KEMIJA

PREDMETNI KATALOG – UČNI NAČRT

 

STROKOVNE GIMNAZIJE

140 UR

Učni načrt za kemijo v strokovnih gimnazijah je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998.

 


VSEBINA

I.   OPREDELITEV PREDMETA

II. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

III. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

1.   CILJI PREDMETA

1.1.  SPLOŠNI CILJI PREDMETA

1.2.  OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

1.3.  VSEBINE PREDMETA KEMIJA ZA STROKOVNE GIMNAZIJE - 140 ur

JEDRNI VSEBINSKI SKLOP

IZBIRNI PROGRAM KEMIJE

1. Gradniki snovi

1.1. Zgradba atoma in periodni sistem

1.2. Povezovanje gradnikov

1.2.1. Kemijska vez

1.2.2. Molekulske vezi

2. Spremembe

2.1. Energijske spremembe

2.1.1. Kemijska reakcija kot energijska sprememba

2.2. Potek kemijskih reakcij

2.2.1. Hitrost kemijskih reakcij

2.2.2. Ravnotežje v vodnih raztopinah

2.2.2.1. Kisline, baze, soli

2.2.2.2. Redoks reakcije

3. Elementi v periodnem sistemu

3.1. Področja v periodnem sistemu

3.2. Nekovine

3.3. Kovine

4. Pomen in vloga organskih spojin

4.1. Ogljikovodiki in derivati

4.2. Lipidi in površinsko aktivna sredstva

4.3. Ogljikovi hidrati in proteini

Izbirne vsebina: Tehnologija 

Izbirne vsebina: Kemija okolja 

Izbirne vsebina: Vonj in dišave 

Izbirne vsebina: Antibiotiki

Izbirne vsebina: Barva in barvila

Izbirne vsebina: Polimeri

2.  STANDARDI ZNANJ

IV. SPLOŠNI METODIČNI NAPOTKI

V. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

VI. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

I. OPREDELITEV PREDMETA

Kemija je temeljna naravoslovna veda, za katero je značilno hitro povečevanje števila informacij in podatkov, eksperimentalno raziskovalno delo in hitro prenašanje raziskovalnih dosežkov v prakso. Kemija je interdisciplinarno povezana z drugimi naravoslovnimi strokami, na njenih spoznanjih pa temelji tudi kemična in sorodna industrija, ki je ključna prvina rasti kapitala, zato ima velik vpliv tako na ekonomske kakor tudi na socialne odnose v družbi. Poglavitna naloga kemije kot šolskega predmeta je razvijati procese naravoslovne kulture: (1) opazovanje in opisovanje pojavov, (2) sposobnost utemeljevanja opažanj in (3) sposobnost komuniciranja. Z razvijanjem kemijskih pojmov uresničujemo štiri ključne stebre izobraževanja v novem tisočletju: (1) učiti se, da bi vedeli, (2) učiti se, da bi znali uporabljati, (3) učiti se za celostno osebnostno rast, (4) učiti se za skupno življenje. Ključni poudarki pri pouku kemije v gimnaziji so: sistematično zbiranje podatkov, prikaz soodvisnosti med temeljnim kemijskim znanjem in možnimi aplikacijami ter ekonomijo. V srednji šoli se dijaki izpopolnijo v sposobnosti sporočanja informacij v kemijskem jeziku in v skrbi za varnost pri delu ter podrobneje spoznajo pomen kemije in kemične industrije pri zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Pri uvajanju kemije v šoli moramo skrbeti za razvoj celostne osebnosti, ki jo opredeljujejo kritičnost, kreativnost, poštenost, radovednost, svoboda misli in besed ter sposobnost preseganja dogem. Druga pomembna funkcija kemije je razvijanje spoznavnih procesov pri učencih na podlagi opredeljevanja pojmov, razvrščanja primerov za pojme na podlagi lastnosti, razvijanje sposobnosti napovedovanja lastnosti, prepoznavanje soodvisnosti na podlagi ustreznih predstavitev znanja ter posploševanje in povezovanje s teorijo. Pri tem je ključna vizualizacija povezovanja makroskopskih opažanj z mikroskopsko razlago.

Da bi lahko uresničevali naloge kemije kot šolskega predmeta, mora biti pouk zasnovan na podlagi eksperimentov. Pri razumevanju kemije so pomembne tako vsebina (dejstva, pojmi, modeli, teorije) kot tudi metode, s katerimi pridobivamo znanje. Poglavitna značilnost metod poučevanja kemije so dejavnosti, na podlagi katerih dijaki:

1. spoznavajo določeno vsebino ali rešijo problem;

2. analizirajo empirične podatke, ki jih dobijo na podlagi eksperimenta ali s študijem virov informacij, in ob pomoči učitelja razvijajo nove pojme, odkrivajo povezave med njimi in jih povezujejo v pravila.

Pri izbiri dejstev in pojmov, ki jih posredujemo dijakom, je pomembno, da nadgrajujemo pojme, ki so jih spoznali že v osnovni šoli. V srednji šoli le-te razširimo in poglobimo s primeri, ki so povezani s temeljno stroko srednješolskega programa. S takim pristopom povezujemo osnovnošolsko in srednješolsko znanje kemije. Povezovanje primerov za kemijske pojme z življenjem je tudi v srednji šoli poglavitna naloga učitelja kemije, zato mora imeti na voljo čim več informacij iz različnih virov, od knjig in revij do zgoščenk in baz podatkov, dostopnih linijsko ali po internetu (medmrežju). Da bi učiteljem kemije olajšali iskanje podatkov po internetu smo zasnovali slovensko kemijsko izobraževalno mrežo KemInfo, ki je dostopna na naslovu: http://www.keminfo.uni-lj.si .


II. TEMELJNA NAČELA UČNEGA NAČRTA

  • Program kemije za srednje šole je vsebinsko zasnovan tako, da so izbrane vsebine nadgradnja nekaterih osnovnošolskih vsebin in ne njihovo podvajanje.

  • Pri določenih delih je program vsebinsko povezan, tako da se pri obravnavi temeljnih kemijskih pojmov povezujejo primeri iz anorganske in organske kemije.

  • Program je strnjeno podan v štirih poglavjih, nanje pa se navezujejo tudi izbirne vsebine.

  • Program omogoča notranjo diferenciacijo pouka ter zagotavlja avtonomijo šole in učitelja, saj poleg jedrnih vsebin ponuja tudi izbirne vsebine, za katere se odloči šola ali učitelj kemije po svoji lastni presoji in svojih nagnjenjih.

  • Izbirno vsebino oziroma dele izbirnih vsebin ponudijo dijakom učitelji ali pa se za izbirno vsebino odločijo dijaki sami in jo obdelajo kot seminarsko nalogo.

  • Poudarjena je vloga eksperimenta, informacijske tehnologije ter komunikacije pri iskanju, zajemanju, shranjevanju, analizi in sintezi kemijskih podatkov in informacij.

  • Metodološki pristopi spodbujajo spoznavne procese in poudarjajo soodvisnost med razvojem znanstvene misli ter danimi socialnimi in zgodovinskimi razmerami.

  • Poudarjena je vloga kemije in kemične industrije pri izboljševanju kakovosti življenja.

  • Poudarjena je vloga kemije za varnost, zdravje in okolje.

     

    III. PREDMETNI KATALOG ZNANJ

    1. CILJI PREDMETA

    1.1 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

  • Pri pouku kemije razvijamo naslednje procese:

    - sistematično zbiranje podatkov in informacij,

    - sposobnost sporočanja kemijskih informacij,

    - pomen kemije za trajnostni razvoj,

    - pomen eksperimenta pri kemiji,

    - skrb za  varnost pri delu.

     

    1.2 OPERACIONALIZACIJA SPLOŠNIH CILJEV

    (1) Sistematično zbiranje podatkov in informacij

    Dijaki naj:

    - dopolnjujejo in poglabljajo osnovnošolsko znanje kemije, razvijajo razumevanje in    spretnosti na podlagi reševanja praktičnih problemov in eksperimentalnih opažanj ob uporabi virov informacij;

    - spoznavajo načine iskanja in vrednotenja kemijskih in sorodnih informacij iz različnih virov (zlasti računalniško čitljivih);

    - spoznavajo uporabo informacijske tehnologije za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavitev informacij;

    - uporabljajo kvantitativen pristop pri opisovanju kemijskih procesov.

    (2) Sposobnost komuniciranja v kemiji

      Dijaki naj:

      - spoznavajo kemijsko terminologijo, kemijske simbole in formule ter se navajajo na njihovo uporabo pri opisovanju kemijskih pojavov in procesov;

      - znajo uporabljati enote SI;

      - spoznavajo, kako predstaviti kemijske informacije v simbolni obliki.

    (3) Pomen kemije za trajnostni razvoj

     Dijaki naj:

     - povezujejo kemijsko znanje in razumevanje z dogajanji v naravi in s stvarmi, ki so v vsakdanji rabi;

     - spoznajo vlogo in pomen kemije za zagotavljanje boljše kvalitete življenja;

     - spoznavajo, kako povezati kemijsko znanje in razumevanje s skrbjo za okolje;

     - spoznajo pozitivne vplive in slabosti tehnološkega napredka na okolje;

     - na izbranih primerih spoznavajo moč in omejitve znanosti pri reševanju tehnoloških, socialnih in okoljskih problemov ter spoznavajo etične dileme, povezane s temi odločitvami.

    (4) Skrb za zdravje in varnost

     Dijaki naj:

     - uporabljajo vire informacij za oceno nevarnosti pri delu z neznanimi snovmi v šolskem laboratoriju ter v svojem ožjem in širšem okolju (zlasti doma);

     - spoznavajo, kako smotrno upravljati z delovnim okoljem in opremo.

    (5) Pomen eksperimenta pri kemiji

     Dijaki naj:

      - spoznajo eksperiment kot pomemben vir podatkov in informacij;

      - spoznajo pomen eksperimenta za potrjevanje hipotez;

      - se naučijo opazovati potek eksperimenta in poznajo načine zapisovanja opažanj (tabele, grafi);

      - ob posameznih primerih spoznavajo načine analize opažanj, postavljanje sklepov in njihovo vrednotenje.

     

  • 1.3 VSEBINA PREDMETA KEMIJA ZA STROKOVNE GIMNAZIJE - 140 ur

     

    JEDRNI VSEBINSKI SKLOP

    1. Gradniki snovi

    1.1. Zgradba atoma in periodni sistem

    1.2. Povezovanje gradnikov

    1.2.1. Kemijska vez  

    1.2.2. Molekulske vezi

    2. Spremembe

    2.1. Energijske spremembe

    2.1.1. Kemijska reakcija kot energijska sprememba

    2.2. Potek kemijske reakcije

    2.2.1. Hitrost kemijske reakcije

    2.2.2. Ravnotežje v vodnih raztopinah

    2.2.2.1. Kisline, baze, soli

    2.2.2.2. Redoks reakcije

    3. Elementi v periodnem sistemu

    3.1. Področja v periodnem sistemu

    3.2. Nekovine

    3.3. Kovine

    4. Pomen in vloga organskih spojin za življenje

    4.1. Ogljikovodiki in halogenirani derivati

    4.2. Lipidi in površinsko aktivna sredstva

    4.3. Ogljikovi hidrati in proteini

     

    IZBIRNI PROGRAM KEMIJE (DIJAKI IZBEREJO ENO IZMED TEM)

  • Tehnologija

    1. Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice

    2. Silicij in polprevodniki

  • Kemija okolja

    3.  Onesnaževala

    4.  Onesnaževanje zraka

    5.  Ozonska luknja

    6.  Onesnaženost vode in viri pitne vode

    7.  Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije

  • Izbrana poglavja iz organske kemije

  • 8.  Vonj in dišave

    9.  Antibiotiki

    10. Barva in barvila

    11. Polimeri


    OPERATIVNI CILJI
    SKLOPA

    DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

    PREDLAGANE
    VSEBINE

    SPECIALNO- DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    1 Gradniki snovi

    1.1 Zgradba atoma in periodni sistem

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - opredelijo delce v atomu glede na njihov relativni naboj in relativno maso

     

    - razložijo pomen in povezavo med atomskim in masnim številom, definirajo izotope

     

    - spoznajo razporeditev elektronov po energijskih ravneh (lupine in podlupine) v atomih reprezentativnih elementov

     

    - razumejo razporeditev elementov v periodnem sistemu kot posledico zgradbe njihovih atomov

     

    - spoznajo periodično spreminjanje izbra-nih fizikalnih lastnosti elementov po skupinah in periodah na podlagi zgradbe njihovih atomov

     

    - spoznajo sodobno definicijo relativne atomske mase.

  • reševanje nalog, ki povezujejo atomsko in masno število

     

  •  reševanje nalog, ki povezujejo položaj elementa v periodnem sistemu, in razporeditev elektronov v atomu

     

  • razvrščanje vrednosti atomskih radijev

     

  • Zgradba elektronske ovojnice

    1. Definiranje lupin in podlupin

    2. Razvrščanje elektronov v lupinah in podlupinah reprezentativnih elementov

     

  • Zgradba periodnega sistema

     

    Povezava med razporeditvijo elektronov v atomu elementa in njegovim položajem v periodnem sistemu

     

     

  • ponovitev pojmov: osnovni delci, atomsko in masno število, izotopi

     

  • periodna sistema v tabelarični in računalniški obliki

     

  • preglednice velikosti atomov in ionov elementov

     

  • reševanje nalog in preprostih problemov

     

  • slike atomov  (STM)

     

  • multimedijske enote in internet

  • fizika

  • zgodovina

  •  

     

     

     

     

  • Periodičnost fizikalnih lastnosti

    1.  Opredelitev atomskega radija in njegovo spreminjanje v skupini in periodi

    2. Spreminjanje kovinskega značaja elementov po skupini in periodi

     

  • Relativna atomska masa
  •  

     

    1.2 Povezovanje gradnikov

    1.2.1. Kemijska vez

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - znajo definirati ionsko in kovalentno vez

     

    - spoznajo zgradbo ionskih kristalov ob primeru natrijevega klorida

     

    - znajo razlikovati in določiti vezne in nevezne elektronske pare v strukturnih formulah preprostih molekul

     

    - znajo na podlagi odboja veznih in neveznih elektronskih parov razložiti obliko preprostih molekul

     

    - ob primeru diamanta znajo razložiti zgradbo kovalen-tnih kristalov

     

    - spoznajo kovinsko vez

  • graditev in uporaba modelov

     

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj v povezavi s prevladujočo vrsto vezi v spojini

     

  • Vrste vezi

    1.    Ionska vez, ionski kristali

    2.    Kovalentna vez, kovalentni kristali

     

  • Kovinska vez

    1.    Značilnosti kovinske vezi

    2.    Kovinski kristali

     

  • Zgradba trdnih snovi in fizikalne lastnosti

     

     

  • ponovitev pojmov:

    ionska vez, kovalentna vez, fizikalne lastnosti snovi z ionsko in kovalentno vezjo

     

  • eksperimenti
    za ponazoritev značilnih fizikalnih lastnosti snovi s posamezno vrsto vezi

     

  • uporaba modelov za prikaz ionskega kristala natrijevega klorida, kovalentnega kristala diamanta

  • internet

     

  •  

     

    1.2.2 Molekulske vezi

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - definirajo orientacijske in           disperzijske sile med molekulami

     

    - znajo na podlagi polarnih vezi in oblike molekul sklepati o polarnosti molekul

     

    - razumejo vpliv molekulskih vezi na   fizikalne lastnosti snovi

     

    - spoznajo vodikovo vez in njen vpliv na fizikalne lastnosti snovi

     

     

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj z medmolekulskimi silami

     

  • uporaba modelov molekulskih kristalov

  • Medmolekulske sile

    1. Vrste medmolekulskih sil

    2. Molekulski kristali

     

  • Vodikova vez
    Vodikova vez in
    fizikalne lastnosti
    snovi; voda,
    amoniak, alkoholi

     

  • modeli

    molekulskega kristala joda ali ogljikovega dioksida in model za prikaz vodikovih vezi v vodi

     

  • eksperiment: amoniakov vodnjak, vplivi na topnost, vrelišče

     

  • molekulske in vodikove vezi ponazorimo s primeri iz anorganske in organske kemije

     

  • fizika

  • biologija

  • 2 Spremembe

    2.1 Energijske spremembe

    2.1.1 Kemijska reakcija kot energijska sprememba

     

     

     

     

    Dijaki naj:

     

     

     

     

    - opredelijo standardno reakcijsko entalpijo eksotermne in endotermne reakcije

     

    - spoznajo in znajo pri izračunu standar-dne reakcijske entalpije uporabiti stan-dardno tvorbeno entalpijo

     

     

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanj na podlagi energijskih sprememb

     

  • reševanje nalog

     

     

  • Entalpija

    1. Standardna tvorbena entalpija

     

    2. Standardna reakcijska entalpija

     

     

     

  • eksperimenti

    1. reakcija kalcijevega oksida v vodi, eksotermna reakcija

    2. reakcija med amonijevim kloridom in barijevim hidroksidom, endotermna reakcija

    3. entalpija reakcije med cinkom in vodno raztopino bakrovega (II) sulfata

    4. sežigna entalpija etanola

     

  • uporaba tabel za vrednosti entalpij
  • fizika

     

  • 2.2 Potek kemijskih reakcij

    2.2.1 Hitrost kemijskih reakcij

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - definirajo hitrost kemijske reakcije;

     

    - preučijo vpliv koncentracije in tempe-rature na hitrost kemijske reakcije;

     

    - opredelijo aktivacijsko energijo;

     

    - opredelijo katalizo in katalizatorje.

  • eksperimentalno delo

     

     

  • Hitrost kemijske reakcije

    1. Hitrost kemijske reakcije in vplivi na njeno vrednost

    2. Aktivacijska energija

    3. Kataliza, katalizatorji

     

     

     

  • eksperimenti

    1. vpliv koncentracije in temperature na

    hitrost reakcije med natrijevim tiosulfatom in klorovodikovo kislino

    2. homogena kataliza, reakcija med natrijevim oksalatom in kalijevim manganatom (VII) ob navzočnosti manganovega sulfata (VI) kot katalizatorja

    Heterogena kataliza, razpad vodikovega peroksida ob navzočnosti manganovega (IV) oksida kot katalizatorja

  • biologija

  • tehnologija

     

  •  

     

     

  • Učni filmi

  • Multimedijske enote

  •  

    2.2.2 Ravnotežja v vodnih raztopinah

    2.2.2.1 Kisline, baze, soli

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - definirajo kisline in baze v vodnih raz-topinah po Bronsted-Lowryjevi teoriji

     

    - opredelijo pojem protolitskega ravnote-žja in izrazijo ravnotežne konstante Ka, Kb

     

    - znajo izračunati pH vodnih raztopin kislin in baz

     

    - ocenijo jakost kislin in baz na podlagi vrednosti Ka oziroma Kb

     

    - znajo oceniti pH raztopine soli na pod-lagi jakosti kislin in baz, iz katerih so nastale soli

     

    - spoznajo primere nastanka netopnih soli pri reakcijah med elektroliti

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi protolitskih ravnotežij,

  • ionske reakcije

     

  • reševanje nalog in preprostih problemov, ki vključujejo

    računanje pH

     

     

     

     

     

  • Definicija kislin in baz v vodnih raztopinah po Bronsted- Lowryjevi teoriji

     

  • Konstante protolitskih ravnotežij

    Ka, Kb, jakost kislin in baz

     

  • pH, indikatorji

     

  •  Reakcija nevtralizacije, titracija močne kisline z močno bazo

  • Hidroliza soli

     

  • Ionske reakcije

     

  • ponovitev pojmov

    1. opredelitev kislin in baz na podlagi reakcije oksidov z vodo

    2. opredelitev kislega in bazičnega značaja vodnih raztopin na podlagi pH

    3. poznavanje nevtralizacije kot reakcije med kislinami in bazami

    4. poznavanje osnov kemijske nomen-klature kislin, baz in njihovih soli

  • eksperimenti - delo dijakov

    5. reakcije med kislinami in bazami

    6. hidroliza soli, merjenje pH

  • biologija

  • okoljska vzgoja

     

  •  

     

     

    7. primeri ionskih reakcij

    Vključujemo primere iz anorganske in organske kemije.

     

    2.2.2.2 Redoks reakcije

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - opredelijo pojme: oksidacija, redukcija, oksidant, reducent

     

    - znajo urejati preproste redoks reakcije

     

    - poznajo galvanski člen kot vir istosmer-nega toka

     

    - razlikujejo med galvanskim členom in

    elektrolitsko celico

     

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov z zakonitostmi oksidacijsko- redukcijskih procesov

     

  • reševanje nalog

    1. urejanje preprostih redoks enačb

    2. računanje množine izločene snovi pri elektrolizi

     

     

     

  • Redoks reakcije

    1. Oksidacija, redukcija, oksidant, reducent

    2. Urejanje preprostih redoks reakcij

    3. Galvanski členi

     

     

  • Elektrolitske celice

     

     

     

  • eksperimenti

    1.  raztapljanje kovin v klorovodikovi kislini

    2. priprava in merjenje napetosti Danielovega galvanskega člena

    3. elektroliza vode

    4. oksidativna in reduktivna razgradnja organskih spojin

    5. oksidacija etanola (alkotest)

     

  • učni filmi

    1. Pridobivanje kovin z elektrolizo

    2. Korozija in zaščita

  • fizika

  • tehnologija

     




     

  • 3 Elementi v periodnem sistemu

    3.1 Področja v periodnem sistemu

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - razdelijo periodni sistem na področja glede na polnjenje vrste orbital z valenčnimi elektroni

     

    - spoznajo, da imajo elementi na področ-jih s, p, d in f  nekatere skupne lastnosti

     

     

     

     

     

     

     

  • Področja elemen-tov v periodnem sistemu

    1. Področje s, p, d in f

    2. Značilnosti elementov na posameznem področju

     

  • periodni sistem v tabelarični in računalniški obliki

     

  • učni filmi

     

  •  




     

    3.2 Nekovine

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - opredelijo značilne nekovinske lastno-sti

     

    - opredelijo značilnosti halogenov

     

    - opredelijo značilnosti žvepla in žve- plovih spojin

     

    - opredelijo značilnosti dušika in fosforja ter njunih spojin

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov

     

  • reševanje preprostih problemov

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  • Značilnosti nekovin

    1. Poglavitni tipi spojin

    2. Fizikalne in kemijske lastnosti

     

  • VII. skupina, halogeni

    3.    Značilnosti skupine

    4.    Vodikovi halogenidi

     

  • VI. skupina

    1. Značilnosti skupine

    2. Žveplo in žveplove spojine

     

  • V. skupina

    1. Značilnosti skupine

    2. Dušik in dušikove spojine

    3. Fosfor in fosforjeve spojine

  • eksperimenti

     

  • učni filmi

     

  • tehnologija

  • biologija




     

  • 3.3 Kovine

     

     

     

     

     Dijaki naj:

    - opredelijo poglavitne značilnosti elementov I., II.  skupine

     

    - opredelijo značilnosti prehodnih elementov

     

     

     

  • eksperimentalno delo in razlaga opazovanih pojavov

     

  • reševanje preprostih problemov

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  • Značilnosti elementov

    1. Poglavitni tipi spojin

    2. Fizikalne in kemijske lastnosti

     

  • 1. skupina

    1. Značilnosti skupine

    2. Reakcije s kisikom in vodo

     

  • 2. skupina

    1. Značilnosti skupine

    2. Reakcije s kisikom

    3. Trdota vode

     

  • eksperimenti

     

  • učni filmi

     

  • tehnologija

  • geologija

  • biologija



     

  • 4 Pomen in vloga organskih spojin

    4.1 Ogljikovodiki in derivati

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - spoznajo pomen ogljikovodikov kot virov energije in surovin

     

    - poznajo usmeritve na področju razvoja novih pogonskih goriv in alternativnih virov energije (bioplin)

     

    - poznajo vplive uporabe ogljikovodikov na okolje

     

    - poznajo vidike uporabe halogeniranih ogljikovodikov kot sredstev za varstvo rastlin

     

    - poznajo vplive halogeniranih ogljiko-vodikov na okolje

  • iskanje podatkov v različnih virih podatkov

  • urejanje podatkov v tabele in grafe

  • prepoznavanje relacij in sklepanje o uporabni vrednosti informacij

  • seminarska naloga o vplivih ogljiko-vodikov na okolje

  • načrtovanje eksperimentov za ponazoritev biorazgradljivosti

  • delo z modeli

  • 1.   Nafta, zemeljski plin, vir ogljikovodikov

    2.   Bencin kot pogonsko gorivo

    3.   Uporaba goriv in vplivi tople grede

    4.   Alternativni viri energije

    5.   Halogenirani ogljikovodiki kot topila, potisni plini, sredstva za gašenje in aktivne sestavine fitofarmacevtskih pripravkov,

    ozonska luknja

    6.   Problemi biorazgradljivosti in biokoncentracije halogeniranih C/H

  • uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, interneta

  • samostojno delo dijakov pri pripravi diskusijske ure: alternativni viri energije

  • zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. gorenje, gašenje

    2. kreking C/H

    3. reakcija bromiranja nasičenih in nenasičenih C/H

     

  • lastnosti in zgrad-ba ogljikovodikov - ponovitev osnovnošolskega programa

  • fizika

  • biologija

  • 4 Pomen in vloga organskih spojin

    4.2 Lipidi in površinsko aktivna sredstva

     

     

     

     

    Dijaki naj:

     - poznajo definicijo lipidov in njihovo     klasifikacijsko shemo ter opredeliti relacije na podlagi strukture

     

    - poznajo delovanje površinsko aktivnih snovi

     

    - poznajo vplive sestave detergentov na biorazgradljivost

     

    - poznajo probleme onesnaževanja z detergenti

     

    - poznajo uporabo maščob v prehrani in procese kvarjenja maščob

     

    - poznajo funkcijo lipidov v živih sistemih

  • iskanje podatkov po različnih virih

  • urejanje podatkov v tabele in grafe

  • prepoznavanje relacij in sklepanje o uporabni vrednosti informacij

  • načrtovanje eksperimentov

  • delo z modeli

     

  • 1. Klasifikacijska shema lipidov

    2. Masti in olja

    3. Maščobe v prehrani

    4. Kvarjenje maščob

    5. Površinsko aktivne snovi

    6. Funkcije lipidov v živih sistemih

  • uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, interneta

  • samostojno delo dijakov pri pripravi diskusijske ure: vpliv detergentov na okolje

  • zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. lastnosti površinsko aktivnih spojin

    2. vpliv dodatkov na lastnosti površinsko aktivnih sredstev

     

  •  

  • učna tema je nadgradnja osnovnošolskega programa - maščobe

  • biologija

  • 4 Pomen in vloga organskih spojin

    4.3 Ogljikovi hidrati in proteini

     

     

     

     

    Dijaki naj:

    - ponovijo zgradbo ogljikovih hidratov iz osnovne šole

     

    - spoznajo klasifikacijsko shemo ogljiko-vih hidratov

     

    - poznajo fotosintezo kot reakcijo, pri kateri se svetlobna energija pretvarja v kemično

     

    - poznajo funkcije ogljkovih hidratov v organizmih

     

    - poznajo aminokisline kot gradnike pro-teinov in proteidov

     

    - poznajo pomen proteinov kot sestavin encimov

     

    - poznajo probleme, povezane s pomanj-kanjem proteinov in ogljikovih hidratov v prehrani

  • iskanje podatkov v različnih virih podatkov

     

  • urejanje podatkov  v tabele in grafe

     

  • prepoznavanje relacij in sklepanje o uporabni vrednosti informacij

     

  • načrtovanje  in izvajanje eksperimentov

     

  • delo z modeli

     

  • 1.   Klasifikacija strukturne značilnosti ogljikovih hidratov in delitev

     

    2.   Viri ogljikovih hidratov in njihove funkcije v živih sistemih

     

    3.   Fotosinteza

     

    4.   Zgradba proteinov in njihova funkcija v živih organizmih

     

    Uporaba baz podatkov, multimedijskih predstavitev, interneta

     

    Zasnova in izvajanje eksperimentov:

    1. dokazne reakcije za ogljikove hidrate

    2. encimska hidroliza škroba

    3. dokazovanje  aminokislin, dokaz peptidne vezi

     

     

     

  • biologija



  • IZBIRNA VSEBINA: Tehnologija

    OPERATIVNI CILJI SKLOPA

    DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    SPECIALNO- DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

    - spoznajo izbrana področja kemične industrije in vpliv le-te na okolje

     

    - spoznavajo tehnologijo pridobivanja izbranih snovi, vplive na izkoristek pos-topka in ekonomske vidike

     

     

     

     

     

     

  • zbiranje podatkov

     

  • branje tehnoloških shem

     

  • povezovanje pogojev reakcije z izkoristkom reakcije

     

  • ogled pridobivanja v industriji
  •  

  • Pridobivanje aluminija z elektrolizo glinice

     

  • Silicij in polprevodniki

     

  • Primer iz organske tehnologije

     

     

  • ekskurzije v kemične tovarne, elektroliza glinice, farmacevtska industrija

     

  • učni filmi

     

  • referati dijakov - plenarna predstavitev problema in delo v skupinah

     

    Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

  •  

  • tehnologija

     

     

     


  •  IZBIRNA VSEBINA: Kemija okolja

    OPERATIVNI CILJI
    SKLOPA

    DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

    VSEBINE

    SPECIALNO DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

    - spoznajo onesnaževala in njihove lastnosti

     

    - onesnaženje zraka in kisli dež:  poglobijo naj znanje o onesnaženosti zraka in nastanku kislega dežja

     

    - ozonska luknja: vzroki za nastanek ozonske luknje in posledice za življenje

     

    - onesnaženost vode in viri pitne vode: ovrednotijo onesnaženost vode kot svetovni problem in spoznajo načine pridobivanja pitne vode

     

    - odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije: spoznajo odpadke, ki jih lahko uporabimo kot sekundarne surovine ter sekundarne vire in načine uporabe

     

    - biorazgradnja odpadkov: spoznajo pogoje in načine biorazgradnje nekaterih odpadkov

  • reševanje problemov

     

  • zbiranje in urejanje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov

     

  • postavljanje in preverjanje hipotez

     

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov

     

     

     

     

     

  • Onesnaževala

    1.    Klasifikacija

    2.    Merila nevarnosti

     

  • Onesnaževanje zraka

    1. Poglavitni onesnaževalci zraka

    2. Nastanek kislega dežja in njegov vpliv na okolje

     

  • Ozonska luknja

    1. Nastanek ozonske luknje

    2. Vplivi ozonske luknje na življenje

    3. Preprečevanje nastanka ozonske luknje

     

  • Onesnaženost vode in viri pitne vode

    1. Zaloge pitne vode in pridobivanje pitne vode

    2. Preprečevanje onesnaževanja voda

  • eksperimenti

    1. merjenje in spremljanje pH padavin

    2. biorazgradnja izbranega odpadka

     

  • učni filmi o okolju

     

    Možna je izbira posameznih vsebinskih sklopov.

  • biologija

  • fizika

  • okoljska vzgoja

     

  •  

     

  • Odpadki kot sekundarne surovine in sekundarni vir energije -

         primeri uporabe odpadkov kot sekundarnih surovin in sekundarnih virov energije

     

  •  

     



    IZBIRNA VSEBINA: Vonj in dišave

    IZBIRNI OPERATIVNI CILJI
    SKLOPA

    IZBIRNE AKTIVNOSTI

    IZBIRNE VSEBINE

    SPECIALNO- DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

    - spoznajo osnove delovanja kemijskih receptorjev pri človeku (kemijska in biološka podlaga zaznavanja vonja)

     

    - spoznajo vpliv kemijske strukture spojin na zaznavanje vonja

     

    - spoznajo eterična olja kot skupino naravnih zmesi

     

    - spoznajo naravne vire eteričnih olj

     

    - spoznajo metode pridobivanja eteričnih olj (na podlagi eksperimentov)

     

    - spoznajo pomen in uporabo eteričnih olj v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji

     

  • prepoznavanje tipov organskih spojin v eteričnih oljih

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov

  • oblikovanje zbirke rastlin (virov eteričnih olj) iz domačega okolja

  • iskanje in uporaba podatkov z interneta za izdelavo seminarskih nalog

  • seminarska naloga o domačih izdelkih, ki vsebujejo eterična olja

     

  • Biokemijske osnove zaznavanja vonja in vpliv kemijske strukture spojin

  • Poglavitne skupine spojin v eteričnih oljih

  • Naravni viri eteričnih olj (živalski in rastlinski)

  • Metode pridobivanja eteričnih olj

  • Uporaba eteričnih olj v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji

     

  • eksperimenti

    1. prag zaznavnosti vonja (standardiziran eksperiment)

    2. sinteza izbranih estrov

    3. topnost in polarnost eteričnih olj

    4. ekstrakcija eteričnih olj iz rastlinskih virov (glede na letni čas in okolje)

     

  • uporaba računalniške multimedijske predstavitve

  • uporaba zbirke vzorcev

  • uporaba interneta

     

  • biologija

  • zgodovina

  • umetnost

  • religije in etika

  •  

    IZBIRNA VSEBINA: Antibiotiki

    IZBIRNI OPERATIVNI CILJI
    SKLOPA

    IZBIRNE - AKTIVNOSTI

    IZBIRNE VSEBINE

    SPECIALNO- DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

    - spoznajo zgodovino uporabe antibiotičnih snovi in njihovega načrtnega prido-bivanja

     

    - spoznajo načine razvrstitve antibiotikov glede na izvor, način pridobivanja, učinek, spekter delovanja

     

    - spoznajo načine delovanja antibiotikov in problem nastanka rezistence/ odpornosti pri mikroorganizmih

     

    - prepoznavajo najpomembnejše kemijske skupine antibiotikov in poglavitne strukturne elemente izbranih spojin

     

    - spoznajo gospodarski pomen in uporabo antibiotikov

  • prepoznavanje strukturnih elementov antibiotičnih spojin

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov

  • iskanje in uporaba podatkov na internetu za izdelavo seminarskih nalog

  • seminarska naloga o domačih zdravilnih rastlinah z antibiotičnim delovanjem

  • obisk farmacevtske tovarne ali lekarne

     

  • Zgodovina uporabe antibiotičnih snovi

  • Razvoj antibiotikov

  • Načini klasifikacije antibiotikov

  • Načini delovanja antibiotikov na mikroorganizme

  • Najpomembnejše kemijske skupine antibiotikov z značilnimi predstavniki

  • Rezistenca/ odpornost mikroorganizmov na antibiotike in njen razvoj

  • Pomen in uporaba antibiotikov

  • eksperimenti

    1. inhibicija rasti mikroorganizmov s kovinami

    2. inhibicija rasti mikroorganizmov s plesnimi

    3. inhibicija rasti mikroorganizmov z antibiotiki

     

  • uporaba računalniške multimedijske predstavitve

  • uporaba interneta

     

  • 1. biologija

    2. zgodovina

    3. zdravstvena vzgoja


    IZBIRNA VSEBINA: Barva in barvila

    OPERATIVNI CILJI
    SKLOPA

    IZBIRNE DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

    IZBIRNE VSEBINE

    SPECIALNO- DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

    - spoznajo in preizkusijo možnosti iskanja literature za področje barvil v specializiranih knjižnicah

    - spoznajo in preizkusijo načine iskanja tekstovnih in grafičnih podatkov ter fotografij o tematiki barvil po internetu

    - se naučijo kritično oceniti pridobljene informacije, jih analizirati in oblikovati v sklepe

    - pripravijo načrt za izolacijo in identifikacijo izbranih naravnih barvil

     

  • delo z literaturo

  • delo z internetom (zlasti baze podatkov)

  • prepoznavanje relacij med strukturo kemijskih spojin in obarvanostjo

  • prepoznavanje sorodnosti in razlik med skupinami barvil, strukturiranje v sisteme

  • načrtovanje in izvajanje eksperimentov (sinteza in/ali izolacija barvil, barvanje in obstojnost barvil)

  • sestava urejene učne zbirke za področje barvil (fotografije, uporabni tržni izdelki, umetniški izdelki)

  • ekskurzija
  • Kemijska zgradba in obarvanost spojin

  • Najpomembnejše skupine in predstavniki naravnih in sintetičnih barvil/ pigmentov

  • Pomen naravnih barvil v fizioloških procesih

  • Priprava načrta za sintezo ali izolacijo barvila

  • Uporaba barvil in pigmentov v industriji in vsakdanjem življenju

  • Barvila skozi zgodovino

  • Barva in barvila v oblikovanju in umetnosti

  • Učitelj dijaka usmerja v samostojno delo: analizo literature, iskanje dodatnih informacij, primerjave in kritično oceno podatkov, prepoznavanje strukturnih sorodnosti in razlik, načrtovanje eksperimentov

  • Temeljni viri informacij so enciklopedije, specializirane monografije, članki, baze podatkov in slik ter drugi viri, ki so dostopni prek interneta

  • Za naravna barvila je primerna računalniška multimedijska predstavitev Barva in naravna barvila.

  •  

  • biologija

  • fizika

  • zgodovina

  • umetnost

     


  • IZBIRNA VSEBINA: Polimeri

    OPERATIVNI CILJI
    SKLOPA

    DEJAVNOSTI- AKTIVNOSTI

    PREDLAGANE
    VSEBINE

    SPECIALNO- DIDAKTIČNA
    PRIPOROČILA

    MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Dijaki naj:

    - poznajo značilne organske molekule, ki sestavljajo poliadicijske in polikondenzacijske polimere

     

    - znajo opredeliti ponavljajočo se enoto v polimeru

     

    - poznajo primer poliadicijske polimeri-zacije

     

    - poznajo primer kondenzacijske polimerizacije

     

    - znajo iz lastnosti polimerov sklepati o uporabi

     

    - poznajo pomen in uporabo polimerov v različnih dejavnostih ter okoljske probleme, povezane z uporabo polimerov

  • načrtovanje izvedbe eksperimentov

     

  • zapisovanje rezultatov

     

  • iskanje relacij med zgradbo substratov, pogoji za reakcijo in produkti ter njihovo uporabnostjo

     

  • zapisovanje reakcij z reakcijskimi shemami in postopno povezovanje reakcijskih shem

     

  • priprava seminarskih nalog

     

  • iskanje informacij po bazah podatkov za prepoznavanje trendov

  • Razvrstitev poli-merov na poliadicijske in polikondenzacijske

  • Radikalska ali kislinsko/bazično katalizirana poliadicija

  • Polikondezacija:

        poliamidi

    1. poliestri

    2. preučevanje vpliva zamreženosti na lastnosti poliestra

  • Uporaba poli-merov  in problemi okolja

     

  • eksperimenti

    1. preučevanje razmer za nabrekanje poliadicijskega polimera agrogela v različnih topilih in raztopinah elektrolitov

    2. sinteza najlona

    3. sinteza različno premreženih poliestrov in preučevanje vplivov zamreženja na lastnosti

     

  • uporaba zgoščenk z lastnostmi polimerov, uporaba interneta

  • osnovnošolski program za 9. razred - polimeri

     

     

     

     

  •  


    2 STANDARDI ZNANJ

    Za oceno zadostno mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja z besedami opisati eksperimentalna opažanja ali poiskati podatke iz literature in jih predstaviti v vnaprej pripravljeni tabeli;

  • poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

  • poznati simbole za ključne elemente jedrnega vsebinskega sklopa;

  • poznati pomen formul za ključne spojine jedrnega sklopa;

  • znati ob pomoči učitelja zapisati kemijske spremembe jedrnega sklopa z enačbo in poznati osnovne reakcijske sheme za opis pretvorb organskih molekul;

  • znati ob pomoči učitelja reševati preproste računske naloge;

  • poznati temeljna načela varnega ravnanja s snovmi, ki jih obravnavamo v okviru jedrnega vsebinskega sklopa.

    Za oceno dobro mora dijak:

  • znati izvajati eksperimente po navodilih;

  • znati iskati in urejati podatke v tabele in grafe;

  • prepoznati vzorce v podatkih;

  • poznati definicije pojmov jedrnih vsebin;

  • poznati simbole elementov, ki so vključeni v jedrni vsebinski sklop;

  • znati zapisovati formule spojin, ki so vključene v jedrni vsebinski sklop;

  • znati samostojno reševati preproste računske naloge;

  • znati samostojno zapisati kemijske spremembe z enačbami in poznati osnovne reakcijske sheme za opis pretvorb organskih molekul;

  • poznati najpogostejšo uporabo in funkcijo elementov in spojin jedrnega vsebinskega sklopa;

  • poznati vplive snovi na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami.

    Za oceno prav dobro mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente;

  • znati samostojno iskati podatke v literaturi;

  • samostojno zapisovati rezultate, jih predstaviti v primerni obliki in prepoznavati vzorce;

  • znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;

  • znati reševati računske naloge in probleme;

  • znati zapisati tudi zahtevnejše kemijske spremembe z enačbami;

  • poznati poglavitne vplive snovi in kemijskih sprememb na okolje in poznati načela varnega ravnanja s snovmi in aparaturami;

  • obvladati del ene izmed izbirnih vsebin, ki ga dijak obdela v seminarski nalogi.

    Za oceno odlično mora dijak:

  • znati ob pomoči učitelja načrtovati eksperimente in biti sposoben voditi skupino;

  • samostojno poiskati informacije v različnih virih;

  • samostojno zapisovati rezultate, jih predstaviti v primerni obliki, postavljati hipoteze;

  • znati povezovati eksperimentalna opažanja s teoretičnimi osnovami učnih vsebin;

  • znati samostojno reševati naloge in probleme;

  • znati posploševati lastnosti na novih primerih;

  • znati predstaviti z enačbami tudi zahtevnejše kemijske spremembe;

  • poznati soodvisnost med družbenim razvojem in dosežki kemije;

  • poznati vplive snovi na okolje;

  • znati varno eksperimentirati in ravnati s snovmi in aparaturami in skrbeti za varnost sošolcev;

  • obvladati vsaj del ene izmed izbirnih vsebin, vendar jo mora obdelati tako dobro, da jo lahko predstavi sošolcem.

     

    IV. SPLOŠNI METODIČNI NAPOTKI

    Pri posredovanju kemijskih pojmov izhajamo iz znanja, ki so ga dijaki pridobili v osnovni šoli. Pred začetkom vsakega obravnavanega sklopa naj dijaki ponovijo snov osnovnošolskega programa. Pri tem je zelo pomembno, da postanejo soodgovorni za svoje znanje. Pri nadgrajevanju pojmov navajamo dijake na samostojno iskanje lastnosti posameznih pojmov tako v virih podatkov kakor tudi na podlagi eksperimentalnih opažanj. Eksperiment ima v šoli dvojno vlogo. Z eksperimentom preučujemo lastnosti snovi, pridobivamo podatke, jih urejamo, ugotavljamo soodvisnosti med konstantami in spremenljivkami in postavljamo raziskovalne hipoteze. Po drugi strani pa z eksperimentom preverjamo raziskovalne hipoteze in teorije. V šoli pokažemo obe vlogi eksperimenta. Pomembno je, da učitelj skupaj z dijaki načrtuje izvedbe eksperimentov, saj je na ta način dijak v središču procesa izobraževanja in  za svoj uspeh tudi neposredno odgovoren. Sodelovanje dijakov pri zasnovi eksperimentov je pomembno tudi pri demonstracijskih eksperimentih, ki jih praviloma izvaja učitelj ali pa jih pokaže kot videoposnetke.

    Pri nadgrajevanju splošnih kemijskih pojmov ne razlikujemo med anorgansko in organsko kemijo, ampak obravnavamo primere z obeh področij.

    Učno snov predstavimo dijakom problemsko, vendar mora biti problem povezan z njihovimi interesi. Na začetku ure učitelj postavi za obravnavani vsebinski sklop nekaj vprašanj, na katere bo skušal skupaj z dijaki med učno uro poiskati primerne odgovore. Pri zasnovi eksperimentov ne smemo pozabiti, da pojme razvijamo na podlagi primerov, glede na to pa je treba eksperimente izvajati primerjalno. Takšna zasnova podpira tudi višje spoznavne procese: opazovanje in zapisovanje opažanj, iskanje soodvisnosti med pojavi, postavljanje sklepov ter njihovo posploševanje in povezovanje s teoretično razlago. Vseh informacij o pojavih ne moremo dobiti le z eksperimenti, zato moramo uporabljati vire informacij. Naloga učitelja je, da usmerja dijake k informacijskim virom, jih vodi pri iskanju podatkov in njihovemu kritičnemu vrednotenju. Pri izbiri primerov za pojme postopno prehajamo od preprostih, že znanih primerov, k vse bolj zahtevnim. Pri opisovanju pojavov navajamo dijake na uporabo kemijskega jezika in kvantitativnih veličin. Pri povezovanju eksperimentalnih opažanj oziroma podatkov iz literature s teoretično razlago moramo pogosto uporabiti tehnike vizualizacije, s katerimi utemeljimo makroskopska opažanja z mikroskopsko razlago.

    Kemijske vsebine so zasnovane na dveh ravneh: (1) kot jedrne vsebine, ki so nadgradnja jedrnih osnovnošolskih vsebin in (2) kot izbirne vsebine, ki naj pripomorejo k večji avtonomnosti šole, učitelja in dijaka v procesu šolanja. Jedrne vsebine obsegajo od 60 do 80 odstotkov učnih ur, vsak učitelj oziroma šola pa naj bi praviloma izbrala iz ponujenega programa še od 20 do 40 odstotkov izbirnih vsebin. Delitev učne snovi na jedrne in izbirne vsebine je tudi poglavitna prvina diferenciacije pouka. Dijaki jih lahko izbirajo v skladu s svojimi interesi in nagnjenji. Aktivnosti pri izbirnih vsebinah so zahtevnejše, zahtevajo skupinsko raziskovalno ali individualno delo učencev ter načrtovanje diskusijskih ur in  seminarskih predstavitev.

    Strategija izvajanja izbirnih vsebin

    Za izbirno vsebino se lahko odločijo tudi učitelji kemije na šoli. V tem primeru ponudijo dijakom samo eno ali največ dve izbirni vsebini oziroma dele izbirnih vsebin, če je izbirna vsebina pojmovno obsežnejša. Šola se odloči za tiste izbirne vsebine, ki jih bo glede na razpoložljivo opremo, socialno in kulturno okolje, pričakovanja dijakov in njihovih staršev, razvojne programe šole ter finančne možnosti lahko optimalno izvedla. Izbirne vsebine niso ocenjene. Praviloma naj bi jih obvladovali le najboljši dijaki.

    Druga možnost je, da se za izbirno vsebino oziroma njene dele odloči učitelj sam, pač glede na svojo strokovno usposobljenost in opremljenost šole za izvajanje programa izbirne vsebine. V tem primeru lahko učitelj v različnih razredih ponudi različne izbirne vsebine oziroma dele izbirnih vsebin. Tudi v tem primeru izbirne vsebine niso ocenjene, obvladovali pa naj bi jih le najboljši dijaki.

    Tretja možnost je, da se za izbirne vsebine oziroma dele izbirnih vsebin odločijo dijaki in jih pod vodstvom učitelja samostojno obdelajo kot seminarsko nalogo. Najboljše naloge dijaki predstavijo svojim sošolcem.

    V. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

    Specialnodidaktična priporočila in medpredmetne povezave so vključeni v vsebine kemije.

     

    VI. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Pri ocenjevanju dela dijakov je pomembno, da učitelji ocenjujejo:

  • (1) motivacijo za delo,

  • (2) sodelovanje pri pouku, zlasti ob razlagi in pri izvajanju dejavnosti,

  • (3) znanje in

  • (4) odnos do predmeta, učitelja in sošolcev.

     

    Ocenjevanje je:

  • ustno in

  •  pisno (test).

     

    Ocenjeno je tudi:

  • laboratorijsko delo,

  • seminarji in

  •  drugi izdelki dijakov.