KATALOG ZNANJ

UMETNOST Program: vrtnarski tehnik

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

35 ur

Katalog znanja je določil SSRSSI na 47. seji 31.1.2002.

VSEBINE

1. UMETNOST

2. UMETNOST- UMETNOSTNA ZGODOVINA

2.1. GLOBALNI CILJI

2.2. OPERATIVNI CILJI

2.3. DIDAKTIČNO - METODIČNA NAVODILA

3. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJE

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

1. UMETNOST

ŠTEVILO UR : 35 ur v 4. letniku poklicno-tehniškega izobraževanja – program vrtnarski tehnik.

Predmet umetnost v programu vrtnarski tehnik – poklicno-tehniško izobraževanje se izvaja tako, da se nadgrajuje na vsebinah kataloga za umetnost v programih cvetličar, vrtnar in vrtnarski tehnik (1.letnik).

1.1. TEMELJNI SKUPNI CILJI

Dijaki:

Spoznajo pojem umetnost, njeno vlogo v človekovem življenju in njene družbene funkcije;
Spoznavajo estetske kriterije različnih kulturno-zgodovinskih okolij;
razumejo umetnost kot področje različnih zvrsti človekovega ustvarjanja in oblikovanja ter njen pomen za kulturno in ustvarjalno naravnanost in delovanje;
se seznanijo s kulturnim dogajanjem v svojem okolju in možnostmi za vključevanje vanj;
poglabljajo kritičnost in občutljivost za sprejemanje umetniških vrednot;
razvijajo pozitiven odnos do narodne in tuje kulturne dediščine;
se usposabljajo za doživljanje različnih umetniških zvrsti;
v lastnem poklicu odkrivajo vsebinske in oblikovalno-ustvarjalne funkcije.

2. UMETNOST - UMETNOSTNA ZGODOVINA

2.1. GLOBALNI CILJI

Dijaki:

se seznanijo s poglavitnimi zvrstmi likovne umetnosti, pomembnimi umetniškimi stvaritvami, v katerih se pojavlja rastlinska motivika,
razvijajo predstavo o bistvu soodvisnosti med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem,
spoznavajo estetske kriterije različnih kulturnozgodovinskih okolij, kulturo cvetja, vrtov, parkov in njihovo odražanje v likovni umetnosti,
oblikujejo lastne estetske kriterije in razvijajo občutek za lepo,
se usposabljajo za razumevanje različnih likovnih del in za kritično izbiro med njimi,
se seznanijo z najpomembnejšimi umetninami svojega kraja in svoje domovine s področja ureditve vrtov in parkov,
se seznanijo z vrednotami kulturne in posebej umetnostne dediščine ter pridobivajo občutek za njeno varovanje,
se seznanijo s ključnimi umetniškimi stvaritvami z območja svojega poklica in spoznajo umetnostni razvoj znotraj svojega strokovnega področja.

2.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI

SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijaki:

1. SPLOŠEN POMEN KULTURE CVETJA, VRTOV, PARKOV IN NJIHOVO ODRAŽANJE V LIKOVNI UMETNOSTI

poznajo pomen umetniškega delovanja in izražanja za človeka
poznajo pomen kulture cvetja v cvetličnih vezavah in dekoracijah
poznajo pomen kulture vrtov in parkov

Dijaki:
se seznanijo s kulturo cvetja kot ene izmed oblik razvoja človeške civilizacije
se seznanijo s pomenom zgodovinskega razvoja kulture cvetja, vrtov in parkov

Dijaki:
se zavejo vloge cvetlične in rastlinske kulture v različnih civilizacijah

razvijajo in krepijo sposobnost primerjave sodobne kulture cvetja s kulturami cvetja posameznih zgodovinskih obdobij

Dijaki:

2. ZRCALJENJE KULTURE CVETJA IN RASTLINJA V LIKOVNI UMETNOSTI

rastlinska kultura v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in umetni obrti
krajinsko oblikovanje
definirajo in razložijo osnovne značilnosti rastlinske motivike po posameznih področjih likovnega ustvarjanja in oblikovanja
definirajo in razložijo naloge krajinskega oblikovanja
razvijajo strokovnost in spoznavajo estetsko vrednost rastlin po posameznih področjih likovnega ustvarjanja
vaja: primeri umetnin posameznih področij likovnega ustvarjanja z rastlinsko motiviko
vaja: primeri umetne obrti, ki so blizu cvetličarskemu in vrtnarskemu poklicu

3.FLORALNA IKONOGRAFIJA
uvod v umevanje vloge in pomena rastlin v likovni umetnosti
simbolna vsebina rastlin v likovni umetnosti
rastline v vlogi atributa in simbola
so sposobni razbrati razliko med čisto dekorativno vlogo rastlinske motivike in med rastlinami v vlogi nosilca simbolnega sporočila, rastline kot simbol, atribut
razlikujejo temeljne pojme:simbol, atribut, personifikacija in alegorija
razvijajo in krepijo sposobnost opazovanja, razčlenjevanja, opisovanja in pripovedovanja
razvijajo natančnost in sposobnost povezovanja likovnih in vsebinskih elementov
se zavejo pomena umetnostnega razvoja in vsebin umetnin različnih umetnostnih obdobij in smeri ter modnih trendov
utrjevanje temeljnih pojmov iz ikonografije in njihova aplikacija znotraj rastlinske motivike
vaja: primeri umetnin, kjer nastopa rastlina kot simbol ali atribut vključena v personifikacijo in alegorijo

4. RASTLINSKA MOTIVIKA IN KULTURA VRTOV IN PARKOV V UMETNOSTNO-ZGODOVINSKIH OBDOBJIH
poznajo oblikovne in vsebinske značilnosti rastlinske motivike posameznih umetnostno-zgodovinskih obdobij
razumejo pojavnost in simboliko rastlinske motivike v likovni umetnosti
spoznajo, da se vsaka doba izraža v svoji podobi
razlikujejo med slogi časa, kraja in umetnika
spoznajo, da se kultura cvetja v vsaki dobi izraža na svoj način
razvijajo in krepijo osebnostni razvoj
se zavejo poklicne odgovornosti in skrbi za samoizobraževanje
razvijajo občutek za etiko in estetiko
razvijajo sposobnost komuniciranja
razvijajo občutek odgovornosti do kulturnih in umetnostnih spomenikov s poudarkom na spomenikih, ki odražajo kulturo cvetja
razvijajo zavest razumevanja zgodovinskega časa
se zavejo simbolnega pomena rastlin
Ogled Narodne galerije v Ljubljani
delo s slikovnim gradivom
Ogled Arboretuma Volčji potok

Egipčanska umetnost
obnovijo poznavanje egipčanske likovne umetnosti
razložijo kulturni in simbolni pomen rastlin v arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in umetni obrti starega Egipta
spoznajo simboliko lotosa, papirusa, lilije, maka
razvijajo razumevanje vloge cvetja in vrtov v kulturi starega Egipta (religiozna kultna raba cvetja in cvetje v vsakdanjem življenju)

vaja: iskanje in analiza primerov (upodobitev vrta, cvetje v vsakdanji kulturi – obdarovanje, cvetje v kultnih obredih – darovanje)

Minojska umetnost
obnovijo poznavanje minojske umetnosti in umetne obrti
razložijo vsebinsko povezanost med egipčansko in minojsko kulturo (cvet lotosa v povezavi s cvetom bele lilije in njun simbolni pomen)
spoznajo rastlinsko motiviko v umetnosti minojske kulture
se zavejo medsebojnega vpliva civilizacij
se zavejo visoke kulture cvetja v minojski umetnosti
vaja: postavitev primerov - iskanje dekorativne in vsebinske vloge lilije v različnih spomenikih minojske kulture

Grška umetnost
obnovijo osnovne značilnosti grške umetnosti
spoznajo temeljne ornamente rastlinske motivike na področjih likovne umetnosti (akant, palmeta, lotos, rozeta)
razložijo simbolni pomen pojavnosti rastlinske in cvetlične motivike v posameznih grških mitoloških prizorih
prepoznavajo rastline v vlogi atributov grških bogov in junakov
se seznanijo s klasičnimi miti o nastanku pomembnih rastlin
spoznajo mit o narcisi, hijacinti, anemoni
krepijo zavest o grški kulturi kot temelju sodobne evropske civilizacije
krepijo zavest o vlogi mitologije v grški umetnosti
vaja: iskanje primerov rastlinske motivike z dekorativno in simbolno vrednostjo
vaja: prepoznavanje stiliziranih dekorativnih elementov v spomenikih likovne umetnosti

Rimska umetnost
obnovijo poznavanje rimske umetnosti
ugotavljajo razlike med grško in rimsko umetnostjo
razložijo pomen pojavnosti rastlinske in cvetlične motivike v pompejanskem slikarstvu
spoznajo motiv cvetličnih vencev in girland
spoznajo simboliko vrtnice v kulturi starega Rima
spoznajo pomen rimskih vrtov v rimskih vilah
se zavejo vpliva grške umetnosti na rimsko
se zavejo pomembnosti cvetlične motivike v grški in rimski mitologiji
se seznanijo s cvetličnimi atributi antičnih bogov in junakov (izbor najbolj znanih)
vaja: pojavnost rastlinske motivike v rimski umetnosti
značilnosti rimskega vrta
vaja: simbolika vrtnice

Starokrščanska umetnost
obnovijo poznavanje starokrščanske umetnosti s poudarkom na novem vsebinskem (religioznem) pristopu
analizirajo rastlinsko (vinska trta, palma) in cvetlično motiviko v krščanskem kontekstu
spoznajo krščansko simboliko vinske trte, vrtnice in lilije
se zavejo vloge religije v starokrščanski umetnosti
se zavejo prevrednotenja simbolnih pomenov rastlin v starokrščanski umetnosti
vaja: analiza rastlinske (vinska trta, palma) in cvetlične (lilija) motivike v krščanstvu
analiza umetnostnih spomenikov (mozaiki, knjižna iluminacija, drobna plastika, arhitekturna plastika, sarkofagi) z rastlinsko in cvetlično motiviko

Bizantinska umetnost
obnovijo poznavanje bizantinske umetnosti
spoznajo stilizacijo rastlinske ornamentike v bizantinski umetnosti
spoznajo rastlinsko motiviko v mozaični dekoraciji, drobni in arhitekturni plastiki bizantinske cerkve - njena dekorativna in simbolna vrednost
se zavejo vloge religije v bizantinski umetnosti
se zavejo pomena antične dediščine v bizantinski umetnosti
vaja: analiza primerov dekorativne in simbolne motivike rastlinske dekoracije bizantinske cerkve

Srednjeveška umetnost
romanska umetnost
gotska umetnost
rastlinska motivika v romanski in gotski umetnosti
marijanska in kristološka floralna ikonografija
obnovijo poznavanje romanske in gotske umetnosti
prepoznajo in primerjajo pojavnost rastlinske motivike v kiparstvu (portalnem in kapitelnem okrasju) in v slikarstvu (iluminirani rokopisi
primerjajo in povezujejo pojavnost cvetlične in rastlinske motivike v arhitekturi (rozeta), kiparstvu (kapitelno okrasje) in slikarstvu
spoznajo simboliko orlice, vijolice, šmarnice in marjetice
razvijajo sposobnost razlilkovanja stilnega izraza v posameznih obdobjih od začetka do izteka srednjega veka
se zavejo prevrednotenja narave v umetnosti poznega srednjega veka
se zavejo vpliva naraščajočega čaščenja Marije na likovno umetnost poznega srednjega veka s posebnim poudarkom na marijanski floralni ikonografiji
vaja: poišči biblijske motive, v katerih se pojavlja rastlinska motivika v simbolni vlogi (lilija, žito, oljka, palma)
vaja: prepoznavanje in analiza temeljnih motivov, kjer se pojavlja marijanska floralna ikonografija
(Hortus conclusus, Marija v rožnem gaju, Marija v rožni uti, Oznanjenje, Poklon kraljev)

Renesančna umetnost
obnovijo značilnosti renesančne umetnosti
prepoznajo in razlikujejo upodobitev narave v renesansi v primerjavi s srednjeveško umetnostjo
prepoznavajo in razumejo simboliko posameznih rastlin, dreves in cvetlic na izbranih delih in študijah renesančnih umetnikov
se seznanijo z obujanjem antičnih mitov
povezujejo mitološko in krščansko simboliko posameznih primerov rastlin v likovni umetnosti
spoznajo simboliko perunike, oranževca, granatnega jabolka
razvijajo ustvarjalnost in estetsko izražanje
se zavejo pomena ponovne oživitve antične tradicije
se zavejo pomena narave za človeka
se zavejo prikrite simbolike cvetja in sadja v nizozemskem in italijanskem slikarstvu
referat: predlagana tema - Najpogostejše upodobitve rastlinja in sadja ter njihov simbolni pomen v posameznih prizorih z mitološko in biblijsko snovjo
vaja: razčlenitev likovnih del – prikrita simbolika cvetja in sadja na delih nizozemskih in italijanskih mojstrov, npr. Jan van Eyck: Arnolfinijeva poroka (pomaranče), nizozemski zaročni portret (nagelj), izbrana dela Carla Crivellija, npr. Madonna della Candelletta
vaja: izberi in razčleni mitološki ali biblijski prizor s cvetlično in rastlinsko simboliko

Baročna umetnost in umetnost rokokoja
obnovijo značilnosti baročne umetnosti
prepoznajo in opišejo samostojni motiv cvetličnega tihožitja (nizozemska umetnost)
spoznajo razcvet floralne motivike v baročni umetnosti
primerjajo prvotno in simbolno vsebino likovnega dela (tihožitje)
spoznajo simboliko tulipana in krokusa
spoznajo simboliko novih vrst
spoznajo strukturo baročnega parka
spoznajo cvetlični atribut v svetniški ikonografiji
krepijo kritičnost do umetnosti kot sredstva propagande (okraševanje)
se zavejo specifičnosti baročne estetike - nasičenost, poudarjena dekorativnost
se zavejo pojava novih vrst cvetja
vaja: predstavitev notranjosti baročne cerkve
referat: predstavitev baročnega parka
vaja: analiza cvetličnega tihožitja
vaja: vloga lilije kot atributa v prizorih s svetniki (Anton Padovanski, Sv. Alojzij…)
kratek referat: analiza šopka Mme Pompadour v povezavi z njeno družbeno vlogo

Umetnost romantike, realizma in bidermajerja
obnovijo poznavanje romantične in realistične umetnosti v zahodnoevropskem in slovenskem prostoru
razpoznajo nove vsebine v cvetlični motiviki in krajini skozi literaturo in zgodovino
spoznajo simboliko maka
prepoznajo bidermajer v notranji opremi in slikarstvu in ga povežejo s svojim strokovnim področjem (bidermajerski šopek)
povezujejo pojavnost bidermajerja v avstrijskem in slovenskem prostoru
spoznajo rastlinsko motiviko v umetnosti realizma
spoznajo zavračanje simbolne vrednosti cvetja in povzdigovanje njegovih likovnih vrednot
se zavejo vloge romantike kot izrazito mednarodnega kulturnega pojava

krepijo zavest o pomenu umetnosti bidermajerja v slovenskem prostoru
se zavejo spremenjene interpretacije cvetlične motivike
vaja: Analiza dela - A.G. Rossetti: Beata Beatrice
vaja: analiza primerov bidermajerskega aranžmaja
referat: cvetlična motivika voščilnic
vaja: značilnosti pušpan šopka
(ob priložnosti obdarovanja)

Umetnost impresionizma in post-impresionizma
obnovijo značilnosti impresionizma in post-impresionizma
spoznajo pojavnost in interpretacijo cvetja v impresionizmu s poudarkom na likovnih elementih in post-impresionizmu s prepletanjem likovnih in simbolnih elementov
spoznajo pojav novih rastlinskih vrst in njihovo simboliko
spoznajo simboliko krizanteme
se zavejo pomena povezovanja likovne umetnosti s svojim strokovnim področjem
se zavejo različnih interpretacij cvetja v impresionizmu in post-impresionizmu (simbolika v post-impresionizmu)
vaja: analiza in primerjava Renoirjevega in Van Goghovega šopka

Umetnost simbolizma in secesije
obnovijo značilnosti secesijske umetnosti
prepoznajo razširjenost rastlinske motivike (rastlinskega ornamenta) na vsa področja likovne in uporabne umetnosti s poudarkom na notranji opremi (tapete, tekstil, pohištvo, steklo)
povežejo pojavnost secesijske umetnosti s svojim strokovnim področjem
se seznanijo z oblikovanjem novih simbolnih pomenov cvetja
spoznajo simboliko plavice in vijolice
razvijajo občutek za estetsko ureditev prostora (interier, ekstertier, urbani prostor)
se zavejo širokega razpona možnih interpretacij rastlinske motivike od čisto dekorativnega vzorca do simbolične pomenljivosti
referat: rastlinska motivika v izdelkih umetne obrti secesije

Umetnostne smeri 20. stoletja
obnovijo glavne značilnosti in smeri umetnosti 20. stoletja
razložijo vpliv neevropskih umetnosti na evropsko umetnost 20. stoletja in pojav novih cvetličnih motivov (ikebana)
so sposobni predstaviti forme in barve znotraj abstrakcije
ugotovijo in ponazorijo povezanost sodobne umetnosti z umetnostjo preteklih obdobij
spoznajo poudarjeno likovno vrednost cvetlic in rastlin ter njihovo pojavnost v sodobnem industrijskem oblikovanju in modnem kreatorstvu
izberejo posamezne primere cvetlične in rastlinske motivike v sodobnih smereh in jo primerjajo s cvetlično in rastlinsko motiviko preteklih obdobij
spoznajo simboliko nageljna
krepijo zavest o novem vrednotenju umetnika kot individualista v umetniškem izražanju
razvijajo domišljijo in prostorsko ter predmetno predstavljivost
se zavejo vpliva sodobne zgodovine na oblikovanje simbolike cvetja
razvijajo lastno kreativnost
vaja: likovna pojavnost in simbolični pomen cvetlic in rastlin skozi umetnostno zgodovinska obdobja

2.3. DIDAKTIČNO - METODIČNA NAVODILA

Katalog znanj poudarja vsebine, ki širijo dijakovo kulturnozgodovinsko razgledanost, poleg tega pa mu daje vpogled v zgodovinski razvoj njegove stroke s tem, da predstavlja umetnostne vrhunce, ki so bili v izbranem poklicu doseženi. Teme naj bodo obravnavane nazorno ob slikovnih primerih, tako da dijaki svoje predznanje o umetnosti na splošno, o zgodovinskih okoliščinah, o ustvarjanju v književnosti dopolnjujejo in jim predmet s tem predstavi zanimive in nove dimenzije umetnosti.

Za pouk umetnostne zgodovine je pomembna dopolnitev ogled stalne zbirke Narodne galerije, zbirk muzejev ter priložnostnih likovnih razstav, kar omogoča neposreden stik z umetniškimi ustanovami in stvaritvami. Ti ogledi se lahko izvedejo tudi v obliki kulturnega dne oziroma v okviru izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti.

3. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN VIROV ZA UČITELJE

Behling, Lottlisa: Die Pflanze in der mittelalterliche Tafelmalerei, Weimar 1957.

Beuchert, Marianne: Symbolik der Pflanzen: Von Akelei bis Zypresse, Frankfurt am Main 1999.

Chevalier, Jean in Gheerbrant, Alain: Slovar simbolov, miti sanje, liki, običaji, barve in števila, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.

Germ, Tine: Podobe antičnih bogov v likovni umetnosti od antike do izteka baroka, DZS, Ljubljana 2001.

Germ, Tine: Simbolika cvetlic - Cvetlice in njihov pomen v umetnosti od antike do 20. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.

Germ, Tine: Uvod v ikonografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2001.

Heilmeyer, Martina: Die Sprache der Blumen: Von Akelei bis Zitrus, Muenchen 2000.

Levi d’Ancona, Mirella, The Garden of the Renaissance: Botanical Symbolism in Italian Painting, Cambridge, Massachusetts 1980.

Lucie - Smith, Edward: Flora – Gardens and Plants in Art and Literature, Evergreen – Taschen, Koeln 2001 (slikovno gradivo).

Menaše, Luc: Evropski umetnostno-zgodovinski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana 1971.

Ogrin, Dušan: Vrtna umetnost sveta, Pudon : EWO, Ljubljana 1993.

Schmidt, Joel: Slovar grške in rimske mitologije, Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.

Schneider, Norbert: Still Life, Taschen, Koeln 1999.

Sproccati, S.: Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994.

Umetnost na Slovenskem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998.

Umetnost slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana 1998.

Umetnost – svetovna zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000.

Zbirka knjig Umetnost v slikah, 1-9, DZS, Ljubljana 1969.

VHS videokaseta dr. Nataše Golob in Toneta Freliha, Podobe preteklosti, Orion film d.o.o., Ljubljana 1997.

4. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno ali pisno. Ocena naj zaobjame dijakovo znanje, razumevanje, osebno napredovanje in sodelovanje pri aktivnem predstavljanju spoznanj o umetnosti. Ocenjujejo se tudi komentarji, referati, projektne naloge in druge oblike sodelovanja pri pouku.

5. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

Interdisciplinarnost predmeta zagotavlja medpredmetne povezave na spontan in sproščujoč način, omogoča uporabo in prepletanje likovnoteoretskih znanj in umetnostno zgodovinskih vedenj tudi na področju cvetličarstva in vrtnarstva.

Predlagane vsebine umetnostne zgodovine se povezujejo z znanji predmetov slovenščine s književnostjo, naravoslovja, družboslovja, zgodovine ter strokovnih predmetov aranžerstvo, krajinsko vrtnarstvo, okrasne zelnate rastline in praktični pouk.