KATALOG ZNANJA

Predmet z vsebinskimi sklopi:geografija, zgodovina in državljanska kultura omogoča dijakom v poklicnih šolah spoznavati in dopolnjevati tiste družboslovne vsebine, ki jih danes vsak človek potrebuje za temeljni premislek o svojem času in prostoru. S tem mladim nudimo možnost, da ob številnih civilizacijskih zadregah sodobnega sveta aktivno posegajo v dogajanja ter sodelujejo pri nastajanju in oblikovanju družbenega dogajanja. Zato je predmet zasnovan na treh predmetnih sklopih: geografija, zgodovina in državljanska kultura, od katerih vsak s svojega specifičnega vidika prispeva seznanjanju z družbenimi procesi, razumevanju kompleksnosti sodobne družbe ter s tem k oblikovanju aktivnega družbeno delujočega posameznika.

Predmetni sklop geografija daje temeljna znanja o razumevanju odnosov med človekom in pokrajino, o geografski podobi lastne domovine in o perečih problemih sodobnega sveta. Posebna pozornost je posvečena vsebinam in ciljem, ki jih je možno prilagoditi posamezni stroki.

Predmetni sklop zgodovina predstavi gospodarske, socialne, kulturne ter kulturnozgodovinske procese in pojave, ki omogočajo razumevanje našega časa. Poseben poudarek je namenjen zgodovini posameznih strok. S podobami iz vsakdanjega življenja v različnih časih in prostorih pa skuša ohraniti zadostno mero humanizma, ki bo omogočal normalno vključitev dijakov poklicnih šol v življenje.

Predmetni sklop državljanska kultura približa dijakom pojme in vsebine, ki so bistveni za razumevanje življenja v demokratični družbi. Pomembno je razvijanje sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi.

2. OPIS PREDMETA

Predmet se izvaja v obsegu 210 ur v programih poklicnih šol - šolski sistem. Predmet vsebuje tri predmetne sklope: geografija, zgodovina in državljanska kultura. Vsak od navedenih sklopov obsega 70 ur in predstavljajo zaključene celote. Hkrati so posamezni sklopi oblikovani tako, da se z vidika globalnih ciljev vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo.

3. GLOBALNI CILJI PREDMETA

Dijaki:

razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti,

spoznavajo prepletenost gospodarskih, družbenih in političnih procesov,

razvijajo občutek za časovne in prostorske razsežnosti družbenih problemov,

razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

spoznavajo probleme sodobnega sveta ter se usposabljajo za analizo družbenih dogajanj,

razvijajo občutljivost za tiste elemente družbenega življenja, ki so pomembni za življenje v demokratični družbi,

se usposabljajo za konstruktivno soočanje s problemi v družbenem življenju.

4. PREDMETNI KATALOG:

Predmetni sklopi:

Geografija

Zgodovina

Državljanska kultura

4.1. PREDMETNI SKLOP: GEOGRAFIJA

4.1.1. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

spoznajo geografske procese in pojave in njihovo medsebojno povezanost v konkretnih pokrajinah, v svetu in Sloveniji ter zlasti v domači pokrajini,

razumejo pomen geografskih dejavnikov za razširjenost posamezne gospodarske panoge, zlasti za lastno panogo,

razumejo pomen politično- geografskega položaja Slovenije v Evropi,

poznajo osnovne geografske značilnosti sosednjih obmejnih dežel ter položaj tamkajšnje slovenske manjšine,

razumejo in poznajo gibanja ljudi in dobrin v geografskem prostoru,

razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,

opišejo probleme sodobnega sveta, analizirajo vzroke zanje ter predlagajo načine reševanja,

poznajo oblike in območja ogrožanja okolja ter načine varovanja okolja v Sloveniji in svetu,

znajo uporabljati osnovne načine za zbiranje geografskih informacij v konkretni pokrajini,

se znajo samostojno orientirati in gibati v pokrajini s pomočjo kompasa in zemljevida,

razumejo pomen geografskega znanja za lastno ravnanje v geografskem prostoru in z njim.

Teoretske osnove vsebin se prepletajo z metodami neposrednega opazovanja in ostalimi metodami terenskega dela, kar daje dijakom možnost za aktivno pridobivanje znanja in vzpostavljanje neposrednega stika z geografsko pokrajino. Zato je nujno izvajati geografske ekskurzije (vsaj enkrat na leto) ter druge oblike terenskega dela.

4.1.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI
1. ČLOVEK IN POKRAJINA (23 ur)	Dijaki znajo:	Dijak:
predmet preučevanja geografije, elementi pokrajine in njihovo prepletanje, preučevanje geografskih značilnosti pokrajine, prikazovanje pokrajine na karti. pomen elementov pokrajine za človeka in posamezne gospodarske dejavnosti, naravne nesreče, posledice negativnih človekovih posegov v pokrajino varovanje naravne in kulturne dediščine v Sloveniji in svetu,	ugotoviti, da je predmet proučevanje geografije pokrajina in prepoznati nekaj tipičnih pokrajin, ob opazovanju slikovnega gradiva razlikovati različne tipe pokrajin, v domači pokrajini, Sloveniji in izbranih pokrajinah po svetu prepoznati elemente pokrajine in njihovo prepletanje, uporabljati preproste metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij, se orientirati v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca, interpretirati in uporabiti informacije, ki jih dobi s pomočjo branja različnih vrst zemljevidov, primerjati značilnosti domače pokrajine z značilnostmi drugih izbranih pokrajin, ob izbranih primerih ovrednotiti pomen posameznega elementa pokrajine za življenje človeka in specifično dejavnost, s pomočjo izbranih primerov ugotoviti, da se pokrajina spreminja po naravni poti in zaradi delovanja človeka spoznati, da se pokrajina spreminja in kako se spreminja zaradi specifične človekove dejavnosti, predvideti negativne posledice nepremišljenih posegov človeka v okolje s posebnim poudarkom na posledicah specifične človekove dejavnosti, konkretno ravnati in odločati se v prid varovanja okolja, ob opazovanju slikovnega materiala ugotoviti oblike in pomen zavarovanih območij, na konkretnih primerih ugotoviti oblike in območja ogrožanja okolja v Sloveniji in svetu, s pomočjo izbranih primerov opisati in razložiti glavne oblike naravnih nesreč ter njihov vpliv na pokrajino in na prebivalstvo,	razvija pozitiven odnos do pokrajine,domače regije in domovine razvija sposobnost odgovornega ravnanja z okoljem v konkretnih situacijah spoznava , da v poklicno etiko sodi tudi varovanje okolja razvija sposobnost kooperativnosti, odgovornosti in tolerance za varovanje okolja razvija sposobnost konkretnega ravnanja in odločanja v prid varovanja okolja
2. POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE (13 ur)
naravno-geografska pestrost slovenskih pokrajin, družbeno-geografska pestrost slovenskih pokrajin, sodobni gospodarski in demografski procesi v Sloveniji.	imenovati in na zemljevidu pokazati geografske enote Slovenije, uvrstiti domač kraj v ustrezno geografsko enoto, ob izbranih primerih navesti bistvene značilnosti in posebnosti enot in ugotoviti v katerih značilnostih se razlikujejo med seboj, na izbranih primerih dokazati soodvisnost naravnih in družbeno-geografskih značilnosti slovenskih pokrajin, s pomočjo analize grafičnih prikazov našteti glavne gospodarske dejavnosti v Sloveniji, ob tematski karti ugotoviti prostorsko razporeditev gospodarskih panog ter najti vzroke zanjo, ugotoviti različne vplive gospodarstva na pokrajino in oceniti možnost za nadaljnji razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, prepoznati položaj specifične dejavnosti v gospodarstvu Slovenije in oceniti možnosti za njen nadaljnji razvoj, razložiti sodobne družbeno-geografske procese v Sloveniji.	razvija pozitiven odnos do domovine, razvija občutek narodne pripadnosti razvija sposobnost spoštovanja drugačnosti in različnosti, razvija sposobnost vrednotenja različnih vplivov gospodarstva na pokrajino, razvija sposobnost ohranjanja naravno in družbeno geografske pestrosti domovine.
3. SLOVENIJA V EVROPI in v svetu(9 ur)
geografski položaj Slovenije in njena povezanost z Evropo in svetom, narodnostne manjšine na obeh straneh mej.	na karti določiti in opisati lego Slovenije in posledice lege na stičišču srednje, južne in jugovzhodne Evrope, ovrednotiti pomembno vlogo slovenskega državnega ozemlja v gospodarskih (zlasti prometnih), političnih in kulturnih tokovih Evrope, imenovati in na karti pokazati sosednje države Slovenije, oblikovati kratek geografski oris sosednjih držav (glavno mesto, gospodarska usmerjenost ipd.), na karti pokazati in imenovati narodnostno mešana območja ob slovenski meji, ovrednotiti položaj narodnostnih manjšin ob slovenski meji, navesti in opisati konkretne primere sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami.	razvija sposobnosti vrednotenja pomena sodelovanja in povezovanja Slovenije z drugimi državami, razvija sposobnosti razumevanja pomena narodnostnih manjšin za sodelovanje držav.
4. SODOBNI SVET (25 ur)
pretok ljudi in dobrin v geografskem prostoru, vzroki in posledice različne gospodarske razvitosti, pereči problemi sodobnega sveta: gospodarski, demografski, ekološki in politični problemi.	pojasniti mednarodno delitev dela, s pomočjo analize podatkov za izbrane primere ugotoviti velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti držav ter analizirati vzroke in posledice takšnega stanja, analizirati vzroke in posledice različne stopnje gospodarske razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije, razložiti propadanje tradicionalnih in nastajanje modernih oblik kmetijstva in industrije, pojasniti problem pomanjkanja hrane, opisati vzroke in posledice hitre rasti prebivalstva, na karti pokazati območja prekomerne rasti števila prebivalstva, predvideti negativne posledice pretirane rasti števila prebivalstva, s pomočjo različnih virov ugotoviti vzroke in posledice ter oblike selitev, opisati raznolikost prebivalstva sveta z vidika rase, vere, izobrazbe, ... ovrednotiti spreminjanje pomena različnih energetskih virov, našteti glavne ekološke probleme sodobnega sveta in pojasniti vzroke zanje, na izbranih primerih analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje, širjenje puščav, krčenje tropskih gozdov, onesnaževanje vode, zraka prsti in predvideti posledice, imenovati aktualna krizna žarišča v svetu in razložiti vzroke zanje, predlagati načine reševanja perečih problemov sodobnega sveta.	razvija sposobnost razumevanja pomena enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti, razvija sposobnosti delovanja v konfliktnih situacijah, razvija sposobnost pozitivnega odnosa do raznolikosti prebivalstva z vidika rase, vere, izobrazbe.

Posebnosti v izvedbi: ker je določene cilje možno kvalitetno realizirati le s poukom v realnem okolju, je nujno izvajati tudi ekskurzije in druge oblike terenskega dela.

4.1.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA PRIPOROČILA

Katalog znanj za poklicne šole je oblikovan tako, da ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine ter zlasti cilji so zasnovani tako, da jih lahko prilagajamo potrebam in interesom dijakov v posameznih izobraževalnih programih. Takšno geografsko znanje bo dragocena osnova strokovno-teoretičnim predmetom.

Učitelj naj izbere takšne oblike in metode dela, ki naj na preprost, prepričljiv in zanimiv način približajo dijaku geografske vsebine.

Veliko pozornost je potrebno posvetiti neposrednemu opazovanju, torej pouku v realnem okolju (ekskurzije, terensko delo, druge oblike neposrednega opazovanja) s čimer povečamo doživljajsko učinkovitost pouka.

4.2. PREDMETNI SKLOP: ZGODOVINA

4.2.1 USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

pridobijo zgodovinska znanja, ki jih bodo koristili v svojem poklicu;

poglabljajo znanja o slovenski kulturni dediščini in jo vrednotijo ter razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti;

spoznajo glavne tehnološke in gospodarske dosežke in spremembe v 19. in 20. stoletju;

spoznavajo prepletenost in vplivnost gospodarskih, družbenih in političnih procesov;

razvijejo interes, nagnjenost in sposobnost spoznavanja novega;

na konkretnih primerih (predvsem podobah iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih) ugotavljajo, kaj je zgodovinska časovna in prostorska predstavljivost;

razvijejo spoštovanje različnosti in drugačnosti v okolju v katerem živijo.

4.2.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI
1. Lokalna zgodovina (8 ur)	Dijak naj:	Dijak:
Kraj in regija v zgodovinskem času in prostoru: pomembnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti, pomembne osebnosti in njihova ustvarjalnost, varovanje kulturne dediščine (obisk lokalnega muzeja ali spomenikov na prostem), položaj in vloga kraja v širšem prostoru.	ob slikovnem gradivu spozna družbeno-gospodarski in kulturni napredek kraja, v časovni trak postavi prelomnice v zgodovini svojega kraja, ugotovi in spozna glavne kulturno-zgodovinske spomenike in se seznani s tem, kdo jih varuje.	razvija občutek odgovornosti do kulturnih in zgodovinskih znamenitosti.
2. Znanstveno tehnični razvoj in vpliv na gospodarske spremembe (10 ur)
prva industrijska revolucija,	spozna najpomembnejše iznajdbe in izume prve industrijske revolucije,	pridobiva občutek razumevanja zgodovinskega časa,
znanstveno tehnični razvoj od 2. industrijske revolucije do danes: iznajdbe in izumi ter njihov vpliv na vsakdanje življenje,	spozna najpomembnejše iznajdbe in izume od 2. industrijske revolucije do danes,
gospodarske, družbene in kulturne posledice (industrializacija, nastajanje monopolov, gospodarski vzponi in krize, nastajanje velikih mest, izvoz kapitala in širjenje evropskega vpliva).	ugotovi, katere iznajdbe so najbolj spremenile življenje ljudi v okolju in podobo kraja, spoznava vpliv in posledice tehničnega razvoja na kmetijstvo, obrt in industrijo.	razvija komunikacijske spretnosti, nauči se poslušati mnenje in stališča drugih.
Po izbiri ( 1 tema):
Od delavnice do velikih tovarn. Od kočije do rakete. Od telegrafa do satelita. Od časopisa do interneta. Propadanje gostiln ob uvedbi železnice. Razvoj splošnega in poklicnega šolstva. Tema po izbiri stroke.	spoznava vzpon industrijskih mest in njihove spremembe v sodobnem času, ugotovi, kako se je razvijal promet, telekomunikacije, razvoj sredstev javnega obveščanja.	razvija občutek odgovornosti za delo.
3. Zgodovina stroke v 19. in 20. stoletju (6 ur)
kratek pregled zgodovine stroke do 19. stoletja,	spozna začetke razvoja stroke,
vpliv znanosti in tehnike na stroko,	spozna vpliv znanosti in tehnike v svoji stroki,	nauči se razumeti kontinuiteto in diskontinuiteto v razvoju stroke
razvoj poklica; podobe iz življenja ljudi, ki so se ukvarjali s stroko,	spozna razvoj poklica,
stroka danes in njene perspektive,	seznani se s podobami iz vsakdanjega življenja ljudi iz stroke v posameznih obdobjih 19. in 20. stoletja.	seznanja se s poklicno etiko in se uči ravnati po njenih načelih.
4. Stoletje svetovnih vojn (10 ur)
Prva svetovna vojna:
življenje v Evropi v vojni - evropska mesta in podeželje,	ugotavlja, zakaj prihaja do vojn svetovnih razsežnosti,	se nauči pravilno brati in uporabljati zgodovinski zemljevid, slikovno gradivo, tekst.
pariška mirovna konferenca; obnovitev starih in nastajanje novih konfliktov.	spozna vpliv znanosti in tehnike (tudi vojaške stroke) na razvoj vojaške industrije.	se navaja na strpnost do drugačnih mnenj.
Druga svetovna vojna:
med strahom in pogumom; med odporom in kolaboracijo,	spoznava, kako vojna spreminja življenje ljudi kot posameznikov in kot družbe skuša ugotoviti, kako ravnajo ljudje v takih razmerah.
posledice največje vojne v zgodovini človeštva,
nič več vojne, a tudi ne miru zgodovina obdobja po 2. svetovni vojni.
Po izbiri (1 tema):
vloga propagande v vojnah20. stoletja; stroka v službi vojne; življenje med vojno; razpetost med etiko in dolžnostjo.	spoznava, kako napredek tehnike lahko omogoči vse večje uničenje.	razume zlorabo znanosti v uničevalne namene, razvija občutek ločevanja propagande od obveščanja.
5. Skozi različne države in težave v Republiko Slovenijo v 20. stoletju (8 ur)
program zedinjene Slovenije1848 in pomembnejši politični programi iz druge polovice19. stoletja,	pojasni zahteve narodne ga programa zedinjena Slovenija, ob slikovnem gradivu in virih opiše vlogo čitalnic in taborov.	razvija občutek narodne pripadnosti, razume pomen načela enakopravnosti in tolerantnosti za življenje v skupnosti.
Slovenci v Avstro-Ogrski; nastanek države SHS,
življenje Slovencev v kraljevini SHS.	spozna položaj Slovencev ob prehodu v 20. stoletje (seznani se s političnim in gospodarskim položajem in nacionalno ogroženostjo).
druga svetovna vojna,
Slovenci v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni,	Spozna, da je ob razpadu A-O nastala Država SHS in ugotovi, zakaj ni obstala.
življenje in položaj zamejskih Slovencev,	Spozna kulturni napredek Slovencev med obema vojnama (tudi v domačem okolju);
	Analizira okupacijske sisteme in ugotavlja narodno ogroženost Slovencev.
razpad Jugoslavije. Slovensko osamosvajanje in življenje v Republiki Sloveniji.	Opiše položaj Slovenije kot republike v Jugoslaviji.
	Spozna razloge za razpad Jugoslavije in se seznani s procesom slovenskega osamosvajanja.
Po izbiri (1 tema):
Gospodarske krize in reforme.	seznani se z gospodarsko krizo v 30., 60. in 80. letih v agrarnih in neagrarnih dejavnostih,
Zgodovina slovenskega filma in televizije.	spozna začetke in razvoj slovenskega filma, radia in televizije,
Biti Slovenec v Avstriji, Italiji, ali na Madžarskem.	spoznava problematiko razvoja in življenja zamejskih Slovencev
Od delovnih brigad do študentskega servisa.	spozna povojni optimizem in se seznani z različnimi oblikami dela za skupnost (delovne brigade, RK itd.).
Druge teme po izbiri
6. Protislovja v sodobnem svetu (8 ur)
sodobni svet in njegova povezanost z zgodovino,	spozna bistvene vzroke in posledice gospodarskih razlik med razvitimi državami in državami v razvoju,
temeljna protislovja v sodobnem svetu: razviti-nerazviti; bogati-revni; lačni-siti,	spozna in analizira probleme sodobnega sveta (bogati-revni, lačni-siti, hitra rast prebivalstva, oboroževanje,
drugi problemi sodobnega časa: hitra rast prebivalstva, oboroževanje, povečevanje nestrpnosti, onesnaževanje okolja.	ob slikovnem gradivu pojasni vprašanja varstva človekovega okolja.
7. Svet mojih staršev - zgodovina vsakdanjega življenja - zadnjih desetletij (6 ur)
podobe iz vsakdanjega življenja zadnjih desetletij.	s pomočjo ankete in razgovora, ki ga opravi doma, spoznava svet svojih staršev, v letih, ko so bili stari toliko, kot je zdaj on.	razume generacijske razlike in okolje v katerem so odraščali starši.
Po izbiri (1 tema):
Od stranišča na štrbunk do kopalnice (zgodovina bivalne kulture).	Primerja podobe iz vsakdanjega življenja svojih staršev z življenjem danes.
Od fičota do mercedesa (socialna zgodovina zadnjih desetletij).	Primerja podobo kraja in spoznava njegov razvoj.
Od slovenske popevke do glasbenih videospotov (zgodovina glasbe od 60. do 90. let).
Od cockte do coca cole (zgodovina prehrambene kulture zadnjih desetletij).
8. Drugo delo (3 ure)
Utrjevanje in preverjanje znanja

4.2.3. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

V predmetnem sklopu zgodovina je poudarek na vsebinah, ki dopolnjujejo stroko. Vsebine so izbrane in tematizirane. Do konca 19. stoletja izhajajo predvsem iz lokalne zgodovine. Specifičnost so teme po izbiri, ki jih izbira učitelj skupaj z dijaki.

Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen in preprost način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. S tem jim omogočamo razvijanje ustrezne prostorske in časovne orientacije. Vsebinsko je poudarek na gospodarskih, socialnih ter kulturnih, kulturno-zgodovinskih procesih in pojavih, ki omogočajo dijakom razumevanje glavnih zgodovinskih tokov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Taka zasnova sledi našemu novemu konceptu pouka, kjer se politično-dogodkovna zgodovina umika različnim podobam iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih. Le tako široko zasnovan pouk v šoli bo omogočil dijakom poklicnih šol tisti temeljni premislek, ki ga mora danes (ob vseh civilizacijskih zadregah) opraviti vsak človek.

Z metodičnega vidika mora učitelj uvajati take oblike in metode dela, ki bodo dijakom omogočile (s pomočjo odlomkov virov in različnega ilustrativnega gradiva) razvijanje zanimanja za zgodovino stroke.

4.3. PREDMETNI SKLOP: DRŽAVLJANSKA KULTURA

4.3.1. USMERJEVALNI CILJI

Dijaki:

spoznajo temeljne družboslovne pojme in jih uporabljajo pri razumevanju družbenih procesov,

spoznajo temeljne pojme s področja političnega, pravnega in ekonomskega sistema Republike Slovenije;

razvijajo sposobnosti, ki so pomembne za delovanje v demokratični družbi: sposobnosti za kritični in samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih družbe in države ter sposobnost predstavitve svojih stališč, sposobnost poslušanja, dialoga;

razvijajo občutljivost za zaznavanje družbenih problemov,

se usposabljajo, da pridobljena znanja uporabljajo v vsakdanjem življenju in v procesu sprejemanja odločitev splošnega pomena,

razvijajo odgovornost do sebe, drugih - do naravnega in družbenega okolja.

4.3.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI
1. Jaz in vsi drugi	Dijak:	Dijak:
1.1 Jaz in osebnost, temperament, značaj, načini obnašanja pri soočanju z ovirami.	spozna enkratnost posameznika, razume, da na človekovo obnašanje poleg dednosti in okolja vpliva tudi lastna volja in samovzgoja, ki se izražata v odločanju, spozna načine obnašanja pri soočanju z ovirami.	razvija komunikacijske spretnosti in pridobiva občutek razumevanja za stališča drugih, razvija občutek odgovornosti do sočloveka in strpnost do drugačnih.
1.2 Vsi drugi socializacija dejavniki socializacije	razume naravnost in družbenost človeka, spozna proces in dejavnike socializacije.	razume pomen družbenih, etičnih in pravnih pravil za življenje v skupnost.
1.3 Mladi v vsakdanjem življenju generacija, družbene skupine, družbena vloga.	razume pojem življenjski potek; pozna značilnosti posameznih življenjskih obdobij, razume vmeščenost posameznika v različne družbene skupine, spozna pojem družbene vloge in ga zna ilustrirati na konkretnih primerih.	razvija občutek različnosti in povezanosti med generacijami, spozna različne družbene skupine, razvija občutek narodne pripadnosti in spoštovanje do drugih narodov, spoznava različnost naših družbenih vlog, se seznanja z možnostjo nasprotij med družbenimi vlogami posameznika.
2. Verstva in verovanja
	spozna pojem religije in osnovne tipe religij in družbene načine njihovega obstoja, spozna osnovne značilnosti velikih verstev in njihov vpliv na oblikovanje sodobnega sveta, spozna tipe religijskih organizacij.	razvija spoštovanje do različnih tipov religij, razume pomen religij v družbenem razvoju.
3. Avtoritete in uporniki
vrednote, predsodki, oblikovanje družbenih pravil, družbeni nadzor, formalni in neformalni nadzor.	spozna kako in zakaj se oblikuje in razlikuje pravila življenja v skupnosti, spozna pojem kulture in kulturne različnosti med družbami. razlikuje med pojmom kultura in (mladinska) subkultura, spozna pojem odklonskosti in pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora.	dojame, da je izbira vrednot osebna naloga vsakega posameznika, razvija občutljivost za zaznavanje predsodkov in ugotavlja vzroke zanje, ugotavlja primere nestrpnosti in konfliktov ter sožitja in sodelovanja med različnimi kulturami, razume pomen formalnih in neformalnih oblik družbenega nadzora.
3. Pravice in odgovornosti
človekove pravice, vrste pravic, načini varovanja pravic.	razume pravice v razmerju do odgovornosti spozna vrste pravic, načine varovanja razume razsežnost univerzalnih človekovih pravic	zave se, da je spoštovanje človekovih pravic podlaga za gospodarski, socialni, politični in kulturni razvoj razvija občutljivost za kršitve človekovih pravic
JAZ DRŽAVLJAN
4. Volitve
5. 1.Država in demokracija suverenost, parlamentarizem.	spozna pojem države in elemente parlamentarne demokracije,	razvija elemente državljanske kulture in državljanske zavesti, spozna bistvene državljanske pravice, odgovornosti in pravice občana in državljana, oblikuje prvine politične kulture, se usposablja za delovanje v političnem sistemu (volilno vedenje),
5.2. Ustavna ureditev RS pravna država, delitev oblasti, osnovne pristojnosti državnega zbora, državnega sveta ter vlade in upravnih organov,	spozna način politične ureditve RS,	dobi osnovno orientacijo o strukturi političnega sistema, načinu delovanja ter pristojnostih posameznih političnih teles,
5.3. Procesi odločanja v družbi civilna družba/država.	razume vlogo posameznika v procesu odločanja,
5.4. Oblast in delitev oblasti izvršna, zakonodajna, sodstvena, volitve, politične stranke, skupine pritiska.	pojasni zakaj je pomembna ločitev oblasti seznani se s pomenom volitev v parlamentarni demokraciji seznani se z vlogo strank.
5.5. Slovenska politična kultura		dojame pomen parlamentarne demokracije in možnosti delovanja znotraj take ureditve, razvija sposobnost predstavitve svojih stališč in sposobnost poslušanja drugih.
5.Trg
6.1. Trg delovanje tržnih mehanizmov, poklic (poklicna struktura) in delo, problem brezposelnosti.	razume temeljne principe delovanja tržnega gospodarstva, spozna pojme trg (blaga, dela), pojasni razliko med poklicem in zaposlitvijo, zna povezati poklic, poklicno strukturo z družbenimi gibanji, zna razložiti dejavnike, ki vplivajo na pojav brezposelnosti, opredeli pravice iz dela,	se usposablja za delovanje v tržnem gospodarstvu, spozna povezanost poklica, poklicne strukture in družbenega razvoja (gospodarski tehnični razvoj ...), spozna načine varovanja pravic v primeru brezposelnosti (zavod za zaposlovanje), seznani se s poklicno etiko,
6.2. Trg kapitala kapital, banke, lastnina kapitala, borza.	zna opredeliti pojem kapitala in spozna vlogo bank,
6.3. Trg in denar oblike denarja, vrednostni papirji, funkcije denarja.	zna opisati oblike denarja, spozna funkcije denarja in spozna vlogo denarja v tržnem gospodarstvu,
6.4. Podjetje in podjetnik vrste podjetij, podjetnik/obrtnik.	spozna pojem podjetja, vrste podjetij in kaj je podjetništvo.
6. Socialna politika
socialna politika, institucije s področja socialne politike.	spozna socialne pravice in načine varovanja spozna načine izvajanja socialnih pravic.	ob konkretnih primerih spozna urejenost zdravstvenega in socialnega varstva, razvija občutek za solidarnost in varstvo socialnih pravic.
7. Svet, v katerem živim
8.1.Človek in narava vloga sodobne znanosti in tehnike, varovanje narave.	razume občutljivo povezanost med človekom in naravo in jo ilustrira s primeri iz domačega okolja. na konkretnih primerih ugotavlja spremembe človekovih posegov v naravo, pozna načine varovanja človekovega okolja.	razvija občutek odgovornosti za okolje, nauči se konkretno ravnati v prid varovanja narave.
8.2. Virtualna resničnost množični mediji, globalizacija sveta.	analizira vlogo medijev v sodobni družbi, spozna različne vire informacij in možnosti manipulacij z množicami.	razume vlogo in pomen medijev, razvija kritičen odnos do posredovanih informacij.

4.3.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

Vsebinski sklop državljanska kultura seznanja dijake in dijakinje z vsebinami, ki posameznika usposabljajo za sodelovanje v demokratični družbi. Gre za teme in pojme, ki so osnova za orientacijo posameznika v družbi. V okviru predmeta se učenci seznanjajo s strukturo družbe, usvajajo temeljna znanja o družbenih procesih, spoznavajo različnost stališč in vrednot, pomen odgovornosti do sebe in drugih, do naravnega in družbenega okolja ter razvijajo sposobnosti, ki so bistvene za življenje v demokratični družbi.

Osnovni namen predmeta je, da učenci spoznavajo družbene procese in strukture ter razvijajo sposobnosti za samostojni razmislek in odločanje o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo posameznika in njegovo vlogo v družbi in državi.

Predmetni sklop državljanska kultura nadgrajuje predmet etika in družba v osnovni šoli. Teme je potrebno obravnavati na ilustrativen način, ki mora biti prilagojen predznanju dijakov. Pouk temelji na lastnem izkustvu učencev, ki ga v procesu spoznavanja vsebin državljanska kultura bogatimo s širšimi družbenimi spoznanji. Pri uresničevanju kataloga znanja je potrebno upoštevati, da ne gre zgolj za spoznavanje s posameznimi vsebinami, temveč za razvijanje tistih sposobnosti, ki so potrebne za delovanje posameznika/ državljana v demokratični družbi.

Učitelj pri izbiri načinov, oblik in metod dela zato upošteva možnosti konkretizacije obravnavanih vsebin na podlagi izkušenj in interesov dijakov ter možnosti izvajanja predvsem tistih oblik in metod dela, kjer je aktivnost učencev večja.

Predlagana razvrstitev tem za učitelje/ učiteljice ni obvezujoča. Pri obravnavi vseh tem, naj bo posebna pozornost namenjena osvetlitvi značilnosti slovenske družbe.

5. NAVODILA ZA IZVAJANJE KATALOGA ZNANJ

Pouk predmeta se izvaja v učilnici opremljeni z osnovnimi avdiovizualnimi sredstvi, ter drugimi sodobnimi učili in učnimi pripomočki.

Cilje predmetnih sklopov je možno kvalitetno realizirati tudi s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin in z organizacijo pouka v realnem okolju v obliki interdisciplinarnih ekskurzij, intrerdisciplinarnih dni, terenskega dela in drugih oblik neposrednega opazovanja in delovanja.

5.1. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

Za vsak predmetni sklop se pri ocenjevanju upoštevajo cilji in kriteriji predvideni za posamezen predmetni sklop. Oceno je mogoče pridobiti tudi s pisnim (referat, priprava na ekskurzijo, poročilo o terenskem delu ipd.) ali drugim izdelkom (maketa, grafi, skice ipd.).

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov.