KATALOG ZNANJA

UMETNOST Programa: cvetličar, vrtnar

SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

70 ur

Strokovni svet za splošno izobraževanje je na 44. seji dne 5. 7. 2001 določil Katalog znanj Umetnost (70 ur) za programe SPI Vrtnar in Cvetličar ter določil, da se uporablja tudi v programu SSI vrtnarski tehnik.

 

 

VSEBINA

1. UMETNOST

2. VSEBINSKI SKLOP: LIKOVNO SNOVANJE

2.1. GLOBALNI CILJI

2.2. OPERATIVNI CILJI

2.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

3. VSEBINSKI SKLOP: UMETNOSTNA  ZGODOVINA

3.1. GLOBALNI CILJI

3.2. OPERATIVNI CILJI

3.3. DIDAKTIČNO - METODIČNA  NAVODILA

4. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJE

5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

 


1.UMETNOST

ŠTEVILO UR : 70 ur  v 1. letniku – 35 ur likovnega snovanja, 35 ur umetnostne zgodovine

Predmet umetnost  v programih cvetličar, vrtnar se izvaja tako, da izhaja iz skupnega uvoda v širši pojem umetnost, nato pa obravnava dva vsebinska sklopa: likovno snovanje in umetnostna zgodovina,  kar ustreza  interesu poklicev vrtnar in cvetličar. 

TEMELJNI SKUPNI CILJI

Dijaki:

  • Spoznajo pojem umetnost, njeno vlogo v človekovem življenju in njene družbene funkcije;

  • spoznajo oblike in zvrsti umetnosti;

  • razumejo umetnost kot področje različnih zvrsti ter njen pomen za kulturno in ustvarjalno naravnanost in delovanje;

  • se seznanijo s kulturnim dogajanjem v svojem okolju in možnostmi za vključevanje vanj;

  • poglabljajo kritičnost in občutljivost za sprejemanje umetniških vrednot;

  • razvijajo pozitiven odnos do narodne in tuje kulturne dediščine;

  • se usposabljajo za doživljanje različnih umetniških zvrsti;

  • v lastnem poklicu odkrivajo oblikovalno-ustvarjalne funkcije.

    2.VSEBINSKI SKLOP: LIKOVNO SNOVANJE

    OPREDELITEV VSEBINSKEGA SKLOPA

    Likovno snovanje je eden od dveh vsebinskih modulov, ki dijaku ponuja možnost spoznavanja in doživljanja ustvarjalnega procesa od koncepta, preko realizacije, do refleksije. Likovno snovanje temelji na dijakovi lastni praktični oblikovalni izkušnji, podprti s spoznanji zgodovine umetnosti, teorije umetnosti in likovne teorije. Dijaki se usposabljajo za doživljanje lepote v naravi in umetninah, za vrednotenje likovnih del in uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju, še posebno v lastnem poklicu.

    Glavni cilj likovnega snovanja, ki omogoča kreativno delo v cvetličarskem in vrtnarskem poklicu, je vaja v likovnem opismenjevanju (razumevanju in izražanju), vrednotenju in projektnem delu. Skozi likovno snovanje dojemajo dijaki svoj poklic kot izrazito likovno dejavnost ter se naučijo prepoznavanja likovnih zakonitosti in njihove uporabe v cvetličarsko- vrtnarsko-aranžerski praksi.

    Dejavnosti pri likovnem snovanju v programih cvetličar, vrtnar in vrtnarski tehnik so selektivno izbrane glede na splošno in likovno zmožnost srednješolcev. Velika pozornost je namenjena razvijanju sposobnosti opazovanja, predstavljivosti, domišljiji, likovnemu mišljenju in ustvarjalnosti ter razvijanju sposobnosti dijakov, da znajo uporabiti likovno-teoretska znanja in jih povezovati z zahtevami v lastnem poklicnem izobraževanju.

    2.1. GLOBALNI CILJI 

    Dijaki:

  • ob poglabljanju znanja o zakonitostih likovnega jezika razvijajo občutek za barvno, kompozicijsko in  vsebinsko usklajene cvetlične kompozicije;

  • ob praktičnem delu odkrivajo razlike in povezave med vizualnim in likovnim svetom;

  • razvijajo sposobnost apliciranja likovnega mišljenja in oblikovanja v naloge, povezane s praktičnim delom;

  • ob uporabi različnih materialov in orodij, prostorov in volumnov, razvijajo telesno-prostorski odnos in občutenje referenčnih prostorov, kakršni so npr. terasa, balkon in miniaturna greda;

  • razvijajo zavest o vlogi estetskih vizualnih komunikacij v lastnem in širšem okolju;

  • razvijajo sposobnost za objektivno in kritično vrednotenje, za razlikovanje med estetskim in neestetskim ter med izvirnimi in tradicionalnimi oblikovalnimi načini;

  • ob likovnem izražanju bogatijo emocionalne, moralne, socialne in estetske sposobnosti;

  • ob praktičnem likovnem delu razvijajo čut za lepo ter se navajajo na objektivno vrednotenje likovnih del in estetskih predmetov.

    2.2. OPERATIVNI CILJI

    I. Informativni cilji: cilji, ki določajo vsebino likovnih problemov.

    II. Formativni cilji: cilji, ki določajo strategijo reševanja likovnih problemov.

    III. Estetski, emocionalni in socialni cilji: cilji, ki določajo ravni estetskega doživljanja, razvoj ustvarjalnosti, čustvene razgibanosti, odnos do soljudi in okolja.

    Informativni cilji

    		 Formativni cilji Socializacijski cilji Posebnosti v izvedbi
     

     RISANJE

    		    
     

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

  • likovne lastnosti točke in linije

  • format in kompozicijska načela v risbi in pisavi

  • perspektivično risanje

  • zlati rez (proporc) ali sorazmerja

  • znanje iz viziranja

  • razumejo in znajo uporabljati različne dimenzije in karakterje črt

  • poznajo izraznost različnih risarskih materialov

  • izvedejo likovno nalogo v določeni pisavi

  • pišejo besedilo na žalni trak

  • rišejo tihožitje s posodami različnih oblik, velikosti in iz različnih materialov

  • rišejo cvetlice po opazovanju

  • razvijajo občutek opazovanja

  • prilagajajo vedenje o zakonitostih kompozicije, proporca in formata specifičnosti cvetličarskega poklica

  • objektivno vrednotijo lastna dela, dela vrstnikov in dela pomembnejših likovnih ustvarjalcev

  • cenijo izvirne rešitve likovnih nalog

  • natančno in dosledno izvedejo likovno nalogo

  • pišejo z redis peresom in prilagojenimi pisali na večjo površino (trak)

  • rišejo z ogljem, svinčnikom

    •  

     GRAFIKA

    		    
     

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

  • grafične tehnike visokega, globokega in visokega tiska

  • tekstura, struktura, barva, kompozicija in proporc

  • prepoznavajo površinske značilnosti različnih materialov z njihovim odtiskovanjem ter spoznavajo možnosti njihove uporabe pri svojem delu

  • določajo ritmične zakonitosti znotraj tekstur

  • razvijajo občutek za barvna ravnovesja

  • pridobivajo občutek za proporc in ravnovesje ter za površinske lastnosti oblik

  • navajajo se na samoiniciativno izbiranje materialov in orodij za likovne realizacije

  • odtiskujejo različne materiale

  • izdelajo frotaž

  • spoznajo tisk s stiroporjem

    •  

     SLIKARSTVO

    		    
     

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

  • fizikalne in fiziološke značilnosti barv

  • barvni krog

  • simbolne vrednosti barv

  • harmonija in barvni kontrasti

  • slikarske tehnike in orodja: kolaž, računalnik, voščenke, akvarelne barve, tempera barve

  • odnosi med barvo, obliko in velikostjo

  • barvna perspektiva

  • slikajo tonske lestvice

  • uporabijo barvne kontraste in harmonije kot osnovo za gradnjo slike

  • slikajo cvetlično kompozicijo z upoštevanjem barvnih zakonitosti in simboličnih vrednosti izbranih rož

  • slikajo prostorsko kompozicijo z upoštevanjem barvne perspektive

  • razvijajo občutek za barvno ravnovesje in senzibilnost za barvne kvalitete

  • razvijajo prostorsko predstavljivost

  • odkrivajo pomen barve v okolici in v lastnem poklicu

  • slikajo v naravi

    •  

     PLASTIČNO

    OBLIKOVANJE

    		  
     

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

  • volumen, oblika, stojnost

  • površina: struktura, faktura, tekstura, patina, barva

  • kiparski materiali in orodja

  • kompozicijski odnosi med formo posode in formo cvetličnega aranžmaja

  • oblikujejo različne posode, primerne za cvetlične kompozicije, z upoštevanjem lastnosti materialov, stojnosti in površin

  • razvijajo prostorsko predstavljivost in domišljijo

  • pridobijo občutek za proporc, ravnovesje in materialnost kiparskih površin

  • navajajo se na estetsko vrednotenje

  • spoznavajo slovensko kulturno dediščino

  • oblikujejo z glino, s kaširanjem ali iz odpadnih materialov

  • obiščejo kiparski atelje ali lončarsko delavnico

    •  

     PROSTORSKO

    OBLIKOVANJE

    		  
     

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

  • notranji in zunanji prostor ter predmeti v prostoru

  • postavitve aranžmajev v notranjem in zunanjem prostoru iz različnih vidikov (kompozicijskih, barvnih, komunikacijskih)

  • oblikujejo različne prostorske tvorbe iz ploskovitih materialov z možnostjo prehoda med prostori

  • razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora in funkcionalno razporeditev predmetov v prostoru

  • razvijajo smisel za načrtno in projektno delo

    		•  
     

      VIZUALNE

    KOMUNIKACIJE

    		  
     

    Dijaki:

    Dijaki:

    Dijaki:

  • načela likovnega sporočanja (dovršenost estetske oblike, jasnost ideje in zanimivost oblike v kombinaciji z besedilom)

  • možnosti računalniškega oblikovanja ter njihova vloga v cvetličarskem in vrtnarskem poklicu

  • analizirajo likovne kvalitete ter sporočilnost različnih primerov vizualnih sporočil

  • izdelajo vizualno sporočilo (reklamni pano pred trgovino)

  • navajajo se na kritično vrednotenje estetsko oblikovanega vizualnega sporočila

  • ločujejo estetsko oblikovana sporočila od kiča

  • razvijajo občutek za enotno in učinkovito oblikovana sporočila

  • privzgajajo si čut za ustrezno uporabo izsledkov s področij cvetličarskega in vrtnarskega oblikovanja

  • oblikujejo z računalnikom

  • izdelajo kolaž

    • 2.3. DIDAKTIČNO METODIČNA NAVODILA

    Vsebinski sklop likovno snovanje se izvaja v 1. letniku srednjega poklicnega izobraževanja v programih cvetličar in vrtnar ter v 1. letniku srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnem programu vrtnarski tehnik v obsegu 35 ur. Skupaj z umetnostno-zgodovinskim sklopom tvorita 70-urni predmet z nazivom Umetnost. Katalog znanj je razvojno naravnan in vsebuje temeljna področja likovne vzgoje (risanje, grafika, slikanje, plastično in prostorsko oblikovanje, vizualne komunikacije), pri čemer dijaki nadgrajujejo znanje likovnega jezika, pridobljenega na osnovnošolski stopnji izobraževanja. Zaradi specifičnosti predmeta in zahtev cvetličarske stroke je nujno prepletanje teoretičnega in praktičnega dela, pa tudi povezanost vsebin umetnostne zgodovine in likovnega snovanja, kar dviguje raven ustvarjalnih sposobnosti dijakov in zagotavlja večjo trajnost pridobljenega znanja. Z medpredmetnim povezovanjem dijaku omogočamo uvid v cilje in celovitost omenjenih treh učnih programov.

    Omejeno število ur zahteva od učitelja skrbno ciljno načrtovanje in dosledno izvajanje učnih ur na vseh oblikovalnih področjih. V učnem procesu mora učitelj gojiti in bogatiti vsako stopnjo dijakovega likovnega razvoja in jo glede na poklicno usmerjenost (cvetličar) obravnavati aplikativno. Več likovnih problemov iz različnih oblikovalnih področij je možno združiti znotraj posameznih likovnih nalog.

    Učitelj skrbi za napredovanje in oblikovanje dijakove harmonične in celovite osebnosti. Pomembna je individualna oblika dela, ki prinaša nova znanja in kreativno izražanje, kar je podlaga za vključevanje v kulturno življenje okolja.

    SPOZNAVANJE TEORETIČNIH LIKOVNIH PROBLEMOV

    Pri dejavnosti spoznavanja teoretičnih vprašanj gre za usposobitev dijakov, da na podlagi usvojenih likovnih pojmov na verbalen način likovno komunicirajo. Gre za obvladovanje likovnih pojmov, pridobljenih z opazovanjem predmetov in pojavov v okolju in naravi, ki temeljijo na spoznanjih in doživljajih. Doživljanje in spoznavanje poteka ob pomoči učiteljeve uspešne motivacije. Učitelj zavestno skrbi za to, da se aktivira čim več dejavnikov likovnih sposobnosti mladostnikov:

  • opazovanje
  • vizualni likovni spomin
  • likovno kvalitativno mišljenje
  • emocionalno doživljanje
  • oblikovanje s pomočjo domišljije in predstav
  • aktiviranje estetskih idej z določeno občutljivostjo in spretnostjo
  • sposobnost povezovanja likovno-teoretskih zakonitosti s strokovnimi vsebinami

    Razvijanje dejavnikov likovnih sposobnosti prispeva k razvoju ustvarjalnosti, bogatenju zavesti in sposobnosti doživljanja lepote, ki je integralni del umsko in etično izoblikovanega dijaka.

    Spoznavanje likovno teoretičnih problemov temelji predvsem na poglobitvi že znanih pojmov. Glede na temeljno strokovno usmeritev je nujno povezovanje likovno teoretičnih vsebin z ustreznimi vsebinami strokovnih predmetov.

    LIKOVNO IZRAŽANJE

    Likovno izražanje pomeni ustvarjalno uporabo pridobljenih spoznanj in doživetij dijakov. Gre za praktično uresničevanje idej, dokazovanje uspešnega reševanja likovnih problemov v obliki estetskega izražanja.

    Likovni pedagog aktivno spodbuja in usmerja dijake, da mislijo, čutijo, raziskujejo, se ustvarjalno izražajo z likovnimi izrazili in z različnimi orodji, v različnih materialih. Likovni pedagog spodbuja dijake, da vnašajo v likovno izražanje lastna spoznanja. Podpira samozavest dijakov s tem, da jim dovoli, da ostajajo pri likovnem izražanju izvirni, posebni in prepoznavni. Likovni pedagog razvija pri dijakih motorično spretnost in občutljivost s primerno načrtovano likovno nalogo in pravilnim vodenjem delovnih postopkov. Odpira možnosti za samostojno likovno eksperimentiranje.

    RAZVIJANJE USTVARJALNOSTI IN ESTETSKEGA IZRAŽANJA

    Zelo pomembna naloga likovnega pedagoga je, da pri izvajanju učnega procesa vzpodbuja in razvija ustvarjalnost. Poskrbeti mora, da postane ustvarjalnost proces, v katerem se spodbuja navdušenje dijakov, da pri ustvarjanju svobodno čutijo, mislijo in spontano komponirajo svoja opažanja in zamisli. Znati mora iskati dijakovo originalnost v načinu oblikovnosti sporočila, kjer niso najpomembnejši motivi ampak načini njihovega oblikovanja.

    VREDNOTENJE IN OCENJEVANJE

    Likovni pedagog sproti preverja delo, razumevanje in dosežene rezultate pri praktični izvedbi likovne naloge. Likovna dela vrednoti v kontekstu po izoblikovanih merilih, ki izhajajo iz likovne naloge. Objektivne kritike so smernice za nadaljnje delo oziroma za izboljšanje dela. Podpirati morajo dijakovo emocionalno, moralno, motivacijsko in intelektualno komponento. Učitelj ob vrednotenju splošnih in operativnih ciljev predmeta in na podlagi likovnih del dijake usmerja k virom kreativnih potencialov.

    POVZETEK DOSEŽKOV

    Z usvojenim likovno-teoretičnim znanjem, podprtim z likovno ustvarjalnostjo, se pri dijakih razvijajo likovno izrazne in oblikovno-estetske sposobnosti. Pri sproščenem likovnem izražanju dijaki razvijajo likovne spretnosti, kot so: motorične spretnosti (senzibilnost) in občutljivosti (senzitivnost), sposobnost estetskega oblikovanja (izražanja) in likovnega mišljenja. Ravnovesje med likovnim in verbalnim izražanjem omogoča enakomeren razvoj opazovanja, predstavljivosti, likovnega spomina, čustev, domišljije in ročnih spretnosti. Ob vrednotenju likovnih del dijaki pridobivajo nove izkušnje ter krepijo zavest o pomembnosti poznavanja likovnih pojmov in estetskega izražanja. Navajajo se na kritično presojanje estetske ureditve delovnega in naravnega okolja ter unikatnega in serijskega oblikovanja cvetličnih aranžmajev in drugih cvetličarskih izdelkov.

    Pomembna dopolnitev predmeta naj bo kulturni dan, ki bo omogočal neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Načrtovan in uresničen naj bo vsako šolsko leto.

    3. VSEBINSKI SKLOP: UMETNOSTNA ZGODOVINA

    3.1. GLOBALNI CILJI

    Dijaki:

  • se seznanijo  s poglavitnimi  umetniškimi zvrstmi, pomembnimi stvaritvami in umetniki,

  • razvijajo predstavo o bistvu soodvisnosti med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem,

  • spoznavajo estetske kriterije različnih kulturnozgodovinskih okolij,

  • oblikujejo lastne estetske kriterije in razvijajo občutek za lepo,

  • se usposabljajo  za razumevanje različnih likovnih del in za kritično izbiro med njimi,

  • se seznanijo z najpomembnejšimi umetninami svojega kraja in svoje domovine,

  • se seznanijo z vrednotami kulturne in posebej umetnostne dediščine ter pridobivajo občutek za njeno varovanje,

  • se seznanijo s ključnimi umetniškimi stvaritvami z območja svojega poklica in spoznajo umetnostni razvoj znotraj svojega strokovnega področja.

    3.2. OPERATIVNI CILJI

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    Dijaki:

    1. SPLOŠEN POMEN UMETNOSTI ZA ČLOVEKA

  • poznajo pomen umetniškega delovanja in izražanja za človeka

  • poznajo razlike med visoko, ljudsko in popularno umetnostjo ter industrijskim izdelkom

    • Dijaki:

  • se seznanijo z umetnostjo kot obliko družbene zavesti, odraz človekovega odnosa do življenja in kot odsev zgodovinskega razvoja oziroma dogajanja

  • izberejo istovrstno delo iz različnih okolij in jih primerjajo

    • Dijaki:

  • razvijajo svoj odnos do umetnostnega ustvarjanja

  • se preizkusijo v izbiranju in vrednotenju umetniških stvaritev ter utemeljijo svoje poglede

    • Dijaki:

  • ogled: kulturno-zgodovinskih spomenikov v neposrednem okolju

     

  • vaja: poišči primere stvaritev različnih umetnosti

    • 2. PODROČJA LIKOVNEGA USTVARJANJA

  • poznajo pojme: slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in urbanizem, krajinsko oblikovanje, modno, industrijsko, grafično, pohištveno, zlatarsko in umetnoobrtno oblikovanje

  • definirajo in razložijo osnovne značilnosti posameznih področij likovnega ustvarjanja in oblikovanja

  • razvijajo strokovnost in spoznavajo estetsko vrednost in pomen področij likovnega ustvarjanja

  • vaja: primeri umetnin

     posameznih področij likovnega ustvarjanja

  • vaja: primeri umetne obrti, ki so blizu cvetličarskemu poklicu

  • ogled muzeja

    (Pokrajinskega muzeja v Celju ali Narodnega muzeja v Ljubljani ali Gorenjskega muzeja v Kranju)

    		•

    3. VSEBINA UPODOBITEV

  • poznajo motiv likovnih del

  • poznajo likovno snov

  • razumejo razliko med likovno vsebino in vsebino likovnega dela

  • razumejo pomen simbola, atributa, personifikacije in alegorije

     

    		•

  • so sposobni razbrati motiv, ga razčleniti in sestaviti v pripovedno celoto

  • razlikujejo literarne, mitološke, religiozne, zgodovinske in neposredno spoznavne snovi likovnega dela

  • prepoznajo načine likovnega izraza

  • razložijo pojem vsebine likovnega dela s poudarkom na cvetlični motiviki

  • iščejo simbolne vrednosti in pomene upodobljenih rastlin in cvetic

  • razvijajo in krepijo sposobnost opazovanja, razčlenjevanja, opisovanja in pripovedovanja

  • razvijajo natančnost in sposobnost povezovanja likovnih in vsebinskih elementov

  • se zavejo pomena umetnostnega razvoja in vsebin umetnin različnih umetnostnih obdobij in smeri ter modnih trendov

  • demonstracija: likovna in vsebinska razčlenitev umetnine na izbranem primeru

    • 4. PREGLED UMETNOSTNO-ZGODOVINSKIH OBDOBIJ IN SMERI

  • poznajo oblikovne in vsebinske značilnosti posameznih umetnostno-zgodovinskih obdobij

  • razumejo pojavnost in simboliko cvetlične motivike v likovni umetnosti

     

    		•

  • spoznajo, da se vsaka doba izraža v svoji podobi

  • razlikujejo med slogi časa, kraja in umetnika

  • razvijajo in krepijo osebnostni razvoj

  • se zavejo poklicne odgovornosti in skrbi za samoizobraževanje

  • razvijajo občutek za etiko in estetiko

  • razvijajo sposobnost komuniciranja

  • razvijajo občutek odgovornosti do kulturnih in umetnostnih spomenikov

  • razvijajo zavest razumevanja zgodovinskega časa

  • se zavejo simbolnega pomena rastlin

  • Ogled Narodne in Moderne galerije v Ljubljani

  • delo s slikovnim gradivom

    • Egipčanska umetnost

     

  • spoznajo značilnosti egipčanske likovne umetnosti

  • razložijo kulturni in simbolni pomen pojavnosti lotosa in papirusa v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in umetni obrti starega Egipta

  • razvijajo sposobnost razlikovanja uporabnih prvin od posebnih, kulturnih in kultnih običajev

    		•  

    Minojska umetnost

  • spoznajo značilnosti minojske umetnosti in umetne obrti

  • razložijo vsebinsko povezanost med egipčansko in minojsko kulturo (cvet lotosa v povezavi s cvetom bele lilije in njun simbolni pomen)

  • se zavejo medsebojnega vpliva civilizacij

    		•  

    Grška umetnost

  • spoznajo osnovne značilnosti grške umetnosti

  • spoznajo grške arhitekturne steberne rede (dorski, jonski, korintski)

  • znajo povezovati arhitekturne steberne rede s kiparsko dekoracijo grškega templja (friz)

  • spoznajo vazno slikarstvo in umetno obrt (zlatarstvo) grške klasične umetnosti

  • razložijo simbolni pomen pojavnosti rastlinske in cvetlične motivike v posameznih grških mitoloških prizorih

  • prepoznavajo rastline v vlogi atributov grških bogov in junakov

  • krepijo zavest o grški kulturi kot temelju sodobne evropske civilizacije

  • vaja: iskanje primerov rastilnske motovike z dekorativno in simbolno vrednostjo

  • vaja: mirta in vrtnica kot Afroditin atribut, hrast kot Zevsov in lovor kot Apolonov atribut

    • Rimska umetnost

  • spoznajo značilnosti rimske umetnosti

  • ugotavljajo razlike med grško in rimsko umetnostjo

  • razložijo pomen pojavnosti rastlinske in cvetlične motivike v rimski arhitekturni (akant) in slikarski umetnosti (pompejansko slikarstvo – refleksija rastlinske motivike in mozaiki v rimskih vilah)

  • se zavejo vpliva grške umetnosti na rimsko

  • se zavejo pomembnosti cvetlične motivike v grški in rimski mitologiji

  • vaja: primerjava pojavnosti cvetlične motivike v grški in rimski umetnosti

    • Starokrščanska umetnost

  • spoznajo značilnosti starokrščanske umetnosti s poudarkom na novem vsebinskem (religioznem) pristopu

  • analizirajo rastlinsko (vinska trta, palma) in cvetlično (lilija) motiviko v krščanskem kontekstu

  • se zavejo vloge religije v starokrščanski umetnosti

  • vaja: analiza rastlinske (vinska trta, palma) in cvetlične (lilija) motivike v krščanstvu

    • Bizantinska umetnost

  • spoznajo značilnosti bizantinske umetnosti

  • spoznajo stilizacijo rastlinske ornamentike v bizantinski umetnosti

  • spoznajo rastlinsko motiviko v mozaični dekoraciji bizantinske cerkve - njena dekorativna in simbolna vrednost

  • se zavejo vloge religije v bizantinski umetnosti

  • vaja: analiza primerov dekorativne in simbolne motivike cvetlične dekoracije bizantinske cerkve

    • Umetnost zgodnjega srednjega veka

  • spoznajo značilnosti umetnosti zgodnjega srednjega veka do romanike

  • se zavejo različnih kulturnih izhodišč evropskega srednjega veka

    		•  

    Romanska umetnost in gotska umetnosti

  • prepoznajo in primerjajo pojavnost rastlinske motivike v kiparstvu (portalnem in kapitelnem okrasju) in v slikarstvu (iluminirani rokopisi

  • spoznajo značilnosti visokega srednjega veka – gotske umetnosti

  • primerjajo in povezujejo pojavnost cvetlične in rastlinske motivike v arhitekturi (rozeta), kiparstvu (kapitelno okrasje) in slikarstvu

  • razvijajo sposobnost razlilkovanja stilnega izraza v posameznih obdobjih od začetka do izteka srednjega veka

  • vaja: poišči biblijske motive, v katerih se pojavlja rastlinska motivika v simbolni vlogi (lilija, žito, oljka, palma)

  • vaja: prepoznavanje posameznih cvetlic na sliki Rajski vrt in njihova simbolika v krščanskem kontekstu

    • Renesančna umetnost

  • spoznajo značilnosti renesančne umetnosti

  • spoznajo humanistično filozofijo v vsebini renesančnega likovnega dela

  • prepoznajo in razlikujejo upodobitev narave v renesansi v primerjavi s srednjeveško umetnostjo

  • prepoznavajo in razumejo simboliko posamezih rastlin, dreves in cvetlic na izbranih delih in študijah renesančnih umetnikov

  • povezujejo mitološko in krščansko simboliko posameznih primerov

  • razvijajo ustvarjalnost in estetsko izražanje

  • se zavejo pomena ponovne oživitve antične tradicije

  • se zavejo pomena narave za človeka

  • referat: Leonardo da Vinci – uomo universale

     

  • vaja: razčlenitev in opis renesančns krajine

  • vaja: izberi in razčleni mitološk ali biblijski prizor s cvetlično in rastlinsko simboliko

  • referat: posebnost likovnih del Archimbolda

    • Baročna umetnost in umetnost rokokoja

  • spoznajo značilnosti baročne umetnosti

  • prepoznajo in opišejo samostojni motiv cvetličnega tihožitja (nizozemska umetnost)

  • primerjajo prvotno in simbolno vsebino likovnega dela (tihožitje)

  • krepijo kritičnost do umetnosti kot sredstva propagande (okraševanje)

  • se zavejo specifičnosti baročne estetike - nasičenost, poudarjena dekorativnost

  • vaja: predstavitev notranjosti baročne cerkve

  • referat: predstavitev Versaillesa

  • vaja: cvetlično tihožitje

    • Umetnost romantike in bidermajerja

  • spoznajo in povežejo značilnosti romantične umetnosti v zahodnoevropskem in slovenskem prostoru

  • razpoznajo nove vsebine v cvetlični motiviki in krajini skozi literaturo in zgodovino

  • prepoznajo bidermajer v notranji opremi in slikarstvu in ga povežejo s svojim strokovnim področjem (bidermajerski šopek)

  • povezujejo pojavnost bidermajerja v avstrijskem in slovenskem prostoru

  • se zavejo vloge romantike kot izrazito mednarodnega kulturnega pojava

  • krepijo zavest o pomenu umetnosti bidermajerja v slovenskem prostoru

  • vaja: primerjava takratnega in današnjega bidermajerskega šopka

    • Umetnost impresionizma

  • spoznajo značilnosti impresionizma in post-impresionizma

  • prepoznajo in razlikujejo nove likovne vsebine, svetlobne in barvne efekte impresionističnih in post-impresionističnih likovnih del, (nova umetnikova hotenja: pleneristično slikanje, naslikan motiv v določenem svetlobnem trenutku)

  • se zavejo pomena povezovanja likovne umetnosti s svojim strokovnim področjem

  • vaja: predstavitev pokrajinskih motivov in tihožitij Moneta, Renoira in van Gogha

    • Secesijska umetnost

  • spoznajo značilnosti secesijske umetnosti

  • prepoznajo razširjenost cvetlične motivike na vsa področja likovne in uporabne umetnosti

  • povežejo pojavnost secesijske umetnosti s svojim strokovnim področjem

  • razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora (interier, ekstertier, urbani prostor)

  • referat: rastlinska motivika v izdelkih umetne obrti secesije

    • Umetnostne smeri 20. stoletja

  • spoznajo glavne značilnosti in smeri umetnosti 20. stoletja

  • razložijo vpliv neevropskih umetnosti na evropsko umetnost 20. stoletja

  • spoznajo značilnosti abstraktne umetnosti

  • razložijo razgraditev realističnega predmeta v abstrakcijo

  • so sposobni predstaviti forme in barve znotraj abstrakcije

  • ugotovijo in ponazorijo povezanost sodobne umetnosti z umetnostjo preteklih obdobij

  • izberejo posamezne primere cvetlične motivike v sodobnih smereh in jo primerjajo s cvetlično motiviko preteklih obdobij

  • krepijo zavest o novem vrednotenju umetnika kot individualca v umetniškem izražanju

  • razvijajo domišljijo in prostorsko ter predmetno predstavljivost

  • razvijajo lastno kreativnost

  • vaja: analiza likovnega dela Pieta Mondriana Jablana

  • vaja: likovna pojavnost in simbolični pomen vrtnice, lilije in ostalih cvetlic skozi umetnostno zgodovinska obdobja

    • 3.3. DIDAKTIČNO - METODIČNA NAVODILA

    Katalog znanj poudarja vsebine, ki širijo dijakovo kulturnozgodovinsko razgledanost, poleg tega pa mu daje vpogled v zgodovinski razvoj njegove stroke s tem, da predstavlja umetnostne vrhunce, ki so bili v izbranem poklicu doseženi. Teme naj bodo obravnavane nazorno ob slikovnih primerih, tako da dijaki svoje predznanje o umetnosti na splošno, o zgodovinskih okoliščinah, o ustvarjanju v književnosti dopolnjujejo in jim predmet s tem predstavi zanimive in nove dimenzije umetnosti.

    Za pouk vsebinskega sklopa umetnostne zgodovine je pomembna dopolnitev ogled stalne zbirke Narodne in Moderne galerije, zbirk muzejev ter priložnostnih  likovnih razstav, kar omogoča neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Ti ogledi se lahko izvedejo tudi v obliki kulturnega dne oziroma v okviru izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti.

    4. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJE

    Za vsebinski sklop likovno snovanje:

    M. Butina: Slikarsko mišljenje, CZ, Ljubljana 1996,

    M. Butina: Prvine likovne prakse, Debora, Ljubljana 1997,

    M. Butina: Uvod v likovno oblikovanje, Debora, Ljubljana 1997,

    M. Butina: O slikarstvu, Debora, Ljubljana 1997,

    J. Muhovič: Vstop v likovno logiko, I., II., ALU, Ljubljana 1986,

    Z. Didek: Raziskovanje oblikotvornosti, DDU Univerzum, Ljubljana 1982,

    F. Jerman: Sprehodi po estetiki, MK, Ljubljana 1983,

    T. Tacol: Učbeniki za 5., 6., 7., 8. razred, Likovno izražanje, Debora, Ljubljana 1995,

    Republiška predmetna komisija za likovno teorijo: Predmetni izpitni katalogi za maturo - Likovna teorija, Republiški izpitni center, Ljubljana 1993 - 2002

    Revija Likovna vzgoja, Debora, Ljubljana,

    Revija Likovne besede, zbirka, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana,

    Likovna vzgoja v srednjih šolah, zbornik prispevkov s posveta v Cankarjevem  domu, Ljubljana 22. maj 1996, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1996,

    V. Kandinski: Od točke do slike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1985,

    P. Assmann: Zeitgerechte Floristik, Appel-Druck Donau-Verlag, Guenzburg,

    M. Butina: Mala likovna teorija, Debora, Ljubljana, 2000,

    D. Čadež: Od glave do portreta, Debora, Ljubljana, 2000,

    B. Jesih: Grafika, tehnika visokega tiska, Pedagoška fakulteta Ljubljana, Ljubljana 2000.

    Za vsebinski sklop Umetnostna zgodovina

    Chevalier, Jean in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov, miti sanje, liki, običaji, barve in števila, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993

    Hoefler, Janez: Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana 1988, in ponatisi

    Hollingsworth, M.: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana 1993

    Sproccati, S.: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994

    Tavčar, Lidija: Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana 1991

    Umetnost slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana 1998

    Umetnost na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998

    Behling, Lottlisa: Die Pflanze in der mittelalterliche Tafelmalerei, Weimar 1957

    Beuchert, Marianne: Symbolik der Pflanzen: Von Akelei bis Zypresse, Frankfurt am Main 1999,

    Heilmeyer, Martina: Die Sprache der Blumen: Von Akelei bis Zitrus, Muenchen 2000,

    Levi d’Ancona, Mirella, Teh Garden of the Renaissance: Botanical Symbolism in Italian Painting, Cambridge, Massachusetts 1980,

    VHS videokaseta dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Podobe preteklosti, Orion film d.o.o. , Ljubljana 1997

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

    Pri vsebinskem sklopu likovno snovanje:

    Preverja in ocenjuje se dijakovo delo (proces), katerega odraz so izdelki (produkti). Vsako ocenjevalno obdobje morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno.

    Pri vsebinskem sklopu umetnostna zgodovina:

    Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno ali pisno. Ocena naj zaobjame dijakovo znanje, razumevanje, osebno napredovanje in sodelovanje pri aktivnem predstavljanju spoznanj o umetnosti. Ocenjujejo se tudi komentarji, referati, projektne naloge in druge oblike sodelovanja pri pouku.

    Ob zaključku šolskega leta se oceni iz obeh vsebinskih sklopov združita v eno po vnaprej dogovorjenih merilih iz Pravilnika o ocenjevanju v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Likovno snovanje integrira in podpira izkušnje naravoslovnih predmetov, humanističnih in družboslovnih ved, jezikov, formalnega mišljenja ter strokovnih predmetov.Dijakovi dosežki pri predmetu celostno predstavijo strukturno njegove osebnosti. Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo in prepletanje likovnoteoretskih znanj in umetnostno zgodovinskih vedenj tudi na področju cvetličarstva in vrtnarstva.

    Predlagane vsebine umetnostne zgodovine se povezujejo z znanji predmetov  slovenščine s književnostjo, naravoslovja, družboslovja, zgodovine ter strokovnih predmetov aranžerstvo, dendrologija, okrasne zelnate rastline in praktični pouk.