SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
TEHNIK MEHATRONIKE, TEHNIK OBLIKOVANJA
KATALOG ZNANJA
TUJI JEZIK
408 ur
Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 89. seji dne 30. 3. 2006.
VSEBINA
1. Uvod (filozofija predmeta)
2. Splošni cilji predmeta
3. Učni cilji in primeri dejavnosti
4. Minimalni standardi
5. Didaktična priporočila
6. Udejanjanje ključnih zmožnosti/kompetenc pri tujem jeziku
7. Vrednotenje znanja
8. Viri
1. Uvod (filozofija predmeta)
Pouk tujih jezikov je glede na globalizacijske procese pred novimi izzivi, saj mora dijake poleg razvijanja jezikovnih zmožnosti pripraviti tudi na stike z drugimi kulturami. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo se je pomen znanja tujih jezikov še povečal, saj omogoča dijakom mobilnost in večje možnosti zaposlovanja doma in v tujini.
Poudarjanje nujnosti učenja in poučevanja tujih jezikov je potrebno, če želimo dosegati boljši dostop do informacij, intenzivnejšo medsebojno sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju, globlje medsebojno razumevanje in spoštovanje drugačnosti.
Pouk tujega jezika se zato prilagaja novim izzivom, uvaja sodobne pristope, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, uporabne in življenjske učne vsebine, ki so v sozvočju z dijakovimi osebnimi in poklicnimi interesi. Že sam pouk je lahko prostor za medkulturno učenje in sporazumevanje med dijaki različnih kultur.
Dijak se usposablja za govorne in pisne stike s tujci oz. ljudmi, s katerimi sobiva v svojem okolju, pridobiva podatke iz tuje literature (pisni in drugi viri), tudi s pomočjo elektronske pošte in svetovnega spleta. Navaja se na vseživljenjsko učenje tujih jezikov. Ob zaključku šolanja bo svoje učne dosežke, ki so primerljivi z dosežki sovrstnikov drugih evropskih držav, uveljavljal z mednarodno priznanim dokumentom (Europass).
Poučevanje in učenje tujega jezika temelji na smernicah Skupnega evropskega jezikovnega okvira (Common European Framework for Language: Learning, Teaching, Assessment. 2001. Council for Cultural Co-operation. Education Committee. Modern Languages Division, Strasbourg). Ta temeljni dokument opredeljuje jezik kot skupek splošnih in specifičnih sporazumevalnih zmožnosti/kompetenc, ki so podrobneje opredeljene v nadaljevanju.
1.1 Splošne zmožnosti/kompetence
Splošne zmožnosti so razdeljene na štiri področja:
- Deklarativno znanje, vedenje To je stopnja dijakovega "poznavanja sveta", ki ga je pridobil s pomočjo izkušenj, izobraževanja ali s pomočjo različnih virov informacij. Z usvajanjem tujega jezika se dijak zaveda kulturne pogojenosti njegovih predstav, pričakovanj in vrednot ter tako spoznava posebnosti lastne kulture in kulturno pogojenih vzorcev jezikovnega obnašanja.
- Znati ravnati/delati To so socialne veščine (strategije učenja in sporazumevanja v vsakdanjem in poklicnem življenju).
- Znati biti To so vrednote, osebna prepričanja in osebnostni dejavniki (motivacija, značaj, sposobnosti).
- Zmožnost "učiti se učiti" Razvijanje kompetence "učiti se učiti" mogoča dijaku, da se samostojno in učinkovito spopada z novimi izzivi v učnem procesu, da izrablja vse možnosti, ki so na razpolago. Je dober poslušalec in opazovalec, učinkovito načrtuje svoje delo in uporablja učna (elektronska) gradiva, poišče vse potrebne informacije (s pomočjo literature ali svetovnega spleta), je zmožen samostojnega učenja.
1.2 Specifične zmožnosti/kompetence
To so sporazumevalne zmožnosti/kompetence, ki vsebujejo jezikovno, sociolingvistično in pragmatično sestavino.
- Jezikovna sestavina se nanaša na glasoslovna, oblikoslovna, besedoslovna, skladenjska znanja (vedenja) in spretnosti (branje, poslušanje, govorjenje, pisanje).
- Družbeno jezikovna sestavinaje vez med sporazumevalnimi in drugimi zmožnostmi. Je pomemben kazalnik ozaveščanja kulturne dimenzije, kot so na primer socialne norme (vljudnostni vzorci kot so: naslavljanje, oproščanje, prošnje; prilagajanje odnosov med generacijami, spolom, socialnimi skupinami, ...) prek nje pa spodbujamo - pogosto nezavedno - medkulturno sporazumevanje.
- Pragmatična sestavina se izraža v primernosti in sprejemljivosti sporočila (funkcionalna raba jezika).
2. Splošni cilji predmeta
S poukom tujega jezika dijaki usvajajo znanja in razvijajo zmožnosti:
- sprejemanja besedil v tujem jeziku,
- tvorjenja besedil v ustreznih sporočanjskih okoliščinah,
- sporazumevanja na svojem strokovnem področju.
Pri tem dijaki:
- poglabljajo zavest o jezikih in globalni kulturi in se hkrati zavedajo pomena maternega jezika;
- pridobivajo strategije za delo s sodobnimi tehnologijami, viri, podatki in gradivi;
- razvijajo zmožnost za učinkovito vseživljenjsko učenje.
3. Učni cilji in primeri dejavnosti
UČNI CILJI |
|
Sprejemanje besedil |
Poslušanje |
Primeri dejavnosti za pouk in priporočila |
Dijak:
- razume globalno sporočilo besedil (strokovno/interesno področje) in razbere določene podatke,
- sledi slikovno opremljenim medijskim besedilom,
- v neposrednih stikih z sogovorci (strankami) razume sporočilo in se nanj ustrezno odziva,
- razume njemu namenjena navodila.
|
Dijak posluša:
- opis podjetja in izlušči glavne podatke,
- sporočila na telefonski tajnici,
- napoved o vremenskih razmerah na telefonskih informacijah,
- radijska poročila in izlušči glavne novice.
|
Branje |
Dijak prebere:
- kratke novice in povzame glavne informacije,
- zloženko o podjetju,
- navodila za uporabo naprave,
- oglas za delo.
|
Dijak:
- ob večkratnem branju razume globalno sporočilo besedil,
- razume vsebino besedila z osnovnim strokovnim izrazoslovjem,
- razbere določene podatke iz besedila (npr. številčni zapis, kraj in čas dogajanja, osebe ...),
- zna poiskati uporabne podatke in informacije na svetovnem spletu in jih ustrezno uporabiti. Splet pojmuje kot vir informacij, uporabnih v življenju in stroki.
|
Tvorjenje besedil |
Govorjenje |
Dijak:
- po telefonu rezervira vstopnice za kino,
- naroča jedi,
- se dogovori za zmenek s prijateljem/prijateljico,
- opiše svoj bodoči poklic.
|
Dijak: |
- se ob spodbudi vključuje v pogovor, odziva se z uporabo stalnih oblik sporočanja,
- poizveduje o podatkih/postopkih in jih posreduje drugim,
- se predstavi,
- opisuje osebe, predmete, okolje, postopke,
- povzema vsebino besedila, pripoveduje.
|
Pisanje |
Dijak:
- pošlje sms-sporočilo,
- dogovori na oglas,
- napiše vabilo,
- izdela elektronsko prosojnico,
- napiše življenjepis.
|
Dijak:
- dopolnjuje besedila (obrazec, dvogovorno besedilo) in zna oblikovati preprosto računalniško preglednico, uporabiti enostavne funkcije in izdelati graf,
- povzame vsebino besedila s pomočjo kratkih odgovorov na vprašanja,
- vodeno oblikuje preproste povedi o sebi, svojih doživetjih, načrtih in interesih,
- preoblikuje besedilo (organizira podatke v zapisanem besedilu),
- na različne načine predstavi vsebine izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno ...).
|
|
3.1 Primeri učnega sklopa
Poslušanje |
Poslušanje radijskih poročil v tujem jeziku
- Dijaki poslušajo radijska poročila v tujem jeziku,
- v tabelo vpišejo po eno vest z naslednjih področij (individualno),
politika |
gospodarstvo |
šport |
vreme |
stanje na cestah |
poljubna zanimivost |
|
|
|
|
|
|
- v skupinah (4 dijaki v skupini) primerjajo zapise in pripravijo svoja poročila (odločijo se za štiri področja in izberejo za vsako področje po en prispevek),
- skupina predstavi svoja poročila,
- dijaki se medsebojno ocenijo.
Učni cilji:
- Dijak razume glavne misli radijske oddaje (razumevanje naravnih in družbenih pojavov, medkulturna zmožnost)
- uči se dela v timu (socialna in podjetnostna zmožnost).
|
Branje |
Branje navodil
Preberi in primerjaj tri navodila za uporabo čistil.
Ugotovi podobnosti in razlike.
Predstavi svoje ugotovitve.
Učni cilji:
- Dijak razume navodilo,
- ugotovi značilnosti besedilne vrste (sporazumevanje v maternem jeziku ).
|
Govorjenje |
Darilo za Anjo
Naloga: Tvoja prijateljica Anja je vneta motoristka in smučarka. V soboto bo praznovala svoj 18. rojstni dan. Poišči na svetovnem spletu zanjo ustrezno darilo, ki sme stati največ 20 evrov.
- Pripoveduj o Anji.
- Pripoveduj, kje in kako si našel darilo.
- Predstavi darilo.
- Pripoveduj, zakaj si se odločil za to darilo.
Učni cilji:
- Dijak opiše osebo,
- poišče informacijo v ustreznem viru (informacijska zmožnost),
- opiše postopek iskanja informacij (podjetnostna zmožnost),
- predstavi predmet (estetska zmožnost),
- utemelji svojo odločitev.
|
Pisanje |
Pisanje zloženke, prodajnega kataloga, predstavitve na spletu ipd.
Naloga:
Čez dva meseca nameravaš odpreti podjetje. Napiši predstavitev svoje firme na spletu. Zgled; predstavitve drugih podjetij.
Učni cilji:
- Dijak tvori besedilo, v katerem predstavi podjetje (podjetnostna zmožnost),
- predstavi podjetje s pomočjo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije – (informacijska in estetska zmožnost).
|
3.2 Primer projektnega dela
Tema: Izdelava tujejezičnega slovarja
Projektna delavnica z dvema skupinama dijakov, ena za nemščino/italijanščino/španščino, druga za angleščino, sodelujeta profesor kemije in slovenščine.
Potek dela v delavnicah:
- dijaki dobijo izročke, s pomočjo katerih se spomnijo in v slovenščini zapišejo, kaj pomenijo simboli za nevarne snovi (povezava: kemija in slovenščina),
- v slovarjih poiščejo ustrezne izraze v tujem jeziku,
- dogovorijo se za strategijo izdelave plakatov in si v skupini razdelijo delo,
- izdelajo plakat in si med seboj izmenjajo tujejezične izraze za nevarne snovi.
Izdelek: trijezični slovar ob oznakah za nevarne snovi na plakatu.
Predstavitev: dijaki plakat predstavijo sošolcem in staršem.
Učni cilji:
- tvorjenje besedil v ustreznih sporočanjskih okoliščinah (sporazumevalna zmožnost v maternem in tujem jeziku, medkulturna zmožnost),
- grafična predstavitev vsebine izdelkov v okviru svojega strokovnega področja (estetska in matematična zmožnost),
- sporazumevanje na strokovnem področju (sporazumevalna, socialna in podjetnostna zmožnost, zdravje, raziskovanje in razumevanje naravnih in družbenih pojavov),
- razvijanje strategij za delo z viri, podatki in gradivi (zmožnost učiti se učiti, informacijska zmožnost),
- razvijanje zmožnosti za delo v timu (socialna in podjetnostna zmožnost).
4. Minimalni standardi
Pričakuje se, da ob zaključku šolanja dijak pri prvem tujem jeziku ali drugem jeziku na narodno
mešanih območjih doseže znanje na ravni B1, kot ga opredeljuje sklepni dokument Sveta Evrope, Skupni evropski jezikovni okvir za učenje, poučevanje in preverjanje (2001).
Raven znanja B1 je opisana z naslednjimi standardi znanja:
BRANJE/POSLUŠANJE
Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku dijak razume glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečuje, v šoli, prostem času, na delu. Če je govor razmeroma počasen in razločen, razume tudi glavne misli radijskih in televizijskih oddaj, ki se ukvarjajo s sodobnimi problemi in temami, ki ga osebno ali poklicno zanimajo.
Razume besedila, katerih jezik je pretežno vsakdanji ali povezan z dijakovim poklicem. Razume opise dogodkov, občutij in želja v osebnih pismih.
GOVORNO SPORAZUMEVANJE/SPOROČANJE
Znajde se v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Sposoben se je tudi nepripravljen vključiti v pogovor, povezan s splošnimi temami, temami, ki ga osebno zanimajo, ali takimi, ki se tičejo vsakdanjega življenja (npr. družine, hobijev, dela, potovanj in aktualnih dogodkov).
Tvoriti zna preproste povedi iz besednih zvez, s katerimi lahko opiše svoje izkušnje in dogodke, sanje, želje in ambicije. Na kratko zna razložiti svoje poglede in načrte. Sposoben je pripovedovati zgodbo ali obnoviti vsebino knjige oziroma filma in opisati svoje odzive.
PISNO SPOROČANJE
Pisati zna preprosta, povezana besedila v zvezi s splošnimi temami ali temami s področja osebnega zanimanja. Pisati zna osebna pisma in v njih opisati izkušnje in vtise.
5. Didaktična priporočila
V tem poglavju so podrobneje opisani učni pristop, vrste besedil, pouk tujega jezika stroke in učne strategije.
5.1 Učni pristop
Osnovni pristop pri pouku tujih jezikov je celostno-jezikovni pristop, to je t. i. komunikacijski model.
Opredeljujejo ga naslednja izhodišča:
- znanje tujega jezika omogoča in spodbuja medosebno komunikacijo;
- ta je učinkovita, če je govorec jezikovno in sporočanjsko samostojen;
- prvi pogoj za uspešno učenje/poučevanje tujega jezika je motivacija za učenje in uporabo jezika.
Pri komunikacijskem pristopu je pouk osredinjen na učni proces, pri čemer je treba upoštevati dijakovo predznanje, njegovo osebnost, interese, nagnjenja, vrednote in učni stil.
Udeleženca učnega procesa sta učitelj in dijak in oba enakovredno pripomoreta k sproščenemu komuniciranju: učitelj posreduje svoje znanje in spodbuja dijaka k čim večji samostojnosti, dijak pa dejavno sodeluje v tem procesu glede na svoje zmožnosti. S tem nastajajo možnosti za medsebojno sodelovanje, ki omogočajo uspešno usvajanje jezika.
- Pomembno je, da si učitelji zastavi etapne cilje za ugotavljanje napredka dijakov.
- Z različnimi dejavnostmi pri pouku tujega jezika (projektno delo, skupinsko delo itd.) učitelj spodbuja razvijanje zmožnosti in socialno integracijo (timsko delo).
- Z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in različnih metod oz. oblik dela (individualno, v parih, skupinah, projektno delo) uvaja dijake k izbiri ustreznih učnih strategij glede na posameznikov učni stil, sposobnost, interes, izkušnje in strokovno oz. poklicno usmeritev.
- Spodbuja jih k prevzemanju pobud, inovativnosti in razreševanju problemov v svojem delovnem okolju. Z razvijanjem teh spretnosti gradi zavest o strokovni odgovornosti.
- Seznanja jih tudi s pravili vedenja na delovnem mestu.
Učitelj v okviru učnega procesa razvija zmožnosti, ki ustrezajo dijakovim sposobnostim in interesom. Tem ciljem učitelj prilagaja usvajanje jezikovnih struktur in besedišča, uvaja primerno tematiko, ob kateri je dijak v čim večji meri dejaven. Zato so izjemno pomembni priprava gradiv, izbira besedil in uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije.
5.2 Vrste besedil
Pouk tujega jezika temelji na govorjenih, poslušanih, branih in pisanih besedilih. Besedila delimo na:
a) umetnostna besedila: pesmi in krajša pripovedna besedila in
b) neumetnostna (splošna in strokovna) besedila: članek, intervju, referat, poročilo, življenjepis, oglas, obvestilo, opozorilo, urnik, sporočilo, čestitka, voščilo, reklamni oglas, tabelni in grafični zapis, vabilo, opravičilo, navodilo, opis postopka, cenik blaga in storitev, imenik, rezervacija, vabilo na poslovni sestanek in preklic sestanka, reklamacija, ponudba, priročnik, slovar itd.
5.3 Pouk tujega jezika stroke
Danes vsestranski napredek na področju inovacij, raziskav, informacijske tehnologije, ekologije, medicine in drugih znanstvenih in tehniških smeri zahteva od nas vedno več znanja, zato mora tudi strokovno izobraževanje slediti zahtevam naglega vsestranskega razvoja in s tem povezanim poklicnim spremembam. Vse to se odraža tudi pri pouku jezika stroke, namenjenemu določeni ciljni skupini, ki bo ta jezik uporabljala pri opravljanju svojega poklica.
Te nove zahteve se na področju poučevanja jezika stroke odražajo v usmerjanju strokovnih vsebin in ustreznih metod. Tako so npr. strategije za iskanje, pripravo in obravnavanje informacij pomembna tema poučevanja tujega jezika stroke. S tem nastajajo tudi novi učni cilji kot npr. časovno in vsebinsko načrtovanje in spremljanje lastnega učnega procesa, samostojno izbiranje delovnih postopkov pri delu s strokovnimi in jezikovnimi informacijami itd.
Pouk tujega jezika stroke načrtujemo stopenjsko. Pri tem si na vsaki stopnji okvirno zastavimo cilje, kot npr. v naslednji preglednici.
Stopnja |
Učni cilji |
I. |
V ospredju so splošnojezikovni cilji |
II. |
Poudarek je na tematskih področjih in na komunikacijskih strategijah, ki se uporabljajo tako za splošni jezik kakor tudi za jezik stroke; besedila vsebujejo več strokovnega besedišča, morajo biti razumljiva tudi brez poznavanja stroke. |
III. |
V središču so strokovna besedila, ki predpostavljajo poznavanje stroke ali tem, ki so predmet pouka pri strokovno-teoretičnih predmetih. |
Na prvi stopnji, ki ustreza pouku prvega tujega jezika v 1. in 2. letniku, vključimo poklicno obarvane teme, ki služijo bolj kot ozadje situacij in komunikacijskih nalog (npr. delovno okolje). Druga stopnja ustreza pouku tujega jezika v tretjem letniku, ko v pouk vključimo strokovne teme, ki vsebujejo več strokovnega besedišča, a so še razumljive tudi brez posebnega strokovnega znanja (npr. navodila za uporabo). V četrtem letniku vključimo strokovna besedila, ki zahtevajo poznavanje stroke.
Učiteljem priporočamo, da si v skladu z navedenimi smernicami izdelajo letno pripravo in opredelijo učne cilje, ki pri dijakih razvijajo procesna znanja in zmožnosti s trajno vrednostjo.
Učitelji naj izbirajo besedila, ki so po vsebini in vrsti za stroko reprezentativna in krepijo poklicno motivacijo, poleg tega pa naj besedila obravnavajo teme, ki so uporabne za več sorodnih strokovnih področij hkrati, s čimer omogočimo večjo prehodnost med strokovnimi področji ter boljše prilagajanje trgu delovne sile (npr. vsakdanji materiali in njihove lastnosti, varstvo pri delu, zaščitna sredstva itd.)
5.4 Učne strategije
Pri usvajanju tujega jezika na stopnji srednjega strokovnega izobraževanja učitelj poudarja pomen razvijanja učnih strategij, s pomočjo katerih bo dijak dosegel predpisano raven znanja in uresničil stvarne in uporabne učne cilje. Učitelj naj zato organizira pouk tako, da dijak:
- pri sprejemanju besedil (poslušanje in branje):
- pozorno posluša besedilo,
- pozorno posluša sogovorca in ga ne prekinja,
- na osnovi intonacije zazna trditve, zanikanje, vpraševanje, ukaz,
- predvideva vsebino besedila s pomočjo napovedane teme, naslova, podnaslova, ilustracij ali zvočnih elementov,
- razbere ključne besede/temeljne podatke,
- ob morebitnem nerazumevanju ponovno prebere besedilo ali vztraja pri pozornem poslušanju,
- pozorno prebere besedilo, da izlušči globalno sporočilo ali podrobnosti, natančneje prebere dele besedila, poišče specifične podatke,
- poišče podatke iz priročnikov, slovarjev,
- pomni nove besede in besedne zveze;
- pri tvorjenju besedil (govorjenje in pisanje)
- govori razločno in piše čitljivo,
- izrablja vsako priložnost za pogovor/pisanje v tujem jeziku,
- se odziva tudi s pomočjo nebesednih izraznih sredstev (npr. govorica telesa),
- spodbuja sogovorca k nadaljevanju pogovora
- se ustrezno vključuje v razgovor (ne posega v besedo, prevzema pobudo itd.)
- pri morebitnem nerazumevanju prosi sogovorca, da besedo ali besedno zvezo ponovi ali razloži njen pomen,
- popravlja svoje izdelke in spremlja svoj napredek s pomočjo samovrednotenja (Evropski jezikovni listovnik).
Ker je jezik sredstvo, s katerim obvladujemo celotno realnost, je poučevanje in učenje tujega jezika samodejno povezano z vsemi drugimi predmeti, zato je pri izbiri tematike ali načrtovanju pouka nujno sodelovanje z učitelji različnih predmetov.
6.Udejanjanje ključnih zmožnosti/kompetenc pri tujem jeziku
Sporazumevalno zmožnost pri tujem jeziku razvijamo in poglabljamo tudi s pomočjo drugih zmožnosti. Te so:
- sporazumevalna zmožnost v maternem jeziku,
- matematična zmožnost,
- raziskovanje in razumevanje naravnih in družbenih pojavov,
- estetska zmožnost,
- socialna zmožnost,
- medkulturna zmožnost,
- zmožnosti »učiti se učiti«,
- informacijska pismenost,
- podjetnostna zmožnost,
- zdravje.
a. Sporazumevalna zmožnost v maternem jeziku
Pri učenju in poučevanju tujega jezika vedno izhajamo iz dijakovega maternega jezika, ki je temelji za razumevanje, izražanje in interpretiranje misli, čustev in dejstev v ustni in pisni obliki in v različnih družbenih in kulturnih okoljih.
Hkrati z razvijanjem tujejezikovnih zmožnosti razvijamo tudi zmožnost sporazumevanja v maternem jeziku, kar pripomore k:
- oblikovanju pozitivnega odnosa do tujega jezika ter strpen odnos do govorcev tujega jezika, tujih kultur in njihovih posebnosti na podlagi medkulturnega spoznavanja in medsebojnega spoštovanja,
- odprtemu sprejemanju mnenj in stališč drugih in k sodelovanju v konstruktivnih dialogih,
- samozavestnemu nastopanju v javnosti,
- zanimanju za jezike na splošno (vključno s svetovnimi, sosedskimi, regionalnimi, manjšinskimi, starodavnimi, znakovnimi jeziki itd.),
- dvigovanju zavesti o lastni kulturi in razvijanju občutka za narodno identiteto,
- zavedanju vloge posameznika v mednarodni skupnosti.
b. Matematična zmožnost
Matematična zmožnost pri pouku tujega jezika se kaže v:
- dijakovi zmožnosti (jezikovnega) razumevanja in ubeseditve matematičnega problema/vprašanja/situacije s pomočjo racionalnega razmišljanja,
- ubeseditvi grafičnih zapisov (graf, tabela, skica, znak),
- ubeseditvi ocen velikosti in mer v vsakdanjih življenjskih situacijah.
c. Raziskovanje in razumevanje naravnih in družbenih pojavov
Pri obravnavi besedil v tujem jeziku v okviru posameznih tematskih sklopov (npr.okolje, migracije, biografija, strokovna besedila itd.) dijak razvija tudi zmožnost razumevanja in raziskovanja naravnih in družbenih procesov in pojavov. Pri tem:
- razume temeljno sporočilo besedila,
- zna poiskati podatke iz besedila in drugih virov,
- odkriva odnose med dejstvi, posplošitvami, definicijami, vrednotami in spretnostmi,
- spreminja oz. prenaša informacije v drugačno simbolno obliko ali jezik.
d. Estetska zmožnost/kompetenca
Dijak jo razvija z branjem književnih besedil ali s podoživljanjem drugih umetniških del (npr. s področja likovne, glasbene, gledališke umetnosti), z razumevanjem globalnega sporočila besedil/umetniških del in z odzivom nanje (npr. izražanje svojih stališč, občutij). Podoživljanje umetnostnih besedil/umetniških del dijaka usmerja k ustvarjalnim dejavnostim in hkrati razvija sposobnost kritičnega razmišljanja in vrednotenja.
Pri pouku tujega jezika estetsko zmožnost razvijamo tudi z dejavnostmi, kot so: izdelava plakata, oblikovanje gradiv, predstavitev, pisanje zapiskov itd.
e. Socialna zmožnost/kompetenca
Ta se kaže v dijakovi zmožnosti tvornega sodelovanja v skupini. Z različnimi dejavnostmi, kot so: projektno delo, projektno delo na daljavo, skupinsko delo, delo v paru, uporaba elektronske pošte in SMS-ov, klepetalnic itd. spodbujamo socialne veščine. Pri tem dijaki razvijajo sposobnost prilagajanja drugim ter gradijo motivacijo za učenje in timsko delo. Dijake spodbujamo k prevzemanju pobud, k inovativnosti in k razreševanju problemov v svojem okolju. Z razvijanjem teh zmožnosti gradimo zavest o strokovni odgovornosti ter jih seznanjamo s pravili vedenja na delovnem mestu.
f. Medkulturna zmožnost/kompetenca
Medkulturno učenje, ki služi razvijanju medkulturne zmožnosti, je sestavni del pouka tujih jezikov. Potreba po razvijanju medkulturne zmožnosti pri pouku tujih jezikov izhaja iz temeljne predpostavke, da sta jezik in kultura neločljivo povezana. Zmožnost sporazumevanja v tujem jeziku tako, poleg ozke jezikovne zmožnosti, vsebuje širok nabor raznovrstnih sposobnosti in spretnosti, ki jih strnemo v pojem medkulturna in medjezikovna zmožnost.
Medkulturna zmožnost obsega:
- prepoznavanje in uzaveščanje razlik in podobnosti med lastno in tujimi kulturami, predvsem v konkretnih sporazumevalnih položajih (zavedanje o temah, ki so družbeno nesprejemljive (tabuji) ali ritualne (vreme v Veliki Britaniji), zavedanje o normah, ki se nanašajo na humor itd.),
- seznanjanje z in obvladovanje strategij pri soočenju z drugačnostjo/razvijanje strpnosti do drugačnosti,
- zmožnost sprejemanja stališč drugih,
- dvigovanje zavesti o kulturnih/rasnih/spolnih stereotipih,
- dvigovanje zavesti o pomenu nebesednega sporazumevanja (govorica telesa),
- dvigovanje zavesti o pomenu registra uporabljenega jezika (uradni/neuradni jezik).
g. Zmožnost učenja in uporabe učnih strategij – "Učiti se učiti"
Razvijanje kompetence "učiti se učiti" omogoča dijaku, da se samostojno in učinkovito spopada z novimi izzivi v učnem procesu, da izrablja vse možnosti, ki so na razpolago. Je dober poslušalec in opazovalec, učinkovito načrtuje svoje delo in uporablja učna (e-)gradiva, poišče vse potrebne informacije (s pomočjo literature ali svetovnega spleta), je zmožen samostojnega učenja.
Pri usvajanju tujega jezika poudarimo pomen razvijanja učnih strategij, s pomočjo katerih dijak dosega učne cilje. Primeri razvijanja učnih strategij pri sprejemanju besedil:
- dijak pozorno posluša sogovorca in ga ne prekinja,
- predvideva vsebino besedila s pomočjo napovedane teme, naslova, podnaslova, ilustracij ali zvočnih elementov,
- razbere ključne besede/temeljne podatke, ob morebitnem nerazumevanju ponovno prebere besedilo ali vztraja pri pozornem poslušanju,
- poišče podatke iz (e-)priročnikov, (e-)slovarjev, različnih virov na svetovnem spletu, s pomočjo medkulturnega sporazumevanja v okviru mednarodnih (mrežnih) projektov itd.
Pri tvorjenju besedil dijak:
- govori razločno,
- izrablja vsako priložnost za pogovor/pisno sporočanje v tujem jeziku,
- se odziva tudi s pomočjo nebesednih izraznih sredstev (npr. govorica telesa),
- spodbuja sogovorca k nadaljevanju pogovora, pri morebitnem nerazumevanju prosi sogovorca, da besedo ali besedno zvezo ponovi ali razloži njen pomen,
- učinkovito uporablja (e-)slovarje in druge (e-)pripomočke.
h. Informacijska zmožnost
Razvijanje zmožnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije omogoča dijaku, da:
- zna vnašati in poiskati podatke in jih ustrezno uporabiti,
- na različne načine predstavi svoje izdelke v okviru svojega strokovnega področja (grafično, slikovno, pisno, zvočno, večpredstavno ...),
- dopolnjuje besedila (obrazce ipd.), oblikuje preprosto računalniško preglednico, uporabi enostavne funkcije in izdela graf ipd.,
- uporablja urejevalnik besedil za preprosto urejanje besedil in pisno predstavitev svojih izdelkov,
- se sporazumeva z uporabo elektronske pošte (medkulturna komunikacija),
- se vključuje v mednarodne mrežne projekte (npr. IEARN).
i. Podjetnostna zmožnost
Razvijanje podjetnostne zmožnosti zagotavlja potek učnega procesa v prijetnih, živahnih in prijateljskih okoliščinah, ker dijaki aktivno sodelujejo, so osebno vpleteni in čutijo lastno odgovornost do učenja. Dijakom omogoča nadgrajevanje lastne podjetnosti, ustvarjalno prebijanje skozi učni proces, osmišljanje naučenega in prenos tega znanja v vsakdanje življenje. Tako ima učenje za dijake praktično vrednost, saj jih pripravlja na svet dela ter jim koristi tako na osebnem kot družabnem življenju. To dosežemo z aktivnimi dejavnostmi, kot so:
- posredovanje navodil,
- doseganje dogovorov,
- reklame, poročila, obiski,
- igre vlog, simulacije,
- diskusije, debate,
- reševanje problemov,
- delo v timu,
- projektno delo,
- dajanje predlogov, usmerjanje, izražanje stališč,
- iskanje, zbiranje, razvrščanje, vrednotenje in posredovanje informacij,
- medpredmetne povezave.
Razvijanje podjetnostne zmožnosti postavlja dijaka v središče dogajanja, ga spodbuja za delo v negotovih okoliščinah, mu daje občutek odgovornosti in možnost sprejemanja odločitev, mu daje nadzor in svobodo in mu dovoljuje delanje napak.
j. Zdravje
Ob branju ali poslušanju besedil v tujem jeziku v okviru posameznih tematskih sklopov (npr. navodila za uporabo strojev, pripomočkov, naprav, orodij, zdravil, živil itd.) dijak razvija tudi skrb in odgovornost za lastno zdravje in varnost, za zdravje in varnost drugih in odgovoren odnos do okolja.
7. Vrednotenje znanja
Pri vseh oblikah vrednotenja učitelj upošteva sodobne težnje, ki uvajajo:
- neposredne načine vrednotenja: učitelj uvaja izvirna besedila in vrednoti znanje s pomočjo prostih odgovorov na vprašanja, s povzemanjem besedil in ustvarjalnim oblikovanjem besedil;
- celostni pristop: globalno vrednotenje sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku in vseh drugih zmožnosti, ki jih razvijamo pri pouku (npr. medkulturna, socialna, informacijska itd.);
- opisno vrednotenje: opisi dosežkov v sporočanju in ocenjevalne lestvice posameznih ravni jezikovnih zmožnosti;
- preverjanje stopnje obvladovanja sporočanjskih položajev v življenjskih okoliščinah (pragmatično oz. "izvirno" preverjanje);
- uporaba raznolikih oblik vrednotenja: samovrednotenje, vzajemno vrednotenje, vrednotenje projektnega dela (na daljavo), spremljanje in vrednotenje dijakovega napredka glede na zastavljene vmesne cilje.
Poučevanje in vrednotenje sta tesno povezana in soodvisna ter spodbujata notranjo motivacijo, kadar (in če) dijaku omogočimo, da pokaže vse zmožnosti in mu hkrati nudimo povratno informacijo o napredovanju k zastavljenim ciljem. Vrednotenje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje in naj bo del dialoga med učiteljem in dijaki.
Da bi bilo učenje in vrednotenje znanj učinkovito, naj dijaki v okviru pouka svobodno preizkušajo in izražajo usvojeno znanje, ne da bi se čutili "ocenjene".
8. VIRI
- Compétences et ses manifestations. (français, langue seconde). Cycle 3. 2001. Extrait du Programme de formation de l'école québécoise.
- Čok, Lucija in drugi. 1998. Predmetni katalog za italijanščino kot tuji jezik v srednjem poklicnem izobraževanju. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Čok, Lucija, in drugi. 1998. Predmetni katalog za italijanščino kot drugi jezik v srednjem poklicnem izobraževanju. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Ek, J. van, Trim, J. L. M. 1991. Threshold Level Strasbourg: Council of Europe
- Grosman, Meta. 2004. Književnost v medkulturnem položaju. FF .Ljubljana (stran 33)
- Grosman, M., in drugi 1998. Angleščina. Predmetni katalog za srednje poklicno izobraževanje. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Grosman M., in druge 1998. Angleščina. Predmetni katalog za poklicno tehniško izobraževanje. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Kleppin, K. Interkulturelle Kompetenz, http://www.lehrer-online.de/dyn/9.asp?url=477907.htm (8. 11. 05).
- Kondrič Horvat, V. in drugi 1998. Predmetni katalog za nemščino v srednjem poklicnem izobraževanju. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
- Kozar, Helena. 2005. Vodnik za pouk nemškega jezika stroke. ZRSŠ. Ljubljana.
- The National Language Standards. London. 2002: The National Training Organisation.
- Skela Janez in drugi 2000. Evropski jezikovni listovnik. Založba Obzorja. Maribor.
- Trim, J. 2001. Common European Framework for Language: Learning, Teaching, Assessment. Council for Cultural Co-operation. Education Committee. Modern Languages Division, Strasbourg http://culture2.coe.int/portfolio//documents/Common%20European%20Framework%20hyperlinked.pdf (10. 1. 2006).
- Trim, J. 2001. Gemeinsamer europäischer Referenzrahmen für Sprachen: lernen, lehren, beurteilen. Langenscheidt. Berlin. http://www.goethe.de/z/50/commeuro/ (10. 1. 2006).
- Trim, J. 2001. Marco común europeo de referencia para las lenguas: aprendizaje, ensenanza, evaluación. Strasbourg: Consejo de Europa. www.cvc.cervantes.es/obref/marco.