4. Dijaki razvijajo pragmatično, semantično, izrazoslovno, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost.

3.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVLANIH CILJEV PO LETNIKIH

1. Dijaki ob analizi besedil prepoznajo zvrstne posebnosti obravnavane besedilne vrste in jih uporabijo pri tvorjenju besedila.

2. Dijaki razumejo in uporabljajo osnovne slovnične pojme:

3. Dijaki razširijo pravorečna in pravopisna spoznanja.

4. Spoznavajo vlogo in položaj madžarskega jezika v Sloveniji, matični domovini in drugje po svetu.

4. KNJIŽEVNA VZGOJA

4.1. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

FUNKCIONALNI CILJI

1. Dijaki berejo/poslušajo leposlovna besedila in se o njih pogovarjajo.

2. Dijaki v zvezi z leposlovnimi besedili ustno ali pisno izražajo svoja mnenja, ubesedijo misli, vtise, občutja; interpretirajo prebrana/videna, slišana besedila in tako razvijajo zmožnost samospoznavanja in se naučijo strpnosti.

3. Dijaki ob prebranih leposlovnih delih tvorijo ustno ali pisno besedilo: (doživljajsko) poročilo, obnovo, oznako, opis; napišejo kreativno besedilo; napišejo spis.

4. Dijaki deklamirajo, nastopajo s proznimi ali dramskimi besedilnimi odlomki.

5. Dijaki si ogledajo interpretacijo literarnih del (gledališče, kino).

IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Dijaki ob književnih delih spoznavajo osnovne značilnosti posameznih obdobij.

2. Zaradi lažje usvojitve posameznih leposlovnih del spoznavajo pomembnejše trenutke o življenju avtorja in njegovi ustvarjalnosti.

3. Dijaki ob leposlovnih delih spoznavajo najbolj temeljne literarnoteoretične in literarnozgodovinske pojme, ki so potrebni zaradi interpretacije literarnih del.  

4.2. URESNIČEVANJE FUNKCIONALNIH CILJEV PO LETNIKIH

Razvojne zahteve: - vzgoja bralcev: ozaveščanje, da leposlovno besedilo vedno tvorita besedilo in bralec, leposlovna dela pomagajo pri razmišljanju njih samih, pri tem, da se znajdejo v svetu, ki jih obkroža in pri razvijanju strpnega vedenja; - razvijanje govorne zmožnosti, sposobnosti razumevanja/branja besedila (kritično in učinkovito branje, točno, izrazno branje, odkritje/razumevanje sporočila, ki je skrito v besedilu) in razvijanje zmožnosti za tvorjenje besedila; - povečanje razsodne sposobnosti, estetske in moralne občutljivosti.

4.3. URESNIČEVANJE IZOBRAŽEVALNIH CILJEV PO LETNIKIH

4.4. TEMATSKI SKLOPI, VSEBINE

Namesto kronološkega poučevanja književnosti predlagamo, da upoštevate predhodno izobrazbo učencev, vzgojenih ob množični kulturi in njihove življenjske težave. Zato si izberete tematske sklope, ki vsebujejo predsvem epska dela iz 19. in 20. stoletja in ki pripomorejo k temu, da dijaki postanejo bralci. Obravnava tematskih sklopov je obvezna, vendar si lahko učitelj izmed priporočenih književnih del in filmov prosto izbira, upoštevaje skupine dijakov, obvezna pa je obravnava besedil, ki so napisana poševno. V I. in II. letniku je treba letno obravnavati 4–5 povesti, 3–4 odlomke proznih/dramskih del in nekaj pesmi.

V III. letniku 2 povesti 1 dramski odlomek, 1 odlomek proznega dela in v okviru tematskega sklopa Naša dediščina vsaj eno pesem od priporočenih pesnikov. Navedeno število ur je informativnega značaja, ostali del ur se lahko uporabi za razpravo aktualnih (kulturnih) vprašanj, za pisanje šolskih nalog in za spraševanje.

I. letnik

II. letnik

III. letnik  

5. DIDAKTIČNO NAVODILO

Jezikovna in književna vzgoja se v okviru predmeta organizira na podlagi besedil. Dijaki sprejemajo in tvorijo umetnostna in neumetnostna besedila, s tem razširijo svoja spoznanja in razvijajo zmožnosti. Predlagamo (delno) integriran pouk jezika in književnosti. Zaradi preglednosti sta kljub temu v ciljih in didaktičnih navodilih ločena. Poudarjamo, da integriran pouk le priporočamo, izvedba le-tega pa ni obvezna. V zahodnoevropskih učnih načrtih za materni jezik npr. te dvojnosti ni, ampak poteka integriran jezikovni-književni-komunikacijski pouk. Velika posodobitev učnega načrta je prenehanje s kronološkim poučevanjem književnosti. Cilj tega je, da bi dijakom književnost približali, ne pa jih odvrnili od nje. Zato ne predlagamo le obravnave besedil, ki nas spominjajo na kanon, ampak vključevanje priljubljenih književnih del, nadalje filmov, televizijskih oddaj in drugih oblik. Ob pripravi letnega načrta (učni načrt) se učitelji trudijo, da bi pripravili bolj ohlapen načrt, da bi jim ostalo še dovolj časa za obravnavo aktualnih kulturnih doživetij in za obravnavo vprašanj, ki pestijo mlade. Pomembno je, da je vzdušje pri učni uri takšno, da imajo vsi možnost izraziti svoje mnenje. Cilj in hkrati pogoj uspešnega dela je sprejem osebnosti drug drugega, strpnost do različnih mnenj in okusov ter radovedno poizvedovanje. Učitelj naj pusti, da njegovi dijaki govorijo in se pogovarjajo, delo naj načrtuje tako, da sam le usmerja njihovo dejavnost in jim svetuje. Dijaki bodo sposobni opazovati, primerjati, razvrščati le, če bodo sami opravljali te dejavosti. Zmožnost ustnega izražanja se lahko razvije le tako, da jih spodbujamo h govorjenju. Pouk madžarščine naj v celoti prevzame pozitivno spodbujanje, saj je najpomembnejši cilj vzpostaviti pozitiven donos do maternega jezika in do književnosti.  

A. JEZIKOVNA VZGOJA

Prvoten cilj jezikovne vzgoje je izoblikovanje kulturnega jezikovnega vedenja. Uresničevanje le-tega spremlja vse tri letnike, skoraj vsako uro. Zato naj nam ne bo žal "zapravljati" časa, saj se mora v dijakih uzavestiti, da za uspešnost v poklicnem življenju ni dovolj, če dobro poznajo in opravljajo svoj poklic. Potrebno je tudi to, da so uspešni v dvogovornih komunikacijskih položajih in sporazumevanju z manjšimi skupnostmi (poslovnimi partnerji, partnerji). Letne učne načrte in načrte za posamezne ure je treba načrtovati tako, da učne cilje in vsebine prilagodimo zahtevam in zmožnostim posameznih dijaških skupin. To pomeni, da obravnavane besedilne vrste glede teme in namena izberemo primerno posameznim skupinam dijakov. Npr. ko prodajalce učimo o intervjuju ob sprejemu v službo, je samoumevno, da bomo poslušali intervju, ki je bil pripravljen ob sprejemu v službo in ga bomo dali napisati z dijaki, saj bi jih želeli pripraviti ustrezno zahtevam trgu delovne sile. Učitelj mora skrbno načrtovati svojo uro, za uspešno uresničitev bo potreboval veliko zbiralnega materiala (zbiranje ustreznega besedila, v določenih primerih ustvarjanje le-teh). Razen tega mora tesno sodelovati s svojimi poklicnimi kolegi, po eni strani zato, da lahko tudi oni dobro načrtujejo, po drugi pa zato, da lahko madžarski jezik kot učni jezik bolje razvijajo. Pri jezikovnih in integriranih urah skušamo razviti tudi kooperacijske zmožnosti in zmožnosti za reševnje problemov, kar je eden izmed osnovnih pogojev trga delovne sile tretjega tiosočletja. Zato moramo dejavnost učne ure načrtovati tako, da se lahko vsak dijak izraža in sodeluje. Oblike izobraževanja (frontalne, skupinske in drugo delo) izberemo glede na naravo dejavnosti, če je možno damo prednost delu v parih in skupinah. Po učnem načrtu je enako pomembno razvijanje vseh štirih področij (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje). Med obravnavanimi besedili imajo pomembno vlogo strokovna besedila, ki se bodo kasneje povezovala s poklicnim življenjem dijakov. Ob izbiranju le-teh se potrudimo zbrati tudi nekontinuirana besedila (tabele, grafikone, skice), saj ocene kažejo, da je razumevanje le-teh zelo šibko, kar je verjetno posledica tega, da v sedanjem jezikovnem pouku niso bili prisotni. Razumevanje tovrstnih besedil pa je pogoj uspešnega opravljanja poklica. Letno namenimo vsaj 20-25 ur za delo z besedili. (ustvarjanje in tvorjenje). Poseben problem pomeni obravnava slišanih neumetnostnih besedil, ker nimamo na razpolago takšne zbirke besedil. Učitelj se lahko zanese le na lastno iznajdljivost: potrebne besedilne vrste lahko zbere z radijskih in televizijskih programov, ali pa pripravi takše posnetke sam oziroma v sodelovanju z dugimi. Tvorjenje določenih besedilnih vrst je obvezno, vendar je treba dijake postopoma navajati na to. V prvih letnikih v prvih mesecih spodbujajmo dijake na 2-3-minutne ustno izražanje, za kar se predhodno pripravijo. Ker je eno najpomembnejše sredstvo učenja razumno branje, morajo dijaki čim več brati. Izbrana besedila naj bodo kratka, manj zahtevna, da dijaki ne zgubijo volje do branja. Njihovo razumevanje poskusimo preveriti s čim bolj raznolikimi nalogami. Za obravnavo obstaja več načinov, te moramo izbrati v skladu z besedilno vrsto. Vsekakor je priporočljivo razvijanje naslednjih področij:

• splošno razumevanje besedila (obravnava besedila kot celote),
• iskanje povratnih informacij (natančen pregled besedila, izbira želene informacije),
• razlaga besedila (povezava v pare razpoložljivih podatkov in informacij, ki niso prisotni na ekspliciten način; osredotočenje na podrobnosti),
• odziv na vsebino besedila (vrednotenje trditev, ki so v besedilu),
• odziv na oblikovne prvine besedila (vrednotenje kakovosti in ustreznosti besedila).

B. KNJIŽEVNA VZGOJA

Književna vzgoja je namenjena razvijanju jezikovno-komunikacijskih zmožnosti in vzgoji človeka (uči nas razmišljanja, govorjenja, branja in pisanja). Cilj je tudi vzgojiti bralca, zato je branje najosnovnejša dejavnost, na katero se mora učitelj dobro pripraviti (npr. vzbuditi zanimanje s predstavitvijo začetka ali konca zgodbe; izbor besedil, ki ustrezajo jezikovni ravni dijakov). Brez poznavanja književnega dela ne more priti do sprejema umetniškega dela. Učitelj naj privede do spoznanja, da književnost pomaga pri razmišljanju o nas samih in da se z njeno pomočjo znajdemo v svetu, ki nas obdaja. Z izbranimi književnimi deli naj dijakom pomaga sprejemati osebnosti drug drugega in izoblikovati toleranco do različnih mnenj. Učitelj naj spoštuje načelo postopnosti. Daljše novele (pisanje) predlagamo za domače branje. Če učitelj dobro načrtuje svoje delo (npr. pravočasno določi daljše besedilo za branje in ga zanimivo obravnava), lahko s časom navadi otroke na branje. Obravnavo tematskih sklopov priporočamo v navedenem vrstnem redu (lahko tudi drugače), učitelj pa lahko izbira med priporočeneni književnimi deli in filmi glede na raven in zanimanje skupin dijakov, pri čemer mora upoštevati, da ni pomembna količina naučenih spoznanj, ampak razvijanje zmožnosti in usvojene vzgojne vsebine, ki so jih dijaki razvili med delom. Učitelj mora med uro ustvariti takšno vzdušje, da bo dijaka pripeljalo do izražanja. Pri urah naj bo najpogostejša dejavnost pogovor (skupinski, v parih ali skupinah) in naj nikakor ne pride do daljšega predavanja učitelja. Vsakemu samostojno opravljenemu delu morata slediti skupen pogovor in vrednotenje. Z razvijanjem govorne zmožnosti razvijamo tudi samozavest dijakov. Zato naj pri uri nastopajo dijaki, učitelj pa naj le usmerja pogovor in naj poskuša pripraviti do besede tudi bolj zadržane dijake. Na začetku naj bo izražanje dijakov usmerjeno, kasneje pa naj pride do samostojnega ustnega nastopa. Učitelj mora dobro pripraviti manjše nastope dijakov (ti naj bojo le nekajminutni), saj bo le tako zagotovljen uspešen nastop dijakov, to pa lahko vzpodbudno vpliva na njihovo nadaljnje delo. V svojih krajših referatih naj poročajo o vsebini prebranega dela (pripovedi, novele), povedo svoje vtise, poglede, vrednotijo dejanje junakov in (na podlagi lastnih doživetij ali doživetij drugih) aktualizirajo dano vprašnje. Razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil je izredno pomembno, zato naj učitelj poskuša napisati z dijaki (v šoli in doma) čim več krajših-daljših besedil, ki so v skladu z vsebino tematskega sklopa. Potruditi se je treba, da v zvezi z vsakim tematskim sklopom napišejo besedilo (pripoved, doživljajsko poročilo, opis, oznaka, izražanje mnenj, vrednotenje, poročilo). Učitelj naj dijake (pisno) natančno seznani z vidiki tvorjenja besedil. Razvoj lahko pričakujemo le v primeru, če učitelj dosledno popravi pisne izdelke dijakov - kar ne pomeni, da vsako besedilo tudi ocenimo in ob skupnem popravljanju, pogovoru kontinuirano spremlja razvoj posameznih dijakov ter poskuša privesti do razvojne stopnje dijake s pomanjkljivostmi. Učitelj naj na podlagi stanja v razredu določi razmerje med ustnimi in pisnimi oziroma skupnimi in samostojnimi nalogami. Besedila za učenje na pamet si lahko dijak izbere sam, ni nujno, da vsak dijak v razredu nastopi z istim besedilom. Učitelj določi obseg besedila (naj ne bo nikoli predolgo!), pri čemer pa zagotovi možnost izbire. Učitelj naj le takrat vrednoti (oceni) delo dijakov, če je nastop z besedilom, naučenim na pamet med šolskim letom zagotovil v obliki vaje. Vrednotenju pomnjenja pripisujemo pozitivno spodbudno vlogo (izkažejo se lahko dijaki s slabšimi zmožnostmi).

Za domače branje predlagamo branje treh del v celoti (W. Golding: Gospodar muh, Dezső Kosztolányi: Sladka Ana, István Örkény: Tótovi). Glede na zanimanje dijakov lahko učitelj izbere tudi druga dela. Dijake mora pripraviti na domače branje in jih navdušiti za delo (npr. prebere zanimive odlomke), ne pa samo določiti delo. Dijaki ob domačem branju odgovarjajo na vprašanja, karakterizirajo, izrazijo svoje vtise in mnenje o prebranem. Delo dijakov lahko tudi ocenimo (upoštevaje pozitivno spodbudo).

V tretjem letniku se potrudimo, da izmed priporočenih del, ki so v tematskem sklopu Naša dediščina, seznanimo dijake s čim več deli, saj je to edino poglavje, ki v kronološkem zaporedju obravnava najpomembnejša dela naše nacionalne književnosti. V okviru tega se lahko uporabijo, ponovijo spoznanja najosnovnejših literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih spoznanj, ki so jih dijaki spoznali v prvih dveh letnikih. Upoštevati je treba, da bo morda dijak, ki obiskuje določen program, nadaljeval s študijem oziroma bo želel opravljati poklicno maturo.

Pri urah uporabljamo metodo pozitivnega spodbujanja (dijaka pohvalimo, ga nagradimo), saj je naš cilj izoblikovati pozitiven odnos do maternega jezika in do književnosti.

6. STANDARDI

Standardi so predstavljeni s cilji posameznih letnikov. Pogoje za napredovanje (t.i. minimalni standardi) smo označili s poševno pisavo.

Pogoj zaključnega izpita vsebuje katalog znanj.  

7. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

Preverjanje in ocenjevanje je smotrno skrbno načrtovati v letnem načrtu. Pomembno je, da naredimo razliko med obema in da preverjanja ne uporabimo le za to, da bi prišli do ocene. Če preverjanje zadošča namenu, pri pisnih šolskih nalogah in testih ni potrebno ponavljanje.

Učitelj s preverjanjem ugotovi raven znanja in zmožnosti dijakov. Glede na to, kdaj je preverjanje opravljeno, ima tri funkcije:

• ugotovi predznanje (pred posamezno snovjo ali tematskim sklopom),
• ugotovi stopnjo zmožnosti usvojitve novih znanj (tekoče, pred obravnavo nove snovi),
• ugotovi pregledno znanje (na koncu posameznega tematskega sklopa ali druge zaključene celote).

Dijakom je treba na začetku šolskega leta povedati, kaj in kako ocenjujemo in treba jih je seznaniti s kriteriji ocenjevanja.

Med šolskim letom ocenjujemo naslednje ustne dejavnosti :

• tvorjenje monolognih ali dialoških neumetnostnih besedil,
• interpretacija prebranega umetnostnega besedila ( vsebina, oznaka, drugo...),
• izrazna predstavitev pesmi ali odlomek proze oziroma drame.

Med šolskim letom ocenjujemo naslednjo pisno dejavnost:

• razumevanje slišanega/prebranega neumetnostnega besedila z nalogami, s katerimi se oceni zmožnost uporabe jezika, pravopisa in jezikovne pravilnosti,
• pisno tvorjenje neumetnostnega besedila,
• pisanje spisa (pripovedno, opisno, doživljajsko poročilo, obnova vsebine, oznaka, kreativno pisanje).