KATALOG ZNANJ

UMETNOST VSEBINSKI SKLOP: UMETNOSTNA ZGODOVINA
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: ARANŽERSKI TEHNIK

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

35 v 1. letniku

Določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 50. seji dne 15. 5. 2002

 

 

VSEBINA

 

1. UMETNOSTNA ZGODOVINA

2. OPREDELITEV PREDMETA

3. SPLOŠNI CILJI UMETNOSTNE ZGODOVINE

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN PREDLAGANE VSEBINE

5. PRIPOROČENA LITERATURA ZA UČITELJE

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

7. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

8. MATERIALNI POGOJI

9. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

10. KADROVSKI POGOJI

11. PRIPOROČENI MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI 

 

1. UMETNOSTNA ZGODOVINA

ŠTEVILO UR: 35 ur v 1. letniku

 

2. OPREDELITEV PREDMETA

Vsebine iz umetnostne zgodovine v 1. letniku aranžerskega programa predstavljajo uvodni del, ki obsega temeljne vsebine in pojme iz področij likovne umetnosti, kar predstavlja širši uvod in predpripravo v razumevanje vsebin iz umetnostnozgodovinskega razvoja likovne umetnosti, ki temu sledijo po posameznih strokah likovnega ustvarjanja v predmetu Stili in vsebine, ki se izvaja v 2., 3. in 4. letniku.

Umetnostna zgodovina v svoji najširši obliki povezuje svet likovno izraženih misli, občutij in drugih spoznanj z drugimi umetniškimi izrazi, oziroma predstavlja, kako se je likovni umetnik odzival na svet, v katerem je živel. Kot pogled v eno najstarejših in najpomembnejših ustvarjalnih poti bistveno prispeva k umevanju človeka kot celote.

Vloga in pomen predmeta je v predstavitvi najpomembnejših likovnih umetnin, ki oblikujejo pogled na estetske in vsebinske vrhunce posameznih zgodovinskih obdobij, na njihov razvoj, s tem pa podpira občutek za resnične likovne vrednote in vzbudi radovedno in kritično mnenje do likovnih stvaritev in spodbudi pri dijaku razvijanje višje ravni okusa.

Pouk vsebin iz umetnostne zgodovine prepletajo prvine teoretičnega posredovanja osnovnih spoznanj (kronologija slogov, osnovni termini, vsebinska in oblikovna razčlenitev likovnega dela, najvidnejši umetniki), kritično preverjanje ob spomenikih (razstave, ekskurzije) in seminarsko raziskovalni pristop (seminarske naloge, raziskovalne naloge in referati). Predmet je odprt do spomenikov slovenske in svetovne ustvarjalnosti, ki se skupaj izražajo v medsebojnem vplivanju. Dijaka seznani z vrednotami kulturne in posebej umetnostne dediščine.

Umetnostna zgodovina dovoljuje učencu veliko mero izražanja individualnosti, ker mu omogoča izpovedovanje osebnih kriterijev in pogledov na zgodovino in umetnostne dosežke, oziroma ga vzpodbuja k dialoški in tolerantni kritičnosti. Učni načrt je zastavljen tako, da lahko dijak ob ključnih umetniških stvaritvah s področja izbranega poklica spozna umetnostno sporočilo znotraj svoje panoge.

 

3. SPLOŠNI CILJI UMETNOSTNE ZGODOVINE

Umetnostna zgodovina dijaku:

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA IN PREDLAGANE VSEBINE

VSEBINE
(informativni cilji)

OPERATIVNI CILJI
(formativni in socializacijski cilji)

POJMI

 

Dijak zna:

 

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

Umetnost

Družba in umetnost

  • opredeliti splošen pomen umetnosti kot družbenega pojava, njeno posebno naravo ter obliko družbene zavesti

  • razložiti umetnost kot človekov odraz odnosa do življenja

  • opredeliti pomen umetnosti v zgodovini narodov

    • umetnost, likovna umetnost, umetnina, kulturna dediščina

    Umetnina

    Umetnik

  • opredeliti umetnino, likovno umetnost, slog, zgodovinski slog in smer v likovni umetnosti (obdobje, kronološki in geografski pristop).

    • avtor, izvirnik, kopija, ponaredek, slog, zgodovinski slog

    Umetnostna zgodovina

  • opredeliti umetnostno zgodovino kot humanistično vedo in njene metode dela

    • umetnostna kritika, monografija, topografija, spomeniško varstvo, restavratorstvo, muzeologija

    Likovne umetnosti

    Slikarstvo

    Kiparstvo

    Arhitektura

    Umetna obrt

    Oblikovanje

  • opredeliti in predstaviti področja likovnega ustvarjanja (stroke likovne umetnosti)

  • opredeliti odvisnost slikarskega dela od  tehnike in materialov

  • opredeliti materiale in tehnike v kiparstvu

  • razložiti razmerje prosto stoječega kipa in okolja

  • predstaviti upodobitev človeškega lika

  • opredeliti materiale in načine gradnje

  • predstaviti načela arhitekturnega oblikovanja (nosilne in nošene prvine, lupina in prostor)

    • slikarstvo, risba, grafika, kiparstvo, obla in reliefna plastika, spomenik, arhitektura, sakralna in profana arhitektura, središčna in vzdolžna stavbna zasnova, krajinska arhitektura, urbanizem, umetna obrt, oblikovanje (dizajn)

    RAZČLENITEV LIKOVNEGA DELA

    Pristop k likovnemu delu

  • ugotoviti in predstaviti kategorije za opredelitev in razvrstitev umetnine

  • opredeliti zgodovinski okvir, fizične lastnosti

    •  

    Ikonografija in ikonologija

  • predstaviti in razložiti cilje vsebinske analize in razumevanja umetnine v avtentičnem času in okolju

  • na izbranem primeru predstaviti ikonografski motiv

    • ikonografija, ikonologija, simbol atribut personifikacija - poosebitevalegorija

    Vsebinska razčlenitev likovnega dela

     

  • ugotoviti motiv in ga predstaviti,

  • ugotoviti snov ali temo, ki je zastopana v umetnini ter jo predstaviti in razčleniti (nabožna in posvetna, mitološka, literarna in zgodovinska)

  • ugotoviti in predstaviti neposredno spoznavne motive

  • poiskati in razložiti vsebino umetnine (stvarna, čustvena, sporočilna)

     

    • motiv, neposredno spoznavni motiv, žanr, portret, avtoportret, akt, krajina, veduta, tihožitje, notranjščina.

    Oblikovna razčlenitev likovnega dela

    Oblika



    Kompozicija


    Perspektiva

    Pristop





  • ugotoviti osnovne prvine likovnega izražanja: točka, črta, barva, svetloba, ploskev, prostor, telesnost (volumen),  jih razčleniti in razložiti

  • ugotoviti vrste kompozicije glede na razporeditev likovnih elementov in gibanje

  • ugotoviti in razložiti vrste perspektiv v likovni umetnosti

     




    • kompozicija



    simetrična, izokefalna, odprta, dvodelna, diagonalna, krožna, piramidalna kompozicija

    perspektiva (konceptualna, osna, ukrivljena in linearna perspektiva ter skrajšava)

    Morfološki slogi

  • ugotoviti in razložiti oblikovne lastnosti umetnin (ploskoviti, plastični in slikoviti slog)

     

    • morfologija, ploskoviti slog, plastični slog, slikoviti slog

    Zgodovinski slogi in smeri

  • opredeliti zgodovinski slog in smeri

  • obvladati terminologijo in kronološko razvrstitev zgodovinskih slogov in smeri

    • zgodovinski slog

     

    5. PRIPOROČENA LITERATURA ZA UČITELJE

    Badurina Andjelko, Leksikon ikonografije, liturgije i simbolike zapadnog kršćanstva, Zagreb, 1990

    Cankar Izidor, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi, Slovenska matica, Ljubljana, 1930, ponatis 1994

    Delo kiparjev, Mladinska knjiga, Ljubljana,1994

    Höffler Janez, Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, DZS, Ljubljana, 1988

    Hollingsworth Mary, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993

    Kako se je razvijalo slikarstvo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Novak Boris A. Zarja časa in Tavčar Lidija, Mit v sliki in besedi, Narodna galerija, Ljubljana, 1997

    Semenzato Camillo, Nataša Golob, Svet umetnosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991

    Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995

    Sproccati Sandro, Vodnik po slikarstvu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

    Šumi Nace, Slovenija, umetnostni vodnik, Ljubljana, 1990

    Tavčar Lidija, Nevidne strani vidne umetnosti, Narodna galerija, Ljubljana, 1991

    Umetnost na Slovenskem, več avtorjev, Mladinska knjiga, 1998

    Umetnost, svetovna zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000

    Umetnostne monografije, zbirka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995-97

    Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, več avtorjev, Modrijan, 1997

    VHS kaseta filma “Podobe preteklosti”, dr. Nataša Golob in Tone Frelih, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997

     

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    Preverjanje in ocenjevanje naj poteka ustno in pisno. Preverjajo in ocenjujejo se tudi referati in izdelki. Vsako ocenjevalno obdobje morajo dobiti dijaki najmanj po eno oceno. Tako pri preverjanju kot ocenjevanju naj se upošteva znanje, razumevanje, uporaba znanja, analiza, sinteza in vrednotenje.

    Ocenjujejo se tudi komentarji, projektne in seminarske naloge ter druge oblike sodelovanja in nastopanja dijaka pri učni uri.

     

    7. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA

    Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v več oblikah in metodah, odvisno od vsebine in števila ur, ki so na voljo. Temeljna oblika je zaokrožena informacija (razlaga in razgovor), ki je posredovana tako, da besedni del spremlja ustrezno slikovno gradivo (prosojnice, diapozitivi, reprodukcije, digitalizirane slike, video posnetki ter drugo gradivo). Primere učitelj izbere sam, upoštevajoč pri tem osnovne operativne cilje, oziroma strokovno usmeritev šole, na kateri se izvaja pouk (aranžerski tehnik).

    Za sodoben pouk umetnostne zgodovine so izrednega pomena umetnostnozgodovinske ekskurzije in obiski razstav, retrospektivnih razstav, ateljejev, arheoloških izkopanin, konservatorskih projektov, restavratorske delavnice itd., kar je pomembno tako za spoznavanje in poznavanje kot razvijanje odnosa do vrednotenja, spoštovanja in ohranjanja kulturne dediščine, kar izbere učitelj sam glede na možnosti in okolje. Učitelj naj sam izbere glede na zanimanje dijakov tudi teme, ki naj jih obravnavajo pri pouku ali v študijskih delavnicah.

    Priporočamo najmanj eno celodnevno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo z ogledom slovenskih spomenikov ter ogled stalne zbirke v Narodni galeriji v Ljubljani, kar se lahko izvede tudi v okviru kulturnega dne.

    Dijaki aktivno sodelujejo na različne načine, kot na primer: z referati o pomembnih umetnikih ali stvaritvah, ki so vzorčni za določeno obdobje, slog, umetnika, kraj itd., s predstavitvijo lastnega doživetja ob umetnini (razstava, retrospektiva, ambientalna umetnina, slogovni pregled) pri čemer razvijajo tudi pravilno uporabo virov in literature in iskanje bistvenih informacij (aktiven odnos do informacij) in s tem navajanje na samostojno delo.

    Prispevki, ki jih pripravijo dijaki so lahko vezani na ustvaritve, ki so jim dosegljive in si lahko pomagajo z literaturo, na drugi strani pa (npr. v povezavi s književnostjo, filozofijo, zgodovino, glasbo idr.) lahko pripravijo tudi teoretično zasnovane projekte, raziskave (npr. umetnostni viri za spomenik v domačem kraju, pisna zapuščina umetnikov, umetnostne stvaritve v svoji stroki itd.). Vzpostavijo lahko tudi stik z izvajalci strokovnih projektov v različnih ustanovah in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih projektih in taborih.

     

    8. MATERIALNI POGOJI

    Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v vsaki učilnici, ki je opremljena z ustreznimi tehničnimi pripomočki. Ti so: grafoskop, episkop, diaprojektor, platno in televizor z videorekorderjem.

    Pouk se lahko dopolni tudi z uporabo računalnika, oziroma projekcije preko računalniške opreme in z uporabo zgoščenk z vsebinami iz umetnostne zgodovine. Smotrno je, da imajo dijaki možnost dostopa do interneta, kjer je dosegljivo veliko število informacij o umetninah.

    Za uspešen pouk je pomembna tudi ustrezna strokovna in poljudna literatura, dosegljiva v knjižnici.

     

    9. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Predlagane vsebine se povezujejo z znanji strokovnih predmetov in večino humanističnih, družboslovnih in jezikovnih predmetov.

     

    10. KADROVSKI POGOJI 

    Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine.

     

    11. PRIPOROČENI MATERIALNI IN PROSTORSKI POGOJI

    Pouk umetnostne zgodovine se lahko izvaja v vsaki učilnici, ki je opremljena s projekcijskim platnom in v kateri se lahko predstavlja izbrano slikovno gradivo ob pomoči diaprojektorja, grafoskopa in videoprojektorja. Pouk se lahko dopolni tudi z uporabo računalnika oziroma projekcije preko računalniške opreme in z uporabo zgoščenk z vsebinami umetnostne zgodovine. Smotrno je, da imajo dijaki možnost dostopa do interneta, kjer je moč pridobiti veliko informacij o umetninah.