KATALOG ZNANJA

DRUŽBOSLOVJE (geografija, zgodovina in državljanska kultura)

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

190 ur

Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998

 


VSEBINA

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

2. OPIS PREDMETA

3. VSEBINSKI SKLOPI

4. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop GEOGRAFIJA

4.1.  USMERJEVALNI CILJI 

4.2. OPERATIVNI CILJI

4.3.  DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA 

4.4. OBLIKE IN METODE DELA PRI POUKU

5. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop ZGODOVINA

5.1. USMERJEVALNI CILJI 

5.2. OPERATIVNI CILJI

5.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

6.  KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop DRŽAVLJANSKA KULTURA

6.1.  USMERJEVALNI CILJI 

6.2. OPERATIVNI CILJI 

6.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA 

7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

7.1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

7.2. LITERATURA

7.3. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

8. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

 

1. NAMEN IN OPREDELITEV PREDMETA

Predmet vsebuje tri sklope družboslovnih vsebin, in sicer: geografija, zgodovina in sociologija. Vsaka stroka prispeva tiste vidike, ki so nujno potrebni za orientacijo posameznika v kompleksnem družbenem življenju. Tematski sklopi so naravnani tako, da posameznika konkretno usposabljajo za uresničevanje pravic in dolžnosti državljana, razvijajo elemente nacionalne identitete in hkrati v posamezniku razvijajo spoštovanje do drugih kultur.

2. OPIS PREDMETA

Predmet se izvaja v obsegu 185 ur v nižjem poklicnem izobraževanju - za dijake z nedokončano osnovno šolo. Predmet vsebuje tri vsebinske sklope: geografija, zgodovina in državljanska kultura. Prva dva sklopa geografija in zgodovina obsegata vsak po 50 ur in sta namenjena dopolnjevanju manjkajočih znanj iz osnovne šole. Predmet državljanska kultura pa je usklajen s predlogom za dijake nižjih poklicnih šol in obsega 85 ur. Hkrati so posamezni sklopi oblikovani tako, da se z vidika globalnih ciljev vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.

3. VSEBINSKI SKLOPI

A. Geografija

B. Zgodovina

C. Državljanska kultura

4. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop GEOGRAFIJA

ŠTEVILO UR: 50

4.1 USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

  • razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

  • poznajo oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu,

  • poznajo načine zavarovanja in območja zavarovane naravne in kulturne dediščine v Sloveniji in v svetu,

  • razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,

  • razumejo pomen politično- geografskega položaja in pomena Slovenije v Evropi in posebej v jugovzhodnem delu Srednje Evrope,

  • poznajo osnovne geografske značilnosti sosednjih obmejnih dežel ter položaj tamkajšnje slovenske manjšine,

  • razumejo pomen geografskih dejavnikov za razširjenost posamezne gospodarske panoge, zlasti za lastno panogo,

  • razumejo in poznajo gibanja ljudi in dobrin v geografskem prostoru, ki so med drugim izraz potreb po njihovi izmenjavi,

  • spoznajo geografske procese in pojave in njihovo medsebojno povezanost v konkretnih slovenskih pokrajinah, zlasti vzroke za različno gospodarsko razvitost,

  • znajo uporabljati osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretni pokrajini,

  • se znajo samostojno orientirati in gibati v pokrajini s pomočjo kompasa in zemljevida,

  • razumejo pomen geografskega znanja za lastno ravnanje v geografskem prostoru in z njim.

    Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in ostalimi metodami terenskega dela, kar daje dijakom možnost za aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika z geografsko pokrajino. Zato je nujno izvajati geografske ekskurzije (vsaj enkrat na leto) ter druge oblike terenskega dela.

    4.2. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI

    I. Človek in pokrajina (8 ur)

    Dijak zna:

    Dijak:

  • Predmet preučevanja geografije.

  • Elementi pokrajine in njihovo prepletanje.

  • Preučevanje geografskih značilnosti pokrajine.

  • Prikazovanje pokrajine na karti.

  • Pomen elementov pokrajine za človeka in posamezne gospodarske dejavnosti.

  • Naravne nesreče.

  • Posledice negativnih človekovih posegov v pokrajino.

  • Varovanje naravne in kulturne dediščine v Sloveniji in svetu

  • Ugotoviti, da je predmet proučevanje geografije pokrajina in prepoznati nekaj tipičnih pokrajin.

  • Ob opazovanju slikovnega gradiva razlikovati različne tipe pokrajin.

  • V domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine in njihovo prepletanje.

  • Se orientirati v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca.

  • Interpretirati in uporabiti informacije, ki jih dobi s pomočjo branja različnih vrst zemljevidov.

  • Primerjati značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin.

  • Spoznati, da se pokrajina spreminja in kako se spreminja zaradi specifične človekove dejavnosti.

  • Razvija pozitiven odnos do pokrajine, domače regije in domovine.

  • Razvija sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah.

  • Spoznava, da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja.

  • Razvija sposobnost kooperativnosti, odgovornosti in tolerance za varovanje okolja.

  • Razvija sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja.

  • Predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti.

  • Konkretno ravnati in odločati se v prid varovanja okolja.

  • Na konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu.

  • S pomočjo izbranih primerov opisati in razložiti glavne oblike naravnih nesreč ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo.

    II. Pokrajinska pestrost Slovenije (19 ur)

     

     

  • Naravno-geografska pestrost slovenskih pokrajin.

  • Družbeno-geografska pestrost slovenskih pokrajin.

  • Sodobni gospodarski in demografski procesi v Sloveniji.

  • Imenovati in na zemljevidu pokazati geografske enote Slovenije.

  • Ob izbranih primerih navesti bistvene značilnosti in posebnosti enot in ugotoviti v katerih značilnostih se razlikujejo med seboj.

  • Na izbranih primerih dokazati soodvisnost naravnih in družbeno-geografskih značilnosti slovenskih pokrajin.

  • Uvrstiti domač kraj v ustrezno geografsko enoto.

  • S pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji.

  • Ob tematski karti ugotoviti prostorsko razporeditev gospodarskih panog ter najti vzroke zanjo.

  • Ugotoviti različne vplive gospodarstva na pokrajino in oceniti možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti.

  • Prepoznati položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj.

  • Razložiti sodobne družbeno-geografske procese v Sloveniji.

  • Razvija pozitiven odnos do domovine.

  • Razvija občutek narodne pripadnosti.

  • Razvija sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti.

  • Razvija sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino.

  • Razvija sposobnost ohranjanja naravno in družbeno geografske pestrosti domovine.

    III. Slovenija v Evropi in v svetu (12 ur)

     

     

  • Geografski položaj Slovenije in njena povezanost z Evropo in svetom.

  • Narodnostne manjšine na obeh straneh mej.

  • Na karti določiti in opisati lego Slovenije in posledice lege na stičišču Srednje, Južne in Jugovzhodne Evrope.

  • Razvija sposobnosti vrednotenja pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami.

  • Ovrednotiti pomembno vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope.

  • Razvija sposobnosti razumevanja pomena narodnostnih manjšin za sodelovanje držav.

  • Imenovati in na karti pokazati sosednje države Slovenije.

  • Oblikovati kratek geografski oris sosednjih držav.

  • Na karti pokazati in imenovati narodnostno mešana območja ob slovenski meji.

  • Ovrednotiti pomen narodnostnih manjšin ob slovenski meji za sodelovanje držav.

  • Vrednotiti pomen sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami.

    IV. Sodobni svet (11 ur)

     

     

  • Pretok ljudi in dobrin v geografskem prostoru.

  • Vzroki in posledice različne gospodarske razvitosti.

  • Pereči problemi sodobnega sveta: gospodarski, demografski, ekološki in politični problemi.

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

  • Našteti glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasniti vzroke zanje.

  • Razvija sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti.

    1. Gospodarske značilnosti

  • Razvija sposobnosti delovanja v konfliktnih situacijah.

  • Pojasniti problem pomanjkanja hrane.

  • Razvija sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, vere, izobrazbe.

      

  • Pojasniti mednarodno delitev dela.

  • S pomočjo analize podatkov za izbrane primere ugotoviti velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti držav ter analizirati vzroke in posledice takšnega stanja.

    2. Demografske značilnosti

  • Opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva.

  • Na karti pokazati območja prekomerne rasti števila prebivalstva.

  • Predvideti negativne posledice pretirane rasti števila prebivalstva.

  • S pomočjo različnih virov ugotoviti vzroke in posledice ter oblike selitev.

  • Opisati raznolikost prebivalstva sveta z vidika rase, vere, izobrazbe.

  • Ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energetskih virov.

    3. Za boljši svet

  • Predlagati načine reševanja perečih problemov sodobnega sveta.


    • 4.3. DIDAKTIČNO METODIČNA PRIPOROČILA

    Ker je določene cilje predvidene v katalogu znanj možno kvalitetno realizirati le s poukom v geografskem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in terensko delo.

    Okvirni seznam literature in drugih virov: odgovarjajoče teme iz učbenika Geografija za poklicne in strokovne šole (DZS, 1997).

    Preverjanje in ocenjevanje znanja je najpomembnejša in najbolj občutljiva faza učiteljevega vzgojno-izobraževalnega dela, ki zahteva veliko znanja ne le iz stroke, ampak predvsem tudi iz didaktike in psihologije. Vsebina in način preverjanja in ocenjevanja vpliva na to, kaj se bodo dijaki učili, koliko se bodo učili in s kakšno vnemo. Od učiteljevega vrednotenja znanja dijakov je odvisno, ali bo znanje ostajalo le na ravni reprodukcije ali pa bodo dijaki poskušali snov tudi razumeti, znanje pa uporabiti za reševanje nalog v šoli in v vsakdanjem življenju. Pri preverjanju in ocenjevanju učitelj pridobiva povratno informacijo o vrednotah in stališčih dijakov (odnos do okolja, strpnost in spoštovanje različnosti) ter vpliva nanje. Preverjanje znanja dijakov je za učitelja hkrati tudi barometer njegove uspešnosti pri poučevanju.

    Prav zato mora učitelj posvetiti preverjanju in ocenjevanju znanja veliko pozornosti, ter dobro poznati zakonodajo na tem področju. Opozarjamo na velik pomen preverjanja znanja, preden učitelj znanje dijakov tudi oceni. Kvaliteta preverjanja in ocenjevanja znanja bo na najvišji kakovostni ravni z upoštevanjem strokovnih didaktičnih načel pri preverjanju in ocenjevanju znanja, kot so: uporaba različnih načinov in oblik, upoštevanjem individualnih posebnosti dijakov, doslednost, objektivnost, strpnost, načrtovanost in javnost ocenjevanja.

    4.4. OBLIKE IN METODE DELA PRI POUKU

    Kot obliko pouka geografije s tem učnim načrtom posebej utemeljujemo tudi ekskurzije in terensko delo, ki omogočajo učencem pridobivati znanje, sposobnosti in vrednote na primarnih lokacijah v bližnji ali daljni okolici šole. To so priložnosti, ko dijaki najlaže povezujejo teorijo s prakso ter spoznavajo in prepoznavajo vzročno-posledične zveze med procesi in pojavi v naravnem in družbenem okolju.

    Terensko delo je oblika pouka, kjer se dijaki urijo v uporabi preprostih raziskovalnih metod, kot so opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje, primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, sintetiziranje in poročanje. Učitelj ga organizira med rednimi urami na primernih lokacijah v bližini šole, ki tako dobijo status “geografskega laboratorija”. Druge priložnosti za terensko delo so interesne dejavnosti, projektno delo in geografske oziroma interdisciplinarne ekskurzije v slovenske pokrajine.

    Geografske ekskurzije so krajše, usmerjene v domačo regijo. Dijaki tu pridobivajo predvsem geografske pojme ter spoznavajo pojave in procese. Celodnevne ekskurzije naj bodo interdisciplinarne, usmerjene v spoznavanje naravno-geografskih enot Slovenije, to je alpskega, panonskega, primorskega in dinarsko-kraškega sveta. Vsako leto planiramo ekskurzijo najmanj v eno geografsko regijo tako, da v treh (ali dveh) letih dijaki spoznajo najbolj tipične elemente vseh štirih.

    Poti ekskurzij načrtujejo aktivi učiteljev geografije skupaj z drugimi predmeti (zgodovine, sociologije, materinega jezika in književnosti, glasbe, itd), ki skupaj določijo in uskladijo cilje, vsebino in pot ekskurzije.

    Program ekskurzij je sestavni del letnega delovnega načrta šole, za njegovo kvalitetno uresničevanje pa je odgovoren celotni tim učiteljev.

    Na ekskurzijah v slovenske pokrajine dijaki razvijajo prostorske predstave, utrjujejo geografske pojme tako, da od blizu opazujejo in proučujejo, pokrajino. Ob spoznavanju in doživljanju lepot naše naravne in kulturne, dediščine ter ob srečevanju z ljudmi razvijajo ljubezen do domovine in zavest pripadnosti našemu narodu.

    Učitelj geografije dijake pred odhodom na ekskurzijo dobro pripravi. Seznani jih s cilji in potjo ekskurzije. Dijakom razdeli zadolžitve, ki lahko obsegajo pripravo dela poti po literaturi, poročanje v avtobusu, anketiranje domačinov na določenih lokacijah, nabiranje vzorcev kamnin ipd.

    Spoznavne cilje pouka na terenu učitelj najbolje uresničuje z metodo dela z zemljevidom (orientacija, spremljanje in označevanje poti na zemljevidu), vodenim opazovanjem na izbranih lokacijah, kjer dijaki izpolnjujejo naloge z delovnega lista. Delovne liste z ekskurzij dijaki nato zbirajo v posebni mapi.

    Po vrnitvi učitelj preveri, v kolikšni meri so bili realizirani izobraževalni cilji ekskurzije.

    5. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop ZGODOVINA

    ŠTEVILO UR: 50

    5.1. USMERJEVALNI CILJI

    Dijaki:

  • pridobijo manjkajoča zgodovinska znanja, ki jih bodo koristili v svojem poklicu;

  • spoznavajo slovensko kulturno dediščino in jo vrednotijo ter razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti;

  • spoznajo glavne tehnološke in gospodarske dosežke in spremembe v 19. in 20. stoletju;

  • razvijejo interes, nagnjenost in sposobnost spoznavanja novega;

  • na konkretnih primerih (predvsem podobah iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih) ugotavljajo, kaj je zgodovinska časovna in prostorska predstavljivost;

  • razvijejo spoštovanje različnosti in drugačnosti v okolju v katerem živijo.

    5.2. OPERATIVNI CILJI

    Informativni cilji:

    Formativni cilji:

    Socializacijski:

    1. Od zgodbe k zgodovini (6 ur)

    Dijak:

    Dijak:

  • Na primerih različnih zgodovinskih zgodb in legend spoznava njihovo povezanost z zgodovino.

  • Razvija občutek, da mora biti vsaka trditev argumentirana.

  • Spoznava zgodovinarjevo pot do zgodovinske resnice s pomočjo različnih zgodovinskih virov.

     

    Čas in prostor

  • Zaznava razlike med različnimi zgodovinskimi obdobji in različnimi okolji.

  • Pridobiva občutek za zgodovinski čas.

  • Spoznava in primerja življenje ljudi v različnih časih in prostorih.

     

    2. Lokalna zgodovina (4 ure)

     

     

    Kraj in regija v zgodovinskem času in prostoru:

  • pomembnejše kulturno - zgodovinske znamenitosti

  • Ob slikovnem gradivu spozna družbeno-gospodarski in kulturni napredek kraja.

  • Razvija občutek odgovornosti do kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.

  • pomembne osebnosti in njihova ustvarjalnost

  • V časovni trak postavi prelomnice v zgodovini svojega kraja.

     

  • varovanje kulturne dediščine (obisk lokalnega muzeja ali spomenikov na prostem)

  • Ugotovi in spozna glavne kulturno-zgodovinske spomenike in se seznani s tem, kdo jih varuje.

     

  • položaj in vloga kraja v širšem prostoru.

       

    3. Slovenci v prvi svetovni vojni
    (4 ure)

     

     

  • Vzroki in povod za vojno, tabori.

  • Pozna bistvene vzroke in povod za prvo svetovno vojno ter glavna bojišča.

  • Pridobiva občutek razumevanja vrednote miru.

  • Slovenci v prvi svetovni vojni.

  • Ob slikovnem gradivu in virih spoznava in opiše vpliv vojne na življenje ljudi (žensk, otrok, vojakov).

     
     

  • Spozna vzroke in posledice odprtja Soške fronte.

     

    4. Svet med svetovnima vojnama (5 ur)

     

     

  • Posledice vojne.

  • Primerja karto Evrope pred in po prvi svetovni vojni in izpiše novo nastale države.

  • Se nauči pravilno uporabljati zgodovinski zemljevid.

  • Razvoj znanosti in tehnike.

  • Iz slikovnega gradiva raz bere največje dosežke znanosti in tehnike, ki so odločilno vplivali na gospo darski razvoj in vsakdanje življenje.

     

  • Totalitarni režimi.

  • Spozna bistvene značilnosti totalitarnih režimov(fašizem, nacizem, stalinizem).

  • Si pridobiva občutek za spoštovanje občečloveških moralnih vrednot.

    5. Slovenci med svetovnima vojnama (6 ur)

     

     

  • Nastanek Kraljevine SHS Nerešena vprašanja Kraljevine SHS.

  • Loči pojma Država Slovencev, Hrvatov in Srbov in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

  • Razvija občutek narodne pripadnosti.

  • Spoznava prizadevanja za naše meje in vlogo generala R. Maistra.

  • Razume pomen načela enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti.

     

     

     

     

     

     

  • Pozna posledice mirovnih pogodb za slovensko etnično ozemlje.

  • Spoznava probleme gospodarske, kulturne, verske in etnične heterogenosti Kraljevine SHS.

    6. Slovenci v drugi svetovni vojni (10 ur)

     

  • Vzroki za drugo svetovno vojno, glavna bojišča, vojaški konec druge svetovne vojne.

  • Spozna glavne vzroke za drugo svetovno vojno.

  • Slovenci v drugi svetovni vojni.

     

  • Na zgodovinskem zemlje vidu prikaže potek vojne na glavnih bojiščih.

  • Spozna prelom v drugi svetovni vojni (kapitulacija Italije, vojni preobrat, vojaški konec druge svetovne vojne).

  • Ob zgodovinskem zemljevidu opiše razdelitev Slovenije med okupatorje.

  • Ob ilustrativnem gradivu opiše življenje pod različnimi okupatorji in spoznava oblike hudih pritiskov.

  • Spozna značilnosti odpora.

  • Spozna odnos zaveznikov do osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji.

  • Oceni pomen zaključnih bojev za našo zahodno mejo.

    7. Svet po drugi svetovni vojni
    (6 ur)

     

  • Posledice druge svetovne vojne v Evropi.

  • Spozna posledice druge svetovne vojne.

  • Hladna vojna.

  • Spozna značilnosti hladne vojne.

    8. Slovenci po drugi svetovni vojni (6 ur)

     

  • Obnova.

  • Spoznava bistvene značilnosti obnove, agrarne reforme in nacionalizacije na Slovenskem.

  • Urejanje mejnih vprašanj.

  • Razume problem urejanja naših meja po drugi svetovni vojni.

  • Položaj Slovenije v Jugoslaviji.

  • Opiše položaj Slovenije v Jugoslaviji.

     

  • Spoznava podobe iz vsakdanjega življenja na Slovenskem.

    9. Drugo delo (3 ure)

     

  • Utrjevanje in preverjanje znanja.

    5.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

    Učni načrt za nižje poklicno izobraževanje dopolnjuje zgodovino v osnovni šoli in ima poudarek na vsebinah, ki dopolnjujejo stroko. Zgodovinske vsebine so izbrane in tematizirane. Do konca 19. stoletja izhajajo predvsem iz lokalne zgodovine, za 20. stoletje pa dopolnjujejo manjkajoče vsebine iz osnovne šole.

    Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen in preprost način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. S tem jim omogočamo razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na gospodarskih, socialnih, kulturnih, kulturno-zgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Taka zasnova sledi našemu novemu konceptu pouka zgodovine, kjer se politično-dogodkovna zgodovina umika različnim podobam iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih. Le tako široko zasnovana zgodovina v šoli bo omogočila dijakom poklicnih šol tisti temeljni premislek, ki ga mora danes (ob vseh civilizacijskih zadregah) opraviti vsak človek.

    Z metodičnega vidika mora učitelj uvajati take oblike in metode dela, ki bodo dijakom omogočile (s pomočjo odlomkov virov in različnega ilustrativnega gradiva) razvijanje zanimanja za zgodovino stroke.


    6. KATALOG ZNANJA – za vsebinski sklop DRŽAVLJANSKA KULTURA

    ŠTEVILO UR: 85

    6.1. USMERJEVALNI CILJI

    Dijaki:

     
  • spoznajo temeljne pojme s področja političnega, pravnega in ekonomskega sistema Republike Slovenije;

  • razvijajo sposobnosti, ki so pomembne za delovanje v demokratični družbi: sposobnosti za kritični in samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih družbe in države ter sposobnost predstavitve svojih stališč, sposobnost poslušanja, dialoga;

  • se usposabljajo, da pridobljena znanja uporabljajo v vsakdanjem življenju in v procesu sprejemanja odločitev splošnega pomena;

  • razvijajo odgovornost do sebe, drugih - do naravnega in družbenega okolja.

    6.2. OPERATIVNI CILJI

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    1. Jaz in vsi drugi

    Dijak:

    Dijak:

    1.1 Jaz in

  • Posameznik.

  • Načini obnašanja pri soočanju z ovirami.

  • Spozna enkratnost posameznika.

  • Razume, da na človekovo obnašanje poleg dednosti in okolja vpliva tudi lastna volja, ki se izraža v odločanju.

  • Spozna načine obnašanja pri soočanju z ovirami.

  • Razvija načine obnašanja pri soočanju z ovirami.

  • Razvija občutek za razumevanja drugih.

    1. 2 Vsi drugi

  • Socializacija.

  • Družbene skupine.

  • Razume naravnost in družbenost človeka.

  • Spozna proces in dejavnike socializacije.

  • Razume vmeščenost posameznika v različne družbene skupine.

  • Spozna pojem narod.

  • Ugotavlja enkratnost posameznika in hkrati njegovo vpetost v družbo.

  • Razvija občutljivost za nacionalno identiteto in hkrati za spoštovanje drugih narodov.

    1. 3 Avtoritete in uporniki

  • Vrednote.

  • Oblikovanje družbenih pravil.

  • Družbeni nadzor.

  • Spozna kulturne različnosti med družbami.

  • Spozna kako in zakaj se oblikuje in razlikuje družbena pravila.

  • Spozna pojem odklonskosti in pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora.

  • Razume pomen pravil za življenje v skupnosti.

  • Ugotavlja primere nestrpnosti in konfliktov ter sožitja in sodelovanja med različnimi kulturami.

    2. Jaz državljan

     

     

    2.1.1 Skozi različne države v Republiko Slovenijo

  • Spozna pojem države in pot do oblikovanja lastne države Republike Slovenije.

     

    2.1.2 Zgodovina parlamentarizma (neposredno odločanje, parlament, predstavniška demokracija, parlamentarna kriza).

  • Ve, kdo je v antičnih Atenah  sodeloval in odločal v ljudski skupščini in katere skupine prebivalstva teh pravic niso imele.

  • Zve, da so v srednjem veku vladarji morali skoraj v vseh državah deliti oblast s stanovi in navede pravice stanov.

  • Ve, kaj je parlament.

  • Spozna pomen uveljavljanja splošne volilne pravice za moške v začetku 20. stoletja.

  • Seznani se z vprašanjem ženske volilne pravice.

  • Spozna krizo parlamentarnega življenja v Kraljevini Jugoslaviji.

  • Seznani se s funkcioniranjem enostrankarske skupščine v povojni Jugoslaviji.

  • Pridobiva občutek razumevanja zgodovinskega časa.

    2.2 Sodna oblast

  • Ločitev vej državne oblasti.

  • Zve, zakaj so bile zahteve razsvetljencev po ločitvi vej državne oblasti (zakonodajne, izvršne in sodne) tako pomembne za razvoj demokracije.

  • Na konkretnih primerih spozna posledice odvisnosti sodstva od vej državne oblasti – zlorabe (npr. Dreyfusova afera, čistke, montirani procesi, proces Julius in Ethel Rosenberg, idr.).

  • Razume nevarnost zlorab demokracije.

    2.3 Moja volilna pravica

  • Ustavna ureditev RS.

  • Delitev oblasti.

  • Volitve.

  • Politične stranke.

  • Financiranje države.

  • Spozna način politične ureditve RS.

  • Razume vlogo posameznika v procesu odločanja (volilno vedenje).

  • Dojame pomen parlamentarne demokracije in vlogo posameznika v njej.

  • Razvija občutek narodne pripadnosti in spoštovanje do drugih narodov.

  • Spozna bistvene državljanske pravice, odgovornosti in lastnosti občana in državljana.

    3. Trg

    		    

    3.1 Delovanje trga

  • Trg.

  • Denar.

  • Razume delovanje tržnega gospodarstva.

  • Zna opisati oblike denarja in funkcijo denarja v tržnem gospodarstvu.

     

    3.2. Poklic

  • Problem brezposelnosti.

  • Seznani se s pojmom poklica in odvisnostjo poklicne strukture od družbenih gibanj.

  • Razvija poklicno identiteto.

  • Spozna načine varovanja pravic v primeru brezposelnosti (zavod za zaposlovanje).

    3.3 Podjetje

  • Pozna pojem podjetje in vrste podjetij.

     

    4. Pravice in odgovornosti

     

     

  • Človekove pravice.

  • Vrste pravic: ekonomske in politične pravice.

  • Socialne pravice.

  • Razume pravice v razmerju do odgovornosti.

  • Spozna vrste pravic načine varovanja pravic.

  • Spozna načine uresničevanja in varovanja socialnih pravic (zdravstveno varstvo socialno varstvo).

  • Razvija občutljivost za uveljavljanje načel odgovornosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti.

  • Se zave, da je spoštovanje človekovih pravic podlaga sodobne demokratične družbe.

    5. Svet v katerem živim

     

     

    5.1 Geografski položaj Slovenije

  • Geografske značilnosti Slovenije.

  • Posledice geografske lege Slovenije.

  • Spozna lego Slovenije, zna ugotoviti posledice geografske lege Slovenije.

  • Pozna geografske značilnosti domačega kraja, se zna orientirati v prostoru.

  • Razume značilnosti narodnostno mešanih območij.

  • Razvija odnos do domačega kraja.

    5.2. Izzivi sodobnega sveta

  • Ekologija.

  • Množični mediji.

  • Mladostnik in sodobna družba.

  • Na konkretnih primerih ugotavlja spremembe človekovih posegov v naravo.

  • Pozna načine varovanja človekovega okolja.

  • Spozna različne vire informacij.

  • Na konkretnih primerih ugotavlja položaj mladostnika v družbi in probleme s katerimi se sooča.

  • Nauči se konkretno ravnati v prid varovanja narave

  • Razvija občutek odgovornosti do okolja.

  • Se usposablja za vrednotenje pomen informacij.

  • Razvija občutljivost za razumevanje položaja mladostnika in probleme s katerimi se sooča.


    6.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

    Predmetni sklop državljanska kultura seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se dijaki seznanjajo s strukturo družbe, usvajajo temeljna znanja o institucijah v naši družbi, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.

    Katalog znanja za nižje poklicne šole nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Pri predmetu državljanska kultura je potrebno teme obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu dijakov, ki ga v procesu spoznavanja vsebin predmeta Državljanska kultura bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju kataloga znanj je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/državljana v demokratični družbi.

    Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je aktivnost dijakov večja.

    Predlagana razvrstitev tem za učitelje / učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe.

    Cilje predmetnih sklopov je možno kvalitetno realizirati tudi s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin in z organizacijo pouka v realnem okolju v obliki interdisciplinarnih ekskurzij, interdisciplinarnih dni, terenskega dela in drugih oblik neposrednega opazovanja in delovanja.

    7. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    Za vsak predmetni sklop se pri ocenjevanju upoštevajo cilji in kriteriji predvideni za posamezen vsebinski sklop. Znanje preverjamo in ocenjujemo ustno. Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom (graf, skica, ...).

    IZLOČENA POGLAVJA oziroma VSEBINE

    Na redakcijski komisiji (Anton Slanc Ministrstvo za šolstvo in šport, Tomaž Kranjc Zavod za Šolstvo in Alfonz Vreznik urejevalec besedil je bilo dogovorjeno, da se nekatera poglavja oziroma vsebine izločijo iz katalogov znanj. Izločena poglavja oziroma vsebine zaradi pregleda začasno navajamo na koncu besedila.

    PREDMETNE KURIKULARNE KOMISIJE ZA GEOGRAFIJO, SOCIOLOGIJO IN ZGODOVINO

    ZA GEOGRAFIJO

     

    Predsednik:

    dr. Jurij Kunaver, Filozofska fakulteta,

    Člani:

    dr. Andrej Černe, Filozofska fakulteta,

    Karmen Cunder, Zavod RS za šolstvo,

    Jurij Senegačnik, Gimnazija Ledina,

    Neva Osterman, Osnovna šola Ledina,

    Konzulentki:

    Maja Besednjak,

    Branka Gabrenja-Müller

    Strokovna tajnica:

    mag. Vera Malajner, Zavod RS za šolstvo,

    ZA SOCIOLOGIJO

     

    Predsednik:

    dr. Ivan Bernik, Fakulteta za družbene vede,

    Člani:

    dr. Marko Kerševan, Filozofska fakulteta,

    dr. Sergej Flere, Pedagoška fakulteta Maribor,

    Mirjam Počkar, Srednja šola Postojna,

    Mira Janžekovič, Gimnazija Ptuj,

    Strokovna tajnica:

    Tanja Popit

    Jožica Gramc, Zavod RS za šolstvo,

    ZA ZGODOVINO

    		  

    Predsednik:

    dr. Božo Repe, Filozofska fakulteta,

    Člani:

    mag. Stane Berzelak, Srednja šola Slovenj Gradec,

    Anica Nuša Kern, Osnovna šola Preserje pri Radomljah,

    Metoda Livk, Osnovna šola Stična,

    Gabrijela Škraba, Osnovna šola Ledina,

    Strokovna tajnica:

    Ana Kastelic, Zavod RS za šolstvo,

    Sprejeto na 16. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 18. junija 1998.

    Str. 11 v starem

    7.1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

    Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom (graf, skica, ...).

    7.2. LITERATURA

    Ustava RS.

    Jana Bezenšek: Družboslovje Državljanska kultura, DZS, Ljubljana, 1998.

    Jana Bezenšek: Državljanska kultura. Priročnik za učitelje družboslovja v srednjih poklicnih šolah. ZRSŠ. Ljubljana. 1999.

    Mirjam Počkar: Družboslovje Državljanska kultura.MK. Ljubljana.1999.

    ABC: Pouk o človekovih pravicah. Praktični napotki in gradivo za učitelje osnovnih in srednjih šol. Društvo za združene narode za RS. Ljubljana. 1989.

    AIS: Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic.Ljubljana.1999.

    Skupina avtorjev: Postavi se za svoje pravice.Knjiga o človekovih pravicah. Pomurska založba. 1999.

    SE: Evropski mladinski projekt za boj proti rasizmu, ksenofobiji, antisemetizmu in nestrpnosti. Vzgojno-izobraževalni priročnik. Ljubljana. 1995.

    7.3. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje se izvaja v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju (Ur. l. 49/97). Oceno je možno pridobiti tudi z referatom ali drugim izdelkom (graf, skica ...) 

    8. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov.