IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINA

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE dualni sistem

  Katalog znanja je določil SSRSSI na 17. seji 7.7.1998.                                                                     

VSEBINA

1. UVOD

2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.1. SPLOŠNI CILJI

2.1.1. CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.1.2. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

2.2. ZGRADBA ZAKLJUČNEGA IZPITA

3. SNOVNI DEL

3.1. JEZIK

3.2. KNJIŽEVNOST

4. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

1.UVOD

Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje cilje, vsebino in načine preverjanja na zaključnem izpitu. V katalogu so navedeni splošni cilji poučevanja tega predmeta in cilji preverjanja znanja na zaključnem izpitu; temeljijo na učnem načrtu v obsegu 315 ur, kot določa predmetnik za ta program izobraževanja.

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega (razumevanje slišanega besedila, razčlemba krajšega zapisanega strokovnega besedila in tvorba besedila ob pisni predlogi) in ustnega dela (zagovor pisnega dela izpita in pogovor ob umetnostnem besedilu).

V prvem delu kataloga so opisani cilji pouka in zaključnega izpita, sledi opis zgradbe zaključnega izpita, vrednotenje in ocenjevanje.

2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.1.SPLOŠNI CILJI POUKA

1. Vajenci se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v njihovem osebnem in družbenem življenju, zato imajo do njega pozitivno čustveno in razumsko razmerje.

2. Pri sporazumevanju vajenci uporabljajo govornemu položaju ustrezno socialno zvrst in podzvrst; v ustreznih govornih položajih si prizadevajo govoriti knjižno.
3. Vajenci sodelujejo v pogovorih, poslušajo (gledajo) in berejo različna besedila ter ustno in pisno izražajo svoje misli, doživetja, čustva, stališča in ustvarjalnost.
4. Vajenci razvijajo in ohranjajo tudi pozitivno razmerje do leposlovja ter ob branju in pogovoru o književnih delih oblikujejo lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot.
5. Pri poslušanju in branju umetnostnih besedil se oblikujejo v doživljajsko usmerjene bralce; razvijajo zmožnost branja književnih besedil; ta se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah doživetja, in občutek, da je branje književnosti lahko vir estetskega užitka.

6. Vajenci spoznajo najbolj osnovne literarnozgodovinske in -teoretične pojme, potrebne za razvrščanje in poimenovanje prebranih leposlovnih besedil.

2.1.1.CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

SPLOŠNI
  • V skladu s cilji pouka omogočiti doseganje čim višje ravni ustreznega, razumljivega, pravilnega in učinkovitega ustnega in tudi pisnega  sporazumevanja.

  • Zagotavljati standard sporazumevalne zmožnosti, potrebne v poklicnem okolju in v širši družbeni skupnosti.

    OPERATIVNI

  • Ugotoviti zmožnost učinkovitega sporazumevanja in obvladovanja dejavnosti, navedenih v učnem načrtu; le-to kandidat dokaže:

     1. s pisnim izdelkom,

     2. z razgovorom na ustnem delu izpita.

    1. Kandidat

     - dokaže razumevanje poslušanega neumetnostnega besedila,

     - razčleni krajše prebrano strokovno neumetnostno besedilo in

     - tvori besedilo ob pisni predlogi.

    2. Kandidat

     - zagovarja svoj pisni izdelek (utemelji svoje odgovore, prepozna napake, jih popravi in utemelji popravke).

     - smiselno in tekoče prebere umetnostno besedilo ali odlomek iz umetnostnega besedila (umesti odlomek v celotno besedilo), obnovi dogajanje, označi književne osebe, ugotovi sporočilo/idejo besedila.

    2.1.2.FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

    JEZIK

    Kandidat

    1.

    • 2.

    3.

    4.

    5.

     

    KNJIŽEVNOST

    Kandidat

    1.

    - prebere besedilo pravorečno pravilno, smiselno in tekoče,

     - prepozna značilnosti besedne umetnosti; 

    2.

    - opiše lastno doživetje, razumevanje in vrednotenje prebranega besedila

     - obnovi besedilo, opiše književne osebe in ubesedi idejo/sporočilo besedila;

    3.

    - v besedilu prepozna:

     - avtorja, pripovedovalca, književno osebo

     - zgradbo

     - književno zvrst/vrsto.

     

    2.2. ZGRADBA ZAKLJUČNEGA IZPITA

    Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.

    Pisni del obsega:

     - poslušanje neumetnostnega besedila

     - pisni preizkus razumevanja poslušanega besedila

     - branje neumetnostnega strokovnega besedila

     - pisni preizkus razumevanja prebranega strokovnega besedila

     - tvorjenje (pisanje) neumetnostnega besedila

    Ustni del izpita obsega:

     - zagovor pisnega dela izpita

     - glasno branje dela odlomka ali celotnega odlomka umetnostnega besedila

     - pogovor o enem izmed prebranih besedil, predvidenih za domače branje

    Ocena zaključnega izpita je sestavljena iz ocene pisnega in ocene ustnega dela izpita. Ocena je pozitivna, če dijak doseže 50 točk iz pisnega in ustnega dela izpita.

    3. SNOVNI DEL

    3.1.JEZIK

    A. FUNKCIONALNI CILJI

    VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

    CILJI

    1 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

     

    1.1 Pogovori 

     POSLUŠANJE 

     Vajenec je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:

     - neuradne pogovore,

     - uradne pogovore s strankami, 

     - uradne pogovore s poslovnimi partnerji.

     

     

     

     

     

     GOVORJENJE

     

    1.2 Govorni nastopi

     POSLUŠANJE

     Vajenec je zmožen poslušati naslednje govorne nastope:

     - predstavitev osebe/kraja/poti,

     - opis predmeta,

     - opis naprave in njenega delovanja,

     - besedilo ekonomske propagande,

     - navodilo za delo/opis delovnega postopka,

     - poljudnoznanstveno oddajo, 

     - vest o zanimivostih.

      GOVORJENJE

     

    Vajenec je po poslušanju zmožen

  • poročati

     - o okoliščinah pogovora ter 

     - o temi in bistvenih podatkih pogovora;

  • ugotoviti

     - ali je pogovor uraden ali neuraden,

     - ali so sogovorci enakovredni/neenakovredni;

  • razčleniti in vrednotiti

     - način pogovarjanja ter

     - ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost pogovora.

    Vajenec je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

     


    Vajenec je po poslušanju zmožen:
  • navesti vrsto in temo besedila,

  • obnoviti/povzeti vsebino besedila;

  • povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste.

     

     

     

     

     

     

    Vajenec je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni. 

    		•

    2 SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL

    		 

    2.1 Uradna in javna besedila

    		 

     BRANJE

     Vajenec je zmožen prebrati naslednja besedila:

     - uradni pozdrav (na razglednici);

     - uradno voščilo, čestitko, obvestilo,

     - vabilo, zahvalo, opravičilo,

     - potrdilo, pooblastilo,

     - prošnjo, pritožbo;

     - javno vabilo,

     - javna obvestila (vozni red, telefonski imenik, kazalo, vremensko napoved, RTV-program, teleteks, športni in kulturni program).

     

    Vajenec je po branju zmožen

  • navesti 

     - tvorca in naslovnika,

     - vrsto in temo besedila,

     - bistvene podatke iz besedila,

  • najti zahtevani podatek,

  • določiti, ali je besedilo uradno/neuradno/javno,

     - besedilno vrsto;

  • popraviti besedilo in svoje popravke utemeljiti.

    • PISANJE

    Vajenec zna napisati naslednja besedila:

  • uradni pozdrav (na razglednici);

  • uradno voščilo, čestitko, obvestilo,

     vabilo, zahvalo, opravičilo,
     potrdilo, pooblastilo,
     prošnjo;

  • izpolniti: prijavnico, naročilnico, poštne in bančne obrazce.

    Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

    		•

    2.2 Strokovna in publicistična besedila

    		  

     BRANJE

     Vajenec je zmožen prebrati naslednja besedila:

     - opis predmeta/kraja/poti,

     - vest o zanimivostih,

     - besedilo ekonomske propagande,

     - časopisno poročilo,

     - pripoved o življenju znanih Slovencev in  drugih znanih ljudi,

     - navodilo za delo/opis delovnega postopka,

     - strokovno poročilo,

     - delovni dnevnik,

     - mali oglas,

     - opis naprave in njenega delovanja.

     

    Vajenec je po branju zmožen

  • navesti vrsto in temo besedila;

  • obnoviti/povzeti vsebino besedila;

  • v besedilu poiskati zahtevane podatke;

  • v besedilu prepoznati propagandne prvine;

  • izbranim besedam/besednim zvezam določiti

     - so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste besedne družine, 

  • v besedilu prepoznati stalne besedne zveze in jim določiti pomen in vlogo;

  • prepoznati tipične lastnosti strokovnih besedil;

  • popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/ nepravilnosti v besedilu; 

  • zamenjati ponavljajoče se besede z navezovalnimi jezikovnimi prvinami;

  • zamenjati slogovno zaznamovane besede z nezaznamovanimi;

  • zamenjati prevzete besede z domačimi,

  • združevati in strnjevati povedi.

    •  PISANJE

    Vajenec zna napisati naslednja besedila:

  • opis predmeta/naprave in njenega delovanja/delovnega postopka/navodilo za delo,

  • mali oglas,

  • obnovo tega, kar je slišal/videl/bral,

  • življenjepis,

  • delovni dnevnik,

  • oceno tega, kar je slišal/videl/bral,

  • strokovno poročilo.

    Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

    •  

    B. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    VSEBINE, POJMI

    CILJI

    1 OBRAVNAVA BESEDIL

    Vajenec je zmožen

  • povzeti tipične lastnosti

     - besedilnih vrst;

  • ločiti

     - uradno besedilo od neuradnega,

     - zasebno besedilo od javnega,

     - vljudno besedilo od nevljudnega,

     - umetnostno besedilo od neumetnostnega,

     - strokovno besedilo od publicističnega,

     - prikazovalno besedilo od propagandnega,

     - stalno besedno zvezo od proste,

     - žargonski izraz od nežargonskega strokovnega,

     - domačo besedo od prevzete.

    		•

    2 TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI

     

    Vajenec je zmožen pri razčlembi besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme:

  • črka, glas, beseda, besedna zveza, stavek, poved, besedilo;

  • samoglasnik, soglasnik, naglas;

  • narečna beseda, strokovni izraz/termin, žargonski izraz, sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, besedna družina, stilno nezaznamovana/zaznamovana beseda, domača beseda, prevzeta beseda, stalna besedna zveza; 

  • tvorjena/netvorjena beseda;

  • sporočevalec, naslovnik, okoliščine;

  • uradni jezik, državni jezik.

    • 3 VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA  JEZIKA V SODOBNOSTI IN  PRETEKLOSTI

    Vajenec pozna

  • zakonsko postavitev slovenščine in drugih jezikov v Republki Sloveniji;

  • položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu;

  • okoliščine za rabo knjižnih in neknjižnih, žargonskih in nežargonskih izrazov, slenga;

  • posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika;

  • značilnosti najstniškega slenga.

    Vajenec zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike.

    • 4 TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA  KNJIŽNEGA JEZIKA

    Vajenec pozna

  • temeljna pravorečna pravila:

     - izgovor glasov slovenskega knjižnega jezika,

  • temeljna pravopisna pravila:

     - zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

     - rabe velike in male začetnice,

     - deljenja besed,

     - pisanja prevzetih besed,

     - rabe ločil,

     - pisanja skupaj in narazen/z vezajem. 

    Vajenec zna

  • zapisati glasove/glasovne sklope,

  • določiti naglasno mesto v besedi,

  • deliti besede,

  • zapisati pravilno začetnico v besedi,

  • pisati prevzete besede,

  • pisati besede skupaj/narazen/z vezajem.

    • 3.2.KNJIŽEVNOST

    A. FUNKCIONALNI CILJI

    TEME, DEJAVNOSTI, POJMI 

    CILJI

    a) Teme:

  • besedna umetnost,

  • o čem in kako piše besedni umetnik,

  •  neumetnostno in umetnostno besedilo

    • Dijak spoznava z branjem umetnostnih besedil značilnosti besedne umetnosti in prepozna umetnotno rabo besed.

    b) Besedila, predvidena za domače branje

    Dijak izbere tri besedila, ki jih je prebral, in se o enem izmed njih pogovarja z učiteljem

    2. USTNA UBESEDITEV SPREJEMANJA LEPOSLOVNIH BESEDIL

  • izražanje doživljanja, razumevanja in vrednotenja prebranih leposlovnih besedil.

    • Dijak zna ustno izraziti lastno doživetje prebranega leposlovnega besedila v obliki pogovora.

    B. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    TEME, POJMI 

    CILJI

    TEMELJNI LITERARNOTEORETIČNI POJMI

  • avtor

  • pripovedovalec

  • književna oseba

     - zgradba

     - književna zvrst/vrsta

    		•

    Dijak pozna temeljne literarnoteoretične pojme in jih prepoznava v besedilih.

    C. VSEBINE

    Klasična književnost:

    Ivan Tavčar - Cvetje v jeseni, Tržačan

    Gogolj - Taras Buljba

    Prežihov Voranc - Samorastniki, Boj na požiralniku

    Miško Kranjec - Kati Kustecova

    Sodobna, mladinska in trivialna književnost:

    Pavle Zidar - Pišem knjigo, Moja družina

    Anton Ingolič - Gimnazijka, Mladost na stopnicah

    Christiane F. - Mi otroci s postaje ZOO

    M Fritz - Kunc - Janov krik

    Feri Lainšček - Ajša Najša, Namesto koga roža cveti

    Ivo Zorman - V sedemnajstem

    Tone Partljič - Dupleška mornarica

     

    4. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

    Merila za ocenjevanje pisnega izdelka (50 točk)

    1. razumevanje poslušanega besedila (15 točk)

    2. razčlemba prebranega besedila (10 točk)

    3. pisanje neumetnostnega besedila (25 točk)

    •  vsebina (15 točk) 
       - razvijanje teme

    •   jezik in slog (10 točk)
       - upoštevanje sporazumevalnih okoliščin
       - upoštevanje besedilne vrste
       - zunanja členitev besedila
       - obseg, rokopisna urejenost besedila
       - koherentnost besedila
       - praktična stilistika (jedrnatost, jasnost, natančnost)
       - slovnična pravilnost
       - pravopisna pravilnost

    Merila za vrednotenje ustnega izpita (50 točk)

    1.zagovor pisnega dela (15 točk)

     - utemeljevanje svojih rešitev
     - popravljanje napak in utemeljevanje popravkov

    2.branje besedila (25 točk)

     - obnovi vsebino, ugotovi sporočilo/idejo
     - opiše književne osebe

    3. upoštevanje pravil dialoškosti (10 točk)

     - upoštevanje govornega položaja
     - aktivno sodelovanje v pogovoru
     - tvorjenje razumljivega in jezikovno pravilnega besedila
     - raba ustrezne socialne zvrsti, obvladanje knjižne izreke