IZPITNI KATALOG

SLOVENŠČINA

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE šolski sistem

Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998

 


VSEBINA

1. UVOD

2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.1. SPLOŠNI CILJI POUKA

2.2. CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.3. FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

3. ZGRADBA ZAKLJUČNEGA IZPITA

4. SNOVNI DEL

4.1. JEZIK

4.2. KNJIŽEVNOST

5. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

1. UVOD

Predmetni izpitni katalog iz slovenščine opisuje cilje, vsebino in načine preverjanja na zaključnem izpitu. V katalogu so navedeni splošni cilji poučevanja tega predmeta in cilji preverjanja znanja na zaključnem izpitu; temeljijo na učnem načrtu v obsegu 315 ur, kot določa predmetnik za ta program izobraževanja.

Izpit iz slovenščine je sestavljen iz pisnega (razumevanje slišanega besedila, razčlemba krajšega zapisanega strokovnega besedila in tvorba besedila ob pisni predlogi) in ustnega dela (zagovor pisnega dela izpita in pogovor ob umetnostnem besedilu).

V prvem delu kataloga so opisani cilji pouka in zaključnega izpita, sledi opis zgradbe zaključnega izpita, vrednotenje in ocenjevanje.

2. CILJI POUKA IN ZAKLJUČNEGA IZPITA

2.1. SPLOŠNI CILJI POUKA

1.   Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v njihovem osebnem in družbenem življenju, zato imajo do njega pozitivno čustveno in razumsko razmerje.

2.   Pri sporazumevanju dijaki uporabljajo govornemu položaju ustrezno socialno zvrst in podzvrst; v ustreznih govornih položajih si prizadevajo govoriti knjižno.
3.   Dijaki sodelujejo v pogovorih, poslušajo (gledajo) in berejo različna besedila ter ustno in pisno izražajo svoje misli, doživetja, čustva, stališča in ustvarjalnost.
4.   Dijaki razvijajo in ohranjajo tudi pozitivno razmerje do leposlovja ter ob branju in pogovoru o književnih delih oblikujejo lastni sestav kulturnih in družbenih vrednot.
5.   Pri poslušanju in branju umetnostnih besedil se oblikujejo v doživljajsko usmerjene bralce; razvijajo zmožnost branja književnih besedil; ta se kaže v govornih in pisnih ubeseditvah doživetja, in občutek, da je branje književnosti lahko vir estetskega užitka.
6.   Dijaki spoznajo najbolj osnovne literarnozgodovinske in -teoretične pojme, potrebne za razvrščanje in poimenovanje prebranih leposlovnih besedil.

2.2.   CILJI ZAKLJUČNEGA IZPITA

SPLOŠNI
  • V skladu s cilji pouka omogočiti doseganje čim višje ravni ustreznega, razumljivega, pravilnega in učinkovitega ustnega in tudi pisnega sporazumevanja.

  • Zagotavljati standard sporazumevalne zmožnosti, potrebne v poklicnem okolju in v širši družbeni skupnosti.

    OPERATIVNI

    Ugotoviti zmožnost učinkovitega sporazumevanja in obvladovanja dejavnosti, navedenih v učnem načrtu; le-to kandidat dokaže:

    1.   s pisnim izdelkom,

    2.   z razgovorom na ustnem delu izpita.

    1.   Kandidat:

    • 2.   Kandidat:

    2.3.   FUNKCIONALNI IN IZOBRAŽEVALNI CILJI

    JEZIK

    Kandidat:
    1.   sodeluje v ustnem in pisnem dvogovoru, in to v neuradnih in uradnih govornih položajih, torej praktično obvlada načela dvogovornega sporazumevanja v različnih govornih položajih,
    2.   zmore sprejemati in razumeti govorjena in zapisana enogovorna neumetnostna besedila (to je: prepozna temo, bistvene podatke in razmerje med njimi),
    3.   tvori ustrezna, razumljiva in pravilna ustna in pisna neumetnostna besedila;
    4.   praktično obvlada poleg žargonskih izrazov svoje stroke tudi nežargonske strokovne izraze;
    5.   pozna vlogo in položaj slovenskega jezika v Republiki Sloveniji in zamejstvu ter položaj drugih jezikov v Sloveniji.

     

    KNJIŽEVNOST

    Kandidat:
    1.   prebere besedilo pravorečno pravilno, smiselno in tekoče,
    2.   opiše lastno doživetje, razumevanje in vrednotenje prebranega besedila in ga zna utemeljiti
    3.   v besedilu ugotovi:

    3. ZGRADBA ZAKLJUČNEGA IZPITA

    Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela.
    Pisni del izpita obsega:

  • poslušanje neumetnostnega besedila,

  • pisni preizkus razumevanja poslušanega besedila,

  • branje neumetnostnega strokovnega besedila,

  • pisni preizkus razumevanja prebranega strokovnega besedila,

  • tvorjenje (pisanje) neumetnostnega besedila.

    Ustni del izpita obsega:

  • zagovor pisnega dela izpita,

  • glasno branje dela odlomka ali celotnega odlomka umetnostnega besedila,

  • odgovori na vprašanja iz književnosti.

    Ocena zaključnega izpita je sestavljena iz ocene pisnega in ocene ustnega dela izpita. Dijak dobi pozitivno oceno, če doseže 50 točk iz ustnega in pisnega dela izpita.

    4. SNOVNI DEL

    4.1. JEZIK

    A. FUNKCIONALNI CILJI

    VSEBINE, DEJAVNOSTI, POJMI

    CILJI

    1. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE USTNIH BESEDIL

    1.1 Pogovori

    		  

    POSLUŠANJE

    Dijak je zmožen poslušati naslednje posnete pogovore:

  • neuradne pogovore,

  • uradne pogovore s strankami,

  • uradne pogovore s poslovnimi partnerji in sodlavci na sestanku.

    • Dijak je po poslušanju zmožen:

  • poročati

  • okoliščinah pogovora ter

  • temi in bistvenih podatkih pogovora;

  • ugotoviti

  • ali je pogovor uraden ali neuraden,

  • ali so sogovorci enakovredni/neenakovredni;

  • razčleniti in vrednotiti

  • način pogovarjanja ter

  • ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost pogovora.

    • GOVORJENJE

    Dijak je zmožen sodelovati v pogovoru in pri tem upoštevati načelo ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti.

    1.2 Govorni nastopi

    		  

    POSLUŠANJE

    Dijak je zmožen poslušati naslednje govorne nastope:

  • predstavitev osebe/kraja/poti,

  • oznako osebe,

  • opis predmeta,

  • besedilo ekonomske propagande,

  • navodilo za delo/opis delovnega postopka,

  • poljudnoznanstveno oddajo,

  • vest o zanimivostih,

  • opis naprave in njenega delovanja,

  • razlago povezanosti faz postopka,

  • razlago pojmov.

    • Dijak je po poslušanju zmožen:

  • navesti vrsto in temo besedila,

  • obnoviti/povzeti vsebino besedila;

  • povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste.

    • GOVORJENJE

    Dijak je zmožen samostojno govorno nastopati z vnaprej pripravljeno temo; njegovi govorni nastopi so ustrezni, razumljivi in jezikovno pravilni.

    2. SPREJEMANJE, RAZČLENJEVANJE IN TVORJENJE PISNIH BESEDIL

    2.1 Uradna in javna besedila

    		 

    BRANJE

    Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

  • uradni pozdrav (na razglednici);

  • uradno voščilo, čestitko, obvestilo, sožalje,

  • vabilo, zahvalo, opravičilo,

  • potrdilo, pooblastilo,

  • prošnjo, pritožbo, ponudbo;

  • javno vabilo,

  • javna obvestila (vozni red, telefonski imenik, kazalo, vremensko napoved, RTV-program, teleteks, športni in kulturni program).

    • Dijak je po branju zmožen:

  • navesti

  • tvorca in naslovnika,

  • vrsto in temo besedila,

  • bistvene podatke iz besedila,

  • najti zahtevani podatek,

  • določiti, ali je besedilo uradno/neuradno/javno,

  • podčrtati jezikovne prvine, tipične za besedilno vrsto;

  • povzeti tipične lastnosti obravnavane besedilne vrste;

  • popraviti besedilo in svoje popravke utemeljiti.

    • PISANJE

    Dijak zna napisati naslednja besedila:

  • uradni pozdrav (na razglednici);

  • uradno voščilo, čestitko, obvestilo, sožalje, vabilo, zahvalo, opravičilo, potrdilo, pooblastilo, prošnjo, pritožbo, ponudbo;

  • izpolniti: prijavnico, naročilnico, poštne in bančne obrazce.

    Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.

    		•

    2.2 Strokovna in publicistična besedila

     

    BRANJE

    Dijak je zmožen prebrati naslednja besedila:

  • opis predmeta/kraja/poti,

  • oznako osebe,

  • vest o zanimivostih,

  • besedilo ekonomske propagande,

  • časopisno poročilo,

  • pripoved o življenju znanih Slovencev in

  • drugih znanih ljudi,

  • zapisnik,

  • navodilo za delo/opis delovnega postopka,

  • strokovno poročilo,

  • delovni dnevnik,

  • mali oglas,

  • opis naprave in njenega delovanja,

  • razlago povezanosti faz postopka,

  • razlago pojmov.

    • Dijak je po branju zmožen:

  • navesti vrsto in temo besedila;

  • obnoviti/povzeti vsebino besedila;

  • v besedilu poiskati zahtevane podatke;

  • v besedilu prepoznati propagandne prvine;

  • izbrani povedi določiti

  • stavčno in stavčnočlensko zgradbo;

  • izbranim besedam/besednim zvezam določiti

  • so-/proti-/nad-/podpomenke in člane iste besedne družine,

  •  besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije,

  • stavčnočlensko vlogo;

  • v besedilu prepoznati stalne besedne zveze in jim določiti pomen in vlogo;

  • prepoznati tipične lastnosti strokovnih besedil;

  • popraviti neustreznosti/nerazumljivosti/ nepravilnosti v besedilu;

  • zamenjati ponavljajoče se besede z navezovalnimi jezikovnimi prvinami;

  • zamenjati slogovno zaznamovane besede z nezaznamovanimi;

  • zamenjati prevzete besede z domačimi,

  • združevati in strnjevati povedi.

    • PISANJE

    Dijak zna napisati naslednja besedila:

  • opis predmeta/naprave in njenega delovanja/delovnega postopka/navodilo za delo,

  • mali oglas,

  • obnovo tega, kar je slišal/videl/bral,

  • življenjepis,

  • delovni dnevnik,

  • strokovno poročilo,

  • oceno tega, kar je slišal/videl/bral/doživel.

    Piše ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila.


    • B. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    VSEBINE, POJMI

    CILJI

    1. OBRAVNAVA BESEDIL

    Dijak je zmožen:

  • samostojno povzeti tipične lastnosti

  • besedilnih vrst;

  • navesti

  • besedne vrste in njihove značilnosti,

  • stavčne člene in njihove značilnosti;

  • ločiti

  • uradno besedilo od neuradnega,

  • zasebno besedilo od javnega,

  • vljudno besedilo od nevljudnega,

  •  umetnostno besedilo od neumetnostnega,

  • strokovno besedilo od publicističnega,

  • prikazovalno besedilo od propagandnega,

  • stalno besedno zvezo od proste,

  • žargonski izraz od nežargonskega strokovnega,

  • domačo besedo od prevzete.

    • 2. TEMELJNI JEZIKOSLOVNI POJMI

    Dijak je zmožen pri razčlembi besedil in pri njihovih medsebojnih primerjavah uporabljati naslednje temeljne jezikoslovne pojme:

  • črka, glas, beseda, besedna zveza, stavek, poved, besedilo;

  • samoglasnik, soglasnik, naglas;

  • narečna beseda, strokovni izraz/termin, žargonski izraz, sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, besedna družina, stilno nezaznamovana/zaznamovana beseda, domača beseda, prevzeta beseda, stalna besedna zveza;

  • blizuzvočnica;

  • tvorjena/netvorjena beseda,

  • samostalnik, zaimek, pridevnik, števnik, glagol, prislov, predlog, veznik, členek, medmet;

  • povedek, osebek, predmet, prislovno določilo, levi/desni prilastek, priredje, podredje, glavni in odvisni stavek;

  • sporočevalec, naslovnik, okoliščine;

  • uradni jezik, državni jezik.

    • 3. VLOGA IN POLOŽAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V SODOBNOSTI IN PRETEKLOSTI

    Dijak pozna:

  • zakonsko postavitev slovenščine in drugih jezikov v Republki Sloveniji;

  • položaj slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu;

  • okoliščine za rabo knjižnih in neknjižnih, žargonskih in nežargonskih izrazov, slenga;

  • posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika;

  • značilnosti najstniškega slenga.

    Dijak zna uporabljati sodobne jezikovne priročnike.

    • 4. TEMELJNA PRAVOREČNA IN PRAVOPISNA PRAVILA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

    Dijak pozna:

  • temeljna pravorečna pravila:

  • izgovor glasov slovenskega knjižnega jezika,

  • temeljna pravopisna pravila:

  • zapisovanja slovenskih glasov in glasovnih sklopov s črkami,

  • rabe velike in male začetnice,

  • deljenja besed,

  • pisanja prevzetih besed,

  • rabe ločil,

  • pisanja skupaj in narazen/z vezajem.

    Dijak zna

  • zapisati glasove/glasovne sklope,

  • določiti naglasno mesto v besedi,

  • deliti besede,

  • zapisati pravilno začetnico v besedi,

  • pisati prevzete besede,

  • pisati besede skupaj/narazen/z vezajem.


    • 4.2.   KNJIŽEVNOST

    A. FUNKCIONALNI CILJI

    TEME, DEJAVNOSTI, POJMI

    CILJI

    a) Teme:

    1.1 besedna umetnost,

    1.2 o čem in kako piše besedni umetnik,

    1.3 ljudsko in sodobno umetnostno besedilo,

    1.4 neumetnostno in umetnostno besedilo (pismo, prošnja, vabilo).

    1.3 Dijak spozna z branjem umetnostnih besedil značilnosti besedne umetnosti in prepozna umetnostno rabo besed.

    b) Besedila značilnih slovenskih književnih obdobij in smeri. Glej B - 1 in C.

    		  

    2. USTNE IN PISNE UBESEDITVE SPREJEMANJA LEPOSLOVNIH BESEDIL

    		  

    Ustno ali pisno izražanje doživljanja, razumevanja in vrednotenja prebranih leposlovnih besedil.

    Besedila so izbrana po tematskem in literarnozgodovinskem kriteriju.

    Glej zapis pod A - 1.

    2.1 Dijak zna ustno ali pisno izraziti lastno doživetje prebranega leposlovnega besedila.

    2.2 Dijak zna lastno doživljanje, razumevanje in vrednotenje opisati in razložiti v pogovoru ali spisu.

    B. IZOBRAŽEVALNI CILJI

    TEME, POJMI

    CILJI

    1. GLAVNE PREPOZNAVNE ZNAČILNOSTI OBDOBIJ IN SMERI SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI

    1.1 reformacija in protireformacija;

    1.2 razsvetljenstvo;

    1.3 romantika;

    1.4 realizem in naturalizem;

    1.5 moderna;

    1.6 ekspresionizem;

    1.7 socialni realizem;

    1.8 književnost v 2. Svetovni vojni;

    1.9 sodobna književnost.

    Dijak zna opisati tiste značilnosti književnih obdobij in smeri, ki mu pomagajo k boljšemu razumevanju leposlovnih besedil.

    2. ŽIVLJENJE IN DELO ZNAČILNIH PREDSTAVNIKOV; KNJIŽEVNIH OBDOBIJ IN SMERI NA SLOVENSKEM

    Primož Trubar, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, France Prešeren, Fran Levstik, Simon Jenko, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Dragotin Kette, Josip Murn, Oton Župančič, Ivan Cankar, Srečko Kosovel, Prežihov Voranc, Karel D. Kajuh, Tone Pavček, Pavle Zidar

    Dijak pozna tista dejstva in značilnosti iz življenja in dela ustvarjalcev, ki mu pomagajo k boljšemu razumevanju besedil.

    3. TEMELJNI LITERARNOTEORETIČNI POJMI

    3.1 avtor;

    3.2 književna oseba;

    3.3 književni prostor in čas;

    3.4 zgradba;

    3.5 snov, tema, motiv;

    3.6 ideja, sporočilo;

    3.7 slog:

  • zvočni (rima, ritem);

  • besedni (besede v prenesenem in zamenjanem pomenu);

  • stavčni (retorično vprašanje, odgovor, vzklik, nasprotje, stopnjevanje, zamenjani besedni red),

    3.8 načini ubesedovanja:

    3.8.1 objektivno in subjektivno opisovanje;

    3.8.2 opisno označevanje;

    3.8.3 pripovedovanje;

    3.8.4 izpovedovanje;

    3.8.5 dvogovor;

    3.9 književne zvrsti in vrste:

    3.9.1 lirika;

    3.9.1.1 osebnoizpovedna pesem;

    3.9.1.2 razpoloženjska pesem;

    3.9.1.3 črtica;

    3.9.2 epika;

    3.9.2.1 roman;

    3.9.2.2 novela;

    3.9.2.3 povest;

    3.9.3 dramatika;

    3.9.3.1 komedija.

    		•

    Dijak pozna temeljne literarnoteoretične pojme in jih prepoznava v besedilih.

    C. VSEBINE

    Ob vseh predlaganih besedilih dosega dijak zapisane funkcionalne in izobraževalne cilje (A, B).

    Vsa predlagana besedila ustrezajo temam A - 1.1, A - 1.2, A - 2, B - 3.1, B - 3.4, B - 3.5, B - 3.6 in B - 3.7, razen tega pa še:

    ljudska: Zeleni Jurij

    A - 1.3

    S. Makarovič: Zeleni Jurij

    A - 1.3, B - 1.9

    P. Trubar: Proti zidavi cerkva

    A - 1.4, B - 1.1

    V. Vodnik: Dramilo

    A - 1.4, B - 1.2

    A. T. Linhart

    B - 1.2, B - 3.8.5, B - 3.9.3.1

    F. Prešeren: Krst pri Savici (Uvod)

            Pod oknom

    B - 1.3

    B - 1.3, B - 3.8.4

    F. Levstik: Martin Krpan

    B - 1.4, B - 3.2

    S. Jenko: Tilka

    B - 1.4, B - 3.8.2, B - 3.9.2.2

    J. Jurčič: Deseti brat

    B - 1.4, B - 3.8.3, B - 3.9.2.1

    J. Kersnik: Agitator

    V zemljiški knjigi

    B - 1.4, B - 3.3

    B - 1.4, B - 3.9.2.2

    I. Tavčar: V Zali

    B - 3.2

    D. Kette: Spomini

    B - 1.5, B - 3.8.4, B - 3.9.1.1

    O. Župančič: Z vlakom

    B - 1.5, B - 3.9.1.1

    J. Murn: Nebo, nebo

    B - 1.5, B - 3.9.1.2

    I. Cankar: Kostanj posebne sorte

    B - 1.5, B - 3.9.1.3

    F. S. Finžgar: Na petelina

    B - 3.8.1, B - 3.9.1.3

    S. Kosovel: Ekstaza smrti

    B - 1.6

    P. Voranc: Samorastniki

    B - 1.7, B - 3.9.2.2

    K. D. Kajuh: Bosa pojdiva

    B - 1.8, B - 3.9.1.1

    T. Pavček: Pesem o zvezdah

    B - 1.9, B - 3.9.1.1

    J. Menart: Podeželski plakat

    A - 1.4, B - 1.9

    P. Zidar: Sveti Pavel

    A - 1.4, B - 1.9, B - 3.9.2.1

    F. Rudolf: Zvestoba

    B - 1.9, B - 3.9.2.1

    5. VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

    Merila za ocenjevanje pisnega izdelka

    TOČK

    Merila za vrednotenje ustnega izpita

    TOČK

    1. razumevanje poslušanega besedila,

    2. razčlemba prebranega besedila,

    3. pisanje neumetnostnega besedila

    vsebina (15 točk)

  • razvijanje teme

    jezik in slog (10 točk)

  • upoštevanje sporazumevalnih okoliščin,

  • upoštevanje besedilne vrste,

  • zunanja členitev besedila,

  • obseg, rokopisna urejenost besedila,

  • koherentnost besedila,

  • praktična stilistika (jedrnatost, jasnost, natančnost),

  • slovnična pravilnost,

  • pravopisna pravilnost.

    • 15

    10

    25

    1. zagovor pisnega dela (15 točk)

  • utemeljevanje svojih rešitev,

  • popravljanje napak in utemeljevanje popravkov.

    2. vprašanje iz književnosti (25 točk)

  • obnovi vsebino, ugotovi sporočilo/idejo,

  • opiše literarnozgodovinske in literarnoteoretične prvine.

    3. upoštevanje pravil dialoškosti
    (10 točk)

  • upoštevanje govornega položaja,

  • aktivno sodelovanje v pogovoru,

  • tvorjenje razumljivega in jezikovno pravilnega besedila,

  • raba ustrezne socialne zvrsti, obvladanje knjižne izreke.

    • 15

    25

    10

    SKUPAJ

    50

     

    50