, aeranti, pospeševalci in zadrževalci vezanja, gostila in dodatki za betoniranje pri nizkih temperaturah

  • Tenične zahteve betona: stabilnost, gibljivost in vgradljivost, izločanje vode, plastičnost, stisljivost, segregacija betona

  • Konsistenca betona

  • Trdnost betona, marka in določanje marke

  • Lom betona – mehanizem loma

    *vplivi na trdnost betona (mešanica, zgostitev, starost, nega)

    *deformacije:

    zaradi zunanje obtežbe, zaradi temperaturnih sprememb

    *obstojnost –agresivni vplivi

    *kakovost – marka betona, betoni s posebnimi lastnostmi, vodoneprepustni beton, betoni odporni na mraz, odporni na soli in na obrus

  • Klasifikacija betona

    *klasa

    *razvrstitev betona po namenu : masivni beton, za cestna vozišča, betoniranje v vodi, za vodo neprepusten in vodoodbojen, obrusno odporen, temperaturno odporen, barvni beton

  • Betonski izdelki

  • Izdelki iz lahkega betona

  • Strešniki, tlakovci, pohodne plošče
  • Ogled slikovnega materiala

  • Delo dijakov v skupinah

  • Ogled gradbenega laboratorija v sklopu betonarne v bližnji okolici

  • Izdelava seminarske naloge o dejavnosti v betonarni

  • 4. LETNIK

    1. PREISKAVE MATERIALOV

    6

    Dijaki:

  • obnovijo lastnosti

  • spoznajo vrste preiskav

  • spoznajo napake pri meritvah

  • spoznajo načine podajanja rezultatov

  • Dokazovanje kvalitete

  • Kontrola proizvodnje

  • Meritve (naključne in sistemske)

  • Dokumenti, ki spremljajo materiale

  • Zakonodaja-slovenska in evropska

  •  

    2. LES

    18

    Dijak se seznani:

  • z gozdno ekologijo

  • spozna gozdna rastišča

  • našteje in opiše glavne drevesne vrste

  • utemelji pomen gozdov in lesa za slovenijo

  • utemelji uporabnost lesa v gradbeništvu

  • pojasni higroskopičnost in oriše transport vode v živem drevesu ter transport proste (kapilarne) in vezane (higroskopske) vode v mrtvem lesu
  • Drevo: makroskopska in mikroskopska struktura lesa

  • Vrste lesa: iglavci, listavci, eksoti

  • Fizikalne lastnosti lesa: gostota,vlažnost, krčenje in nabrekanje, prostorninska teža lesnih vrst

  • Mehanske lastnosti

  • Napake lesa in vzroki

  • Zaščita lesa

  • Voda v lesu:higroskopičnost, transport vode v živem drevesu in mrtvem lesu, oris tehnologije sušenja lesa
  • Delo v skupinah:

    vrste lesa

    napake lesa

    napake rezanega gradbenega lesa

    zaščita lesa

    postopki sušenja lesa

  • 3. KOVINE

    Železo, jeklo in litine

    16

    Dijak spozna:

  • vrste kovin

  • postopke preizkušanja

  • uporaba v gradbeništvu

  • pridobivanje kovin

  • razume zvezo med posameznimi gradbenimi materiali

  • fizikalne, kemijske in mehanske lastnosti kovin

  • spoznava strukture kovin

  • zlitine in njihove lastnosti

     

     

  • Struktura kovin – kristalna struktura in napake v strukturi

  • Zlitine – odvisnost nekaterih lastnosti od tipa zlitin

  • Železo in legure železa:

    ohlajevalna krivulja železa, proizvodni postopki železa in jekla, lito železo in lito jeklo

    toplotna obdelava jekel

  • Razvrstitev jekla po pridobivanju, sestavi in uporabi

  • Označevanje vrst jekla (gradbena jekla)

  • Fizikalne lastnosti jekla

  • Mehanske lastnosti jekla:
    - natezni preizkus
    - statična trdnost
    - dinamična trdnost
    - vpliv temperature na mehanske lastnosti

  • Korozija in korozijska zaščita – oblike:

    *aktivna korozijska zaščita (konstruiranje, uporaba obstojnejših jekel, katodna zaščita)

    *pasivna korozijska zaščita –priprava površin

    *kovinske prevleke

    *plastificiranje

    *emajliranje

    *korozija armature v betonu in zaščita

  • Izdelki iz kovin za gradbeništvo: pločevina, gradbeni profili, cevi, vrvi, valovita pločevina

  • Ob zbirki kovinskih materialov dijaki poglabljajo znanje o kovinah in s primerjavami ustvarjalno sodelujejo pri pridobivanju uporabnega znanja.

     

     

     

  • Dijak si pridobiva znanje s pomočjo slik, ki jih projicira učitelj in obrazloži bistvene lastnosti posameznih kovin.

     

  • Spozna glavne metode preizkušanja kovin in njihovo uporabnost v gradbeništvu.

     

     

     

  • Seminarska naloga: Gospodarska škoda na nezaščitenih objektih zaradi korozije na kovinskih konstrukcijah

  • Primer vzdrževanja kovinskih mostov

  • Dijaki ob AV prikazih spoznavajo vrste korozije na praktičnih primerih.

  • Dijaki skupinsko izdelajo plakate posameznih vrst izdelkov.

  • 4. BARVNE KOVINE

    10

    Dijak spozna:

  • vrste barvnih kovin

  • načine pridobivanja

  • lastnosti posameznih kovin

  • Uporabnost v gradbeništvu

  • obstojnost in vplive na okolje

  • Svinec – lastnosti, pridobivanje

  • Cink - lastnosti, pridobivanje

  • Baker -lastnosti, pridobivanje

  • Aluminij - lastnosti, pridobivanje

  • Nikelj - lastnosti, pridobivanje

  • Elektrolitska korozija in kombiniranje barvnih kovin

  • Možnosti uporabe v gradbeništvu

  • Izračun ekonomičnosti uporabe ustreznih barvnih kovin na praktičnih primerih in primerjava z alternativnimi materiali, če je to mogoče.

  • 5. ARMIRANI BETON

    12

    Dijak spozna:

  • pomen armature v betonu

  • nosilnost armature v betonskih elementih

  • vrste armature: gladka, rebrasta, mrežna, Bi-jeklo

  • sodelovanja armature in betona – adhezija

  • Armirani beton – pomen

  • Vrste – našteti in opisati

  • Prednapeti beton – pomen in način uporabe

  • Beton z izjemnimi trdnostmi

  • Diagram sodelovanja armature z betonom

  • Dijak sklepa in pojasni kvaliteto armiranih betonov na podlagi grafičnih prikazov iz literature in prospektnega materiala proizvajalcev.

  • 6. GRADBENO STEKLO

    7

    Dijak spozna:

  • vrste gradbenih stekel in njihove lastnosti

  • namembnost posameznih vrst stekel

  • Vitroidi - proizvodni postopek in uporaba

  • Lastnosti – kemična obstojnost,debelina stekla

  • Varnostna stekla – armirana, prednapeta, varnostna in protivlomna

  • Izolacijska stekla- toplotna, akustična

  • Optične lastnosti – svetloba, UV-prepustnost, faktor senčenja)

  • Steklaki

  • Stekleni ekspandirani agregat

  • Penjeno steklo

  • Steklena volna (proizvodnja, izdelki in uporaba)

  • Dijaki zberejo slikovni material in vzorce ter pripravijo demonstracijo posameznih vrst stekel.

  • 7. SINTETIČNI MATERIALI

    9

    Dijak:

  • opiše vrste

  • spozna strukture in lastnosti

  • spozna mehansko kemijske lastnosti

  • spozna kemijsko obstojnost pomembnih umetnih snovi

  • razume staranje materialov

  • spozna požarne lastnosti

  • Polimeri: lastnosti in uporaba

    termoplasti

    duroplasti

    silikoni

    polsintetični materiali

    Elastomeri

  • Sintetične malte in polimerni betoni

  • Staranje in obstojnost sintetičnih materialov

  • Dijaki izdelajo primerjavo med posameznimi materiali in pripravijo interno razstavo zbranega slikovnega materiala le-teh.

  • Grafični prikaz oporečnosti sintetičnih materialov (v fazi proizvodnje in uporabe) oziroma kritičen odnos do uporabe teh materialov v bivalnem okolju z vidika vplivov na okolje in na človeka.
  • 8. LEPILA

    6

    Dijak spozna:

  • vrste lepil

  • tehnike lepljenja

  • vplive lepil na bivalno okolje

     

  • Vrste lepil:

    za les, polimere, elastomere, kovine, podne obloge, steklo

  • Delo v skupinah: dijaki praktično izvedejo proces lepljenja izbranega materiala z ustreznim lepilom in opazujejo obnašanje zlepljenega materiala.

  • 9. KITI IN LEPILNE MASE

    6

    Dijak spozna:

  • vrste kitov in njihove lastnosti

  • osnovne surovine za kite

  • deponiranje ostankov kitov

  • Vrste kitov:
    - togi
    - plastični
    - elastični
    - plasto-elastični

  • Kiti na podlagi:
    - firneža
    - vodnega stekla
    - kazeinski kiti
    - klejni kiti
    - poliuretanski
  •  

    10. BARVE IN LAKI

    10

    Dijak spozna:

  • barve in laki kot gradbeni material

  • diagram kromatičnosti

  • metode kolorimetrije

  • vplive na okolje

  • deponiranje ostankov barvil in lakov
  • Vrste barv- našteje in opiše:
    - vodotopne barve
    - barve, topne v alkoholu
    - vodonetopne barve
    - pigmente
    - polnila

  • barve za betone in omete – lastnosti in uporaba

  • laki - vrste in uporaba v gradbeni stroki

  • V dvojicah izdelajo »tabelo uporabnosti barv in lakov v gradbeništvu«

  • 11. BIO-MATERIALI

    5

    Dijak spozna:

  • biomateriale in trende razvoja teh materialov

  • pomen varstva okolja in izbire ustreznih materialov

  • razloži pomen prijaznega bivalnega okolja oziroma bio-hiše

  • Vrste biomaterialov

  • Možnosti nadomeščanja klasičnih materialov z okolju prijaznejšimi

  • Lastnosti biomaterialov

  • Dijaki izdelajo individualno primerjalno analizo na izbranem gradbenem elementu ali objektu primerjavo uporabe klasičnih materialov z uporabo bio-materialov z vidika:
    -bivalne kakovost
    -varstva okolja in -ekonomičnosti.
  •  

    Skupaj 3.letnik: 105 ur

    Skupaj 4.letnik 105 ur

     


    III. MEDPREDMETNE POVEZAVE 

    Pri predmetu materiali je pomembna povezava z drugimi predmeti, zlasti s kemijo, biologijo, fiziko in mehaniko. Učitelj mora upoštevati zvezo med posameznimi poglavji različnih predmetov in tako zagotoviti sistematičnost in celostnost pouka.

     

    IV. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    V vsakem ocenjevalnem obdobju naj bo obvezno ustno in pisno preverjanje v obliki kontrolne naloge.

    V četrtem letniku se predvideva izdelava seminarske naloge.