KATALOG ZNANJA

STROKOVNO RAČUNSTVO

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

190 ur

Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998

 

VSEBINA

1. OPREDELITEV PREDMETA

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. SOCIALIZACIJSKI CILJI 

3.2.  INFORMATIVNI IN FORMATIVNI CILJI

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

1. OPREDELITEV PREDMETA

Pri pouku STROKOVNO RAČUNSTVO dijaki/dijakinje oblikujejo številne temeljne pojme in znanja (naravna števila in druga števila, operacije med števili, proporcionalnost, itd.). Te pojme in znanja kasneje v takšni ali drugačni obliki oziroma kontekstu uporabljajo v številnih šolskih aktivnostih in v vsakdanjem življenju.

V vsakdanjem življenju je računstvo tista veda, ki jo mora vsak človek dobro, spretno, hitro in natančno obvladati, kar doseže s spoznavanjem temeljnih principov osnovnih računskih operacij, računskih pravil ter z vztrajno vajo.

Pri pouku se učimo specifičnih načinov mišljenja in interpretacij doživljanja sveta. Interpretacije, ki si jih pridobimo pri pouku (matematike), se odlikujejo po dokajšnji univerzalnosti in stabilnosti, kar pa za dijake/dijakinje, ki se oblikujejo v hitro spreminjajočem svetu, ni zanemarljivo.

2. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Z vsebinami predmeta ter ustreznimi metodami in oblikami vzgojnoizobraževalnega dela se dijaki naučijo:

  • temeljnih matematičnih znanj zaključnih razredov osnovne šole,

  • vztrajnosti, sistematičnosti, natančnosti in urejenosti pri delu,

  • računske pismenosti, ki vključujejo tudi uporabo žepnega računala ,

  • uporabljati matematiko v vsakdanjem življenju in v svojem poklicu.

    3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    4.1 Socializacijski cilji

    4.2  Informativni cilji in vsebine

    4.3 Formativni cilji

    4.4 Posebnosti v izvedbi (Didaktična priporočila in zgledi)

    3.1. SOCIALIZACIJSKI CILJI

    1.   Dijaki/dijakinje se učijo komunikacijskih znanj in spretnosti, kar vključuje:

  • sposobnost natančnega izražanja,

  • uporabo matematične terminologije v povezavi z drugimi predmeti,

  • sposobnost reševanja konfliktnih situacij.

    2.   Dijaki/dijakinje se učijo opravljati dela in reševati probleme samostojno in sodelovalno.

    3. Dijaki/dijakinje se ob učenju matematike učijo: odgovornosti, prizadevnosti, ustvarjalnosti, doslednosti in poštenosti.

    3.2. INFORMATIVNI IN FORMATIVNI CILJI

    Tema:Računske operacije v množici N, Z, Q (60 ur)

  • Računske operacije v množici N, Z, Q

  • Procentni račun

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Računske operacije v množici N in Z

    Usvojiti in uporabljati osnovne računske operacije v množici naravnih in celih števil.

     

     

    Uporabljati žepno računalo.

  • Seštevati, odštevati večmestna števila v množici naravnih števil N, pisno in z žepnim računalom;

  • uporabljati lastnosti računskih operacij;

  • oceniti rezultat in izračunati natančno vrednost izraza;

  • usvojiti poštevanko in količnike do avtomatizma;

  • številom do 10 poiskati najmanjši skupni večkratnik;

  • številom do 20 poiskati največji skupni delitelj;

  • razvrščati po velikosti naravna števila, cela števila, ulomke in decimalna števila;

  • izračunati vrednost preprostega številskega izraza in upoštevati vrstni red operacij ( N, Z);

  • produkt enakih faktorjev zapisati v obliki potence in obratno *;

  • uporabljati pravila za računanje s potencami z naravnim eksponentom *;

  • seštevati, odštevati, množiti v množici celih števil, pisno in z žepnim računalom;

  • izračunati vrednosti preprostih izrazov s spremenljivko, za izbrano vrednost spremenljivke (z enojnimi oklepaji).

    		•

    Računske operacije je potrebno ponoviti oziroma jih še v celoti razložiti (glede na znanje dijakov).

    Iskanje skupnega delitelja naj poteka na pamet, brez poznavanja postopka za iskanje skupnega delitelja.

     

     

    Izrazi naj bodo preprosti. Dijak/dijakinja naj računa predvsem z dvočleniki, npr.

  • - 2 *×(3 + 5) =

  • 6 + 3 *× 5 =

    Cilji, ki so označeni z zvezdico so priporočljivi in niso obvezni.

    • Ulomki

  • Deliti celoto na enake dele, na modelu in na sliki;

  • določiti del celote, ki ga prikazuje slika;

  • ponazoriti dani del celote;

  • izračunati a/b od c;

  • usvojiti pojem ulomka;

  • usvojiti izraze števec, imenovalec, ulomkova črta;

  • ponazoriti dani ulomek na številski premici in kot del lika;

  • ugotoviti kateri ulomek je prikazan z grafičnim prikazom;

  • desetiški ulomek zapisati z decimalno številko;

  • decimalno številko zapisati z desetiškm ulomkom;

  • razložiti pomen decimalne vejice;

  • zapisati in brati decimalna števila na žepnem računalu;

  • primerjati in urejati po velikosti decimalna števila;

  • določiti celi približek decimalnega števila;

  • ulomke razširjati in krajšati;

  • seštevati, odštevati, množiti in deliti v Q;

  • zapisati ulomek z decimalno številko;

  • razvrščati po velikosti naravna števila, cela števila, ulomke in decimalna števila.

    		•

    Dijak/dijakinja naj zna na modelu, sliki ponazoriti, koliko je 3/4 od 12.

     

    Poudarek naj bo na računanju z decimalnimi števili s pomočjo žepnega računala.

    Merjenje

  • Poznati in uporabljati merske enote za dolžino, ploščino, prostornino, maso in čas;

  • primerjati dve količini po velikosti in računati s količinami;

  • pretvarjati količine ( le med dvema sosednjima enotoma in izraziti večje enote z manjšimi, v lažjih primerih pa tudi obratno).

    		•

    Zgled.

  • delo na terenu (dijaki gredo na tržnico ...),

  • tečajna lista,

  • uporaba tabel,

    Poudarek na uporabnih primerih iz prakse.

    • Procentni račun

    Pridobiti sposobnosti za reševanje nalog v zvezi s procentnim računom.

  • zapisati ulomek p/100 od a, kot p%;

  • p% od celote prikazati grafično in odčitati s slike;

  • izračunati p% od a;

  • dano količino povećati (zmanjšati) za p% njene vrednosti;.

    		•

    Procentni račun je konceptualno zahtevna snov, zato naj bo poudarek predvsem na postopkih in na uporabi.

     

    Zgled:

    10% od 20 je, ( uporaba žepnega računala).

    Linearna enačba.

  • Rešiti preprosto linearno enačbo.

    		•  

    Tema: Geometrija v ravnini in prostoru (60 ur)

  • Osnovni geometrijski pojmi

  • Liki - kvadrat, pravokotnik, trikotnik, krog

  • Telesa - kocka, kvader, valj, stožec, tristrana prizma, tristrana piramida, krogla

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Osnovni geometrijski pojmi

  • Usvojiti osnovne geometrijske pojme (točka, premica, daljica, vzporednost, pravokotnost, kot);

  • izmeriti razdaljo med dvema točkama in med točko in premico;

  • izmeriti kot;

    		•

    Ponoviti osnovne geometrijske pojme.

    Pri načrtovanju je potrebno znati uporabljati geometrijsko orodje: geotrikotnik, oziroma ravnilo in šestilo.

    Kvadrat, pravokotnik, trikotnik, krog

    Izračunati ploščino kvadrata in pravokotnika.

  • prepoznati osnovne like (trikotnik, pravokotnik, kvadrat, krog);

  • usvojiti pojme: diagonala, oglišče in stranica;

  • načrtati kvadrat, pravokotnik, trikotnik, krog s pomočjo geometrijskega orodja;

  • izračunati ploščino in obseg kvadrata in pravokotnika;

    		•

    Naloge naj bodo preproste, npr. kvadrat s podano stranico ali krog s podanim polmerom.

    Kocka, kvader, stožec, valj, tristrana prizma, tristrana piramida, krogla

  • prepoznati modele kocke, kvadra, tristrane prizme, valja, piramide, stožca  in krogle v vsakdanjem življenju ter poiskati primere uporabe tovrstnih teles;

  • izdelati modele kocke, kvadra in valja;

  • usvojiti pojme oglišče, rob, ploskev, osnovna ploskev, plašč, stranica osnovne ploskve, višina, vrh;

  • izračunati površino in prostornino kocke in kvadra.

    		•

    Geometrijska telesa naj dijak/dijakinja poveže z modeli iz vsakdanjega življenja (kuhinjski lonec ima obliko valja).

    Modele naj dijak/dijakinja izdela z učiteljevo pomočjo ali samostojno.

    Naloge naj bodo preproste, predvsem naj temeljijo na direktni rabi obrazcev.

    Tema: Sklepni račun (10 ur)

  • Premo sorazmerje.

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Sklepni račun

    Rešiti preproste probleme povezane z vsakdanjim življenjem.

  • Rešiti preproste probleme povezane s premim sorazmerjem.

    		•

    Zgled:

    Ana pomiva posodo. Za 5 kosov posode potrebuje 3 minute.V kolikšnem času bo pomila 35 kosov posode?

    Tema: Obdelava podatkov (5 ur)

  • Zbiranje podatkov

  • Strukturiranje podatkov

  • Predstavitev podatkov

    Informativni cilji in vsebine

    Formativni cilji

    Posebnosti v izvedbi

    Zbiranje podatkov

    Strukturiranje podatkov

    Predstavitev podatkov

    Razložiti pomen konkretnih prikazov frekvenčnih porazdelitev, ne da bi teoretično poznali statistične pojme.

  • Zbirati podatke in jih beležiti;

  • beležiti štetje in meritve;

  • urejati podatke po danem kriteriju;

  • sistematično zapisati meritve v tabelo;

  • urediti podatke v tabelo po velikosti (na preprost a sistematičen način);

  • predstaviti podatke v obliki stolpičnega diagrama in frekvenčnega kolača.

    		•

    Npr.: Ob narisanem frekvenčnem kolaču je potrebno znati interpretirati prikazano situacijo.

    V preprostih nalogah je potrebno urediti oziroma grupirati podatke in poznati razloge za takšno početje (preglednost, izraba prostora).

    Zgled:

    Vajenec zjutraj sprejema

    naročila za izrez kovinskih cevi na naslednje dolžine:1m, 2m, 3m.

    Podatke je potrebno urediti v obliki tabele.

    Ostale ure so namenjene še dodatnemu utrjevanju, preverjanju in ocenjevanju ali pa specifičnim potrebami programa.

    4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Znanje preverjamo in ocenjujemo ustno in pisno.

    Priporočamo, da učitelj/učiteljica redno preverja in ocenjuje na oba načina in tako zagotovi čim kompleksnejšo oceno.

    Preverjanje

    Ustno lahko preverjamo razumevanje, znanje definicij, interpretacijo in analizo problema ter reševanje kratkih nalog. Dijakom/dijakinjam lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji.

    Ocenjevanje

    Učitelj/učiteljica mora v vsakem trimestru izpeljati šolsko (pisno) nalogo in jo oceniti.

    5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Vsebine v predmetnem katalogu znanj so urejene po temah in odražajo tudi njihovo predlagano časovno razporeditev. Vendar pa kljub temu priporočamo, da se učitelji matematike v okviru možnosti prilagodijo potrebam drugih predmetov. Priporočamo tudi več timskega dela in povezovanja med učitelji strokovnih predmetov in matematike.

    Novost učnega načrta je njegova ciljna naravnanost. Vendar poudarek ni le na usvojitvi končnih ciljev, temveč tudi na procesnih ciljih.

    Poleg vsebin so pri posameznem tematskem sklopu navedeni tudi informativni in formativni cilji in didaktična priporočila, ki se vežejo na sklop. Z vsebinami so zapisana tista znanja, preko katerih naj bi dijaki/dijakinje usvojili načrtovane cilje.