V okviru spremljanja pouku družboslovja na 10 šolah se je izkazalo, da so obstoječi katalogi znanj primerni in tako po mnenju učiteljev in učiteljic kot dijakov in dijakinj omogočajo praktično, uporabno in življenjsko osmislitev pouka. Zato so nam bili cilji obstoječega kataloga uporabno izhodišče. Tudi cilji dejavnega državljanstva so vključeni v družboslovje. Izhajali smo iz priporočil, sprejetih na 20. zasedanju stalne konference evropskih ministrov za izobraževanje (Krakov, Poljska, 15.-17. oktober 2000). V izhodišče modela smo postavili kulturno in družbeno razsežnost državljanstva , ki se nanaša na identiteto posameznika in posameznice .
Predvsem smo želeli zagotoviti možnosti, ki bi pripomogle k usvajanju ključnih kompetenc oziroma sposobnosti za:
Vse to zahteva kombinacijo znanja in osredotočenost v zagotavljanje priložnosti za sprejemanje in širjenje informacij, vrednot, veščin, ki so povezane z demokratičnimi načeli in postopki v zelo različnih formalnih in neformalnih okoljih učenja in poučevanja.
Predlagani model ponuja različne možnosti za uveljavljanje načel demokracije v vsakdanjem življenju.
Ključna kompetenca da dijakinjam in dijakom znanja, spretnosti in veščine, ki so potrebni, da bi razumeli samega sebe v kulturnem, družbenem, geografskem in zgodovinskem kontekstu, da bi razumeli pomen slovenske tradicije, pomembnost ohranjanja nacionalne identitete in položaj Slovenije v Evropi.
Dijakinje in dijaki bodo razvili sposobnost za orientacijo v času in prostoru. Razumeli bodo življenje, delo in miselnost v preteklosti in vpliv ključnih dogodkov na zgodovinski razvoj in sedanjost. Razumeli bodo temeljne značilnosti in ključne probleme sodobnega sveta: povečevanje razlik znotraj družb in med njimi, problematiko revščine, ekološko problematiko, problematiko človekovih pravic in vzroke sodobnih konfliktov.
Ključna kompetenca jim bo dala tista znanja, spretnosti in veščine, ki jim bodo omogočile, da se bodo vključili v poklicno življenje in v družbo kot polnopravni državljani in državljanke, ki bodo sposobni odgovorno in kritično uveljavljati svoje državljanske pravice in odgovornosti.
Cilji |
Standardi znanja |
Domači in svetovni prostor |
|
Dijakinja/dijak je zmožna/en: |
Dijakinja/dijak lahko: |
| v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine (relief, rastlinstvo, vodo, podnebje, prst, živalstvo, prebivalstvo, naselja, kmetijstvo, industrijo, druge gospodarske dejavnosti, promet) in prepletanje le-teh ter primerjati značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin
uporabiti zemljevid za orientacijo in predstavitev svoje lokacije
se orientirati v pokrajini s pomočjo kompasa, položaja sonca in GPS
razložiti in uporabiti informacije, ki jih dobi z branjem različnih vrst zemljevidov na različnih medijih |
ob opazovanju fotografije opiše njene pokrajinske prvine (elemente)
ob opazovanju fotografij dveh pokrajin ugotovi razlike med njima in razloži, kako pokrajini vplivata na njegovo/njeno dejavnost oziromaizvajanje poklica, za katerega se izobražuje.
nariše skico dostopa do svoje šole oziroma delavnice na zemljevid
na podlagi podatkov o geografski širini in dolžini ugotovi lego kraja v atlasu
v krajevnem leksikonu ali s pomočjo atlasa poišče in pokaže na zemljevidu lego kraja in opiše pot do njega
ubesedi informacije, ki jih je možno razbrati s pomočjo legende zemljevida |
| ob izbranih primerih dokazati medsebojno odvisnost naravnih in družbenogeografskih značilnosti slovenskih pokrajin
ugotoviti različne vplive gospodarstva na pokrajino in oceniti možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti*
ugotoviti položaj svoje poklicne dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj
razložiti sodobne družbenogeografske procese v Sloveniji |
na zemljevidu pokaže in imenuje različne pokrajine Slovenije
razloži, kako naravne razmere vplivajo na dejavnost, za katero se izobražuje
s pomočjo zemljevida našteje glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji
ob tematskem zemljevidu ugotovi prostorsko razporeditev svoje gospodarske panoge v Sloveniji
opiše geografske dejavnike za lokacijo svoje gospodarske dejavnosti
ob grafikonih, tabelah ali tematskih zemljevidih opiše družbenogeografske spremembe v Sloveniji |
| ovrednotiti pomembno vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope
poiskati kratek geografski oris evropskih držav
ovrednotiti položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji
oceniti vlogo Slovenije v združeni Evropi
ugotoviti položaj svoje poklicne dejavnosti v gospodarstvu Evrope in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj |
na zemljevidu Evrope pokaže in opiše lego Slovenije in posledice lege na stičišču srednje, južne in jugovzhodne Evrope
na zemljevidu pokaže in imenuje evropske države
na zemljevidu pokaže in imenuje narodnostno mešana območja ob slovenski meji
na zemljevidu sveta pokaže in imenuje najpomembnejše gospodarske, kulturne in politične partnerje Slovenije
ob tematskem zemljevidu ugotovi prostorsko razporeditev svoje gospodarske panoge v Evropi |
Svet na razpotju |
|
Dijakinja/dijak je zmožna/en: |
Dijakinja/dijak lahko: |
| razumeti bistvene vzroke delitve sveta na bogate in revne
pojasniti problem pomanjkanja in presežkov hrane
opisati vzroke in posledice rasti prebivalstva
s pomočjo različnih virov ugotoviti vzroke in posledice ter oblike selitev
ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energijskih virov
spoznati glavne izzive, pred katerimi se je znašlo človeštvo na prelomu tisočletja (gospodarska nihanja, energijski izzivi, terorizem …) |
iz gradiva v dnevnem časopisju naredi plakat o problematiki delitve sveta na bogate in revne
na spletu izbere in poišče nekaj informacij za izbrano aktualno temo (terorizem, nafta, Irak …)
na zemljevidu pokaže države z nadpovprečno stopnjo lakote
na zemljevidu pokaže območja nadpovprečne rasti števila prebivalstva
na zemljevidu pokaže smeri in opiše vzroke in posledice selitev
na zemljevidu pokaže območja energijskih virov in opiše posledice neenakomerne razporeditve le-teh po svetu in transporta |
Odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj |
|
Dijakinja/dijak je zmožna/en: |
Dijakinja/dijak lahko: |
| ugotoviti glavne ekološke probleme sodobnega sveta, predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti in ob konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu
opisati geografske vplive svoje dejavnosti na pokrajino
razumeti problematičnost pojmovanja razvoja s stališča človekovega vpliva na okolje in posledic za človekovo življenje (problem ekonomskega razvoja, izrabe surovin, zdravja ljudi, neenakega dostopa do neoporečnih vodnih virov …) in razumeti vzroke ekoloških problemov in posegov v naravo (ekonomska rast, potrošništvo, rast populacije, kulturni vzorci)
razumeti različen odnos do okolja glede na kulturno različnost, zgodovinski razvoj, pripadnost različnim družbenim skupinam in različne interese
razumeti zgodovinsko težo postavljanja človeka v vlogo gospodarja narave
razumeti, da imajo sodobni ekološki problemi svoje korenine v začetkih industrializacije*
spoznati prednosti in slabosti, ki jih prinaša gospodarski razvoj (v svetu in domačem okolju)
spoznati ukrepe za odgovorno ravnanje z okoljem, organizacije in institucije, ki se ukvarjajo z okoljsko problematiko, ter prizadevanja za sonaravni razvoj
uporabiti preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij; s pomočjo izbranih primerov ugotoviti vpliv naravnih nesreč na pokrajino in prebivalstvo
razviti zavest o pomembnosti odgovornega ravnanja z okoljem v vsakdanjem življenju in spoznavati, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja
razviti zavest o pomenu trajnostnega razvoja* |
opiše tri poljubne primere ogrožanja okolja: lokalnega, globalnega in primer, povezan s svojo strokovno dejavnostjo
izdela preprost načrt za pridobivanje geografskih informacij
opiše in razloži glavne oblike naravnih nesreč
napiše navodila za ravnanje ob nesreči v svojem poklicu in 5 etičnih načel svojega poklica
po lastni izbiri opiše svetovni ekološki problem
na podlagi primerjanja zgodovinskih virov (npr. slikovnega gradiva) ugotavlja konkretne spremembe okolja v določenem časovnem razmiku
razvrsti pogonska sredstva v zadnjih dveh stoletjih in sklepa o njihovi ekološki čistosti in obnovljivosti (veter, voda, para, elektrika, nafta, jedrska energija)
na podlagi časopisnih člankov in fotografij opiše, zakaj so vojne ekološko nesprejemljive (npr.: jedrska bomba, požigi naftnih vrelcev …)
opiše, kako je njegova/njena dejavnost vpeta v geografski prostor in kako vpliva na spremembe v pokrajini
razloži nekaj idej, kako bi gospodarsko razvijal/a pokrajino, v kateri je doma
ob konkretnem primeru analizira in ovrednoti koristi in slabosti gospodarskega napredka
oceni možnosti za enak dostop do naravnih virov posameznikov in posameznic ter različnih družbenih skupin pri nas in v svetu
ob izbranem ekološkem problemu analizira različna stališča različnih družbenih skupin in jih ovrednoti s stališča trajnostnega razvoja
razume vzroke ekoloških problemov in pripravi predloge za izboljšanje odnosa do okolja v svojem okolju ter ovrednoti svoje možnosti, da bi sam/a in drugi ljudje spremenili svoje navade
poišče v literaturi ali na internetu organizacije in institucije ter zakonske predpise, ki se ukvarjajo z ekološko problematiko, ter analizira delovanje in učinkovitost le-teh
ob konkretnem primeru razloži etične probleme znanstvenega in tehnološkega napredka |
Dinamični čas zadnjih dveh stoletij |
|
Dijakinja/dijak je zmožna/en: |
Dijakinja/dijak lahko: |
| spoznati zgodovinski razvoj stroke, za katero se usposablja, in njen napredek v različnih časovnih obdobjih
spoznati najpomembnejše znanstveno-tehnične dosežke zadnjih 200 let
ugotoviti, kateri izumi so najbolj vplivali na življenje v domačem kraju
opisati avtohtono slovensko obrt ali dejavnost
razumeti, da je znanstveno-tehnični napredek na kmetijstvo, obrt in industrijo vplival pozitivno, pa tudi negativno
ovrednotiti in opisati nekatere najpomembnejše kulturne dosežke Slovencev v 19. stoletju in avtorje le-teh
spoznati stoletno težnjo Slovencev po večji narodni samostojnosti
razumeti, zakaj se je v drugi polovici 19. stoletja toliko Slovencev izselilo iz domovine
prepoznati ključne razloge za izbruh prve svetovne vojne
opisati cilje in potek vojskovanja v prvi svetovni vojni
razumeti posledice prve svetovne vojne
ugotoviti, kaj je pripeljalo do nastanka totalitarnih režimov med obema vojnama
razumeti potek in razsežnosti druge svetovne vojne
razumeti, kako vojna spremeni življenje ljudi
ugotoviti razlike v vojskovanju in v uporabi tehničnih sredstev med prvo in drugo svetovno vojno
razumeti posledice druge svetovne vojne
pojasniti odločitev Slovencev leta 1918 za življenje v novi državi (SHS)
razumeti problematiko zamejskih Slovencev pred drugo svetovno vojno in po njej
spoznati najpomembnejše kulturne dosežke Slovencev med obema vojnama
razumeti potek in razsežnosti druge svetovne vojne na Slovenskem
ugotoviti, zakaj lahko vojna usodno spremeni življenje posameznika in odnose med ljudmi
razumeti temeljne spremembe v položaju Slovencev po drugi svetovni vojni
spoznati način življenja Slovencev po drugi svetovni vojni
ugotoviti vzroke za razpad SFR Jugoslavije in težnjo Slovenije za osamosvojitev
razumeti prizadevanja Slovenije za vključitev v evroatlantske povezave |
opiše tri najpomembnejše mejnike za razvoj stroke
izbere tri pomembne znanstvene ali tehniške dosežke in jih opiše
ob izbranem primeru pokaže pozitivne in negativne posledice določenega izuma za ljudi
opiše najpomembnejšo obrt ali dejavnost, značilno za svoj kraj, po svoji izbiri.
ob izbranem primeru opiše eno pozitivno in eno negativno posledico znanstveno-tehničnega napredka
poimenuje najpomembnejše Slovence 19. stoletja in njihova dela
opiše, kaj so želeli Slovenci leta 1848 doseči s programom Zedinjena Slovenija
našteje nekaj razlogov, zaradi katerih ljudje zapuščajo domovino in se odselijo drugam
opiše, zakaj je prišlo do izbruha prve svetovne vojne
zna opisati, kako je potekalo bojevanje na fronti med prvo svetovno vojno
opiše (ob zemljevidu), kako se je spremenila Evropa po prvi svetovni vojni, ter našteje tri države, ki so nastale na novo
opiše katerega od totalitarnih sistemov (fašizem, nacizem, stalinizem) glede na pravico do svobode posameznika
našteje nekatere ključne prelomnice med drugo svetovno vojno
opiše, kaj je pomenila druga svetovna vojna za moške, kaj za ženske in otroke
primerja nova orožja, ki so spremenila potek prve in druge vojne, ter posledice za ljudi
opiše življenje ljudi po vojni v razdeljeni Evropi
poimenuje narode, ki so od leta 1918 skupaj s Slovenci živeli v kraljevini SHS
našteje najpomembnejše pravice, za katere se zavzemajo zamejski Slovenci
zna opisati nekatere pomembne kulturne dosežke Slovencev (tudi v domačem okolju)
opiše, kakšne načrte so imeli s Slovenci okupatorji, kdo je začel odpor in kaj je kolaboracija
opiše, zakaj je vojna razdelila Slovence
zna pojasniti na novo nastale meje in družbeni položaj, v katerem so se znašli Slovenci
opiše, kakšni so bili življenje, delo in zabava mladih na Slovenskem v različnih povojnih obdobjih
našteje glavne vzroke, zaradi katerih smo se Slovenci odločili za samostojno državo
našteje bistvene razloge za vključitev Slovenije v EU in NATO |
Življenje v skupnosti |
|
Dijakinja/dijak je zmožna/en: |
Dijakinja/dijak lahko: |
| razumeti proces socializacije in delovanje dejavnikov socializacije (družina, vrstniške skupine, vzgojno-izobraževalne in druge organizacije, religiozne skupnosti in sredstva obveščanja)
razumeti, da dejavniki lahko delujejo protislovno in na različne načine na oblikovanje osebnosti, stališč in vrednot
razumeti problem svobode in determiniranosti v procesih socializacije, problem konformnosti in nekonformnosti
seznaniti se s pravicami otrok in razumeti njihovo zgodovinsko ter družbeno in kulturno določenost |
s svojimi besedami razloži oblikovanje posameznice/ka v procesu socializacije
s svojimi besedami razloži, na kakšne načine delujejo vrstniške skupnosti, družina, vzgojno-izobraževalne ustanove, religiozne organizacije in sredstva obveščanja na oblikovanje posameznika oziroma posameznice
analizira, kakšne vrednote in obnašanja zahtevajo posamezni dejavniki socializacije in ugotavlja podobnosti in razlike
ob primeru razloži, v kolikšni meri mora (lahko) posameznik/ica sprejemati zahteve dejavnikov socializacije in koliko ne
oceni, v kakšni meri se otrokove pravice pri nas uresničujejo in katere kršitve so najpogostejše, kakšne so odgovornosti in razloži, pri katerih naših pravicah je potrebno upoštevati tudi pravice drugih
na internetu poišče organizacije, ki se ukvarjajo z otrokovimi pravicami, in ugotovi, na katero organizacijo se lahko obrne, če meni, da so njene/njegove krivice kršene
primerja svoje pravice s pravicami otrok v preteklosti in v drugih kulturah |
| razumeti vpliv elementov kulture na oblikovanje pravil, vedenjskih slogov, načina življenja
razumeti procese oblikovanja družbenih zapovedi in prepovedi in načine utemeljevanja le-teh
razumeti delovanje formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora in različne vrste sankcij
razumeti opredelitev odklonskosti, različne razlage vzrokov in funkcije odklonskega ravnanja
razumeti kulturno pluralnost sodobnih družb (še posebej mladinske subkulture in kontrakulture) in odnose med kulturami
razumeti procese nastajanja in spreminjanja naroda in nacije in problematiko odnosov med narodi (predsodki, ksenofobija, genocid, sožitje …)
spoznati družbene in kulturne funkcije religije, procese spreminjanja religij ter družbene pogoje verskega pluralizma in (ne)tolerance |
primerja različne kulture in ugotavlja razlike in podobnosti v simbolih, vrednotah, normah in materialni kulturi ter njihov vpliv na način življenja
ob primeru razloži povezanost vrednot in norm z vrstami in oblikami sankcij ter različnimi oblikami družbenega nadzora
s svojimi besedami razloži problem določanja odklonskega ravnanja in razlage odklonskosti in to ponazori s primerom
primerja različne subkulture v sodobnih družbah, razišče, katere subkulture se pojavljajo med mladimi v njihovem okolju ter kakšen odnos imajo do dominantne kulture in med seboj
ob primeru razloži oblike kulturne strpnost in nestrpnosti
razloži procese, ki vplivajo na oblikovanje naroda in nacije; ob primeru oceni odnose med narodi, vzroke za predsodke in ksenofobijo ter možnosti za sožitje
primerja osnovne značilnosti svetovnih religij
razume pojave verskega pluralizma in verske (ne)tolerance |
| spoznati ključna določila družbene slojevitosti, oblike družbene slojevitosti (in revščine) pri nas in v svetu ter vpliv globalizacije
primerjati najpomembnejše razlage vzrokov in posledic slojevitosti in revščine
spoznati oblike družbene mobilnosti ter analizirati njen družbeni pomen |
razume ključna določila družbene slojevitosti, ki vplivajo na položaj posameznice/ka oziroma družbenih skupin v sodobni družbi
ob konkretnem primeru razloži, kako globalizacija vpliva na zmanjševanje ali povečevanje razlik v svetu
razume, na kakšne načine različne razlage utemeljujejo slojevitost in revščino ter jih uporabi za pojasnjevanje primerov revščine pri nas in v svetu
razume, kateri dejavniki vplivajo na družbeno mobilnost |
Sporazumevanje in odločanje v skupnosti |
|
Dijakinja/dijak je zmožna/en: |
Dijakinja/dijak lahko: |
| razumeti značilnosti moderne države in njen pomen za človekove pravice
razumeti osnovne elemente in načine delovanja parlamentarne demokracije
razumeti, zakaj je pomembna ločitev oblasti
razumeti vlogo in način delovanja političnih strank, političnih organizacij in skupin pritiska
razumeti pomen volitev v parlamentarni demokraciji
spoznati in razumeti državno ureditev RS
spoznati in razumeti opredelitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v RS
spoznati in razumeti opredelitev gospodarskih in socialnih razmerij v RS
spoznati in razumeti vrste pravic in načine varovanja pravic
razumeti pravice v razmerju do odgovornosti
pridobiti znanja in spretnosti, potrebne za delovanje v družbi in njenih ustanovah
razumeti vlogo posameznika /ice v procesu odločanja
dejavno sodelovati v procesu odločanja kot posameznik in v okviru družbenih skupin
pridobiti in razvrščati informacije pri odločanju in vrednotiti informacije za odločanje |
pojasni osnovne principe, na katerih so utemeljene moderne demokratične države, pomen človekovih pravic in način delovanja parlamentarne demokracije
ob primeru pojasni, zakaj je pomembna ločitev oblasti
pojasni delovanje političnih strank, političnih organizacij in skupin pritiska
pojasni pomen volitev v parlamentarni demokraciji
razume osnovne opredelitve v ustavi RS
razume opredelitve gospodarskih in socialnih razmerij v ustavi RS in jih zna pojasniti ob konkretnih primerih
razume opredelitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in zna pojasniti njihov pomen za posameznika/ico; razpravlja o (ne)povezanosti pravic in odgovornosti ob konkretnih primerih; zna ob konkretnih primerih pojasniti pomen upoštevanja pravic drugih
razume delovanje državnih organov in njihove pristojnosti
ob konkretnem primeru razloži proces odločanja in vlogo posameznika/ice v njem
razloži postopek pridobivanja uradne informacije, dokumenta, dovoljenja ali preklica dokumenta
na spletu poišče institucije za varovanje pravic in svoboščin ter ustavo, zakone ali pravilnike |
| razumeti principe delovanja tržnega gospodarstva
razumeti pojma podjetništvo in podjetje ter različne vrste podjetij
razumeti vzroke sprememb v poklicni strukturi.
razumeti dejavnike brezposelnosti
razumeti pomen prostega časa, kritično ovrednotiti načine preživljanja prostega časa in njegove povezanosti s procesom dela
spoznati in razumeti različne oblike organiziranosti zaposlenih
spoznati in razumeti pravice iz dela
spoznati načine uveljavljanja pravic
spoznati in razumeti socialne pravice, načine izvajanja in varovanja socialnih pravic |
razloži delovanje tržišča
izdela predlog, kako bi ustanovil/a svoje podjetje in kako bi ga predstavil/a
pojasni pomen znanja in vseživljenjskega izobraževanja
razume pravice brezposelnih in načine uveljavljanja teh pravic
razume dejavnike, ki vplivajo na brezposelnost
pojasni materialne in socialne pravice iz dela in načine uveljavljanja teh pravic
pojasni razliko med dejavnim in pasivnim preživljanjem prostega časa
pojasni pomen sindikata za zaposlene |
| sodelovati z ljudmi (razvijati zmožnosti za delovanje v skupnosti)
učinkovito predstaviti svoje zamisli drugim in uresniči postavljene cilje
razviti občutek pripadnosti skupini in soodgovornosti za uresničevanje ciljev
razviti in ohranjati odgovornosti za druge, izražati občutljivost za potrebe drugih in dejavno pomoč drugim in drugačnim
upoštevati enakopravnost med ljudmi, ne glede na razlike med njimi |
sodeluje pri pomoči drugim ljudem
pri dejavnostih dokaže, da zna sodelovati z ljudmi
ob primeru analizira, ovrednoti proces uresničevanja zamisli
sodeluje pri odločanju v skupinah, v katerih deluje in uresničuje načela enakopravnosti, pravičnosti, odgovornosti, solidarnosti in občutljivosti |
| razviti zmožnosti za refleksijo svojih lastnih stališč in razumevanje stališč drugih
poiskati strokovne argumente in jih jasno in konsistentno predstaviti drugim
pridobiti spretnosti, potrebne za dostop do informacij, in informacije kritično vrednotiti
uporabiti sodobna komunikacijska sredstva in se seznaniti z njihovimi prednostmi in slabostmi
znati selekcionirati izbrane informacije |
ob aktualnem problemu zna poiskati in predstaviti prednosti in pomanjkljivosti različnih stališč
na spletu najde informacije o pomembnih družbenih problemih in jih ovrednoti
poišče strokovne utemeljitve za rešitev aktualnih problemov |
Ni obvezne oblike ocenjevanja znanja.
Preverjanje znanja je obvezno pred vsakim ocenjevanjem.
Učitelj/ica naj uporablja različne oblike ocenjevanja; oblike naj prilagaja ciljem, vsebini in interesom dijakov/vajencev oziroma dijakinjam/vajenkam. Učitelj/učiteljica naj ocenjuje tudi napredek dijakinj in dijakov. Ocenjuje naj tudi njegove/njene izdelke, načrte in zamisli; še posebej naj poskuša ocenjevati izdelke in dejavnosti, ki se tesno povezujejo z njegovo/njeno poklicno usmeritvijo. Uporablja naj različne vrste ocenjevanje znanja v skladu z razvojem pedagoške stroke in predmetnih didaktik.
Oblike in metode pouka naj bodo čim bolj raznovrstne. Učitelji in učiteljice naj dijake in dijakinje usmerjajo v samostojno delo in reševanje problemov.
Pri izvedbi naj učitelj/učiteljica upošteva predznanja in interese dijakinj in dijakov. Cilje predmetnih sklopov je mogoče kakovostno uresničevati tudi s povezovanjem vsebin, ob aktualnih temah, z organiziranjem interdisciplinarnih ekskurzij, projektnih dni, terenskega dela …
Del ciljev je mogoče ob pomoči učitelja/ice družboslovnih predmetov doseči tudi v okviru programa strojništvo. Priporočamo tandemsko izvedbo, pri kateri enakovredno sodelujeta oba učitelja oziroma učiteljici in osvetljujeta problematiko z različnih stališč.
Cilje vsebine “odnos do okolja in posledice človekovega poseganja vanj” je mogoče uresničevati tudi v okviru projektnega dela, medpredmetno; na ta način je mogoče povezati cilje naravoslovja ter družbeno-kulturno in tehnološko razsežnost. V projektnem delu naj sodelujejo učitelji in učiteljice naravoslovja, družboslovja in tehniških strok.
Družboslovje lahko poučuje profesor/ica geografije, sociologije in zgodovine. Poučuje lahko tudi univerzitetni diplomirani geograf/inja, sociolog/inja, zgodovinar/ka z opravljenim pedagoškim strokovnim izobraževanjem.