KATALOG ZNANJA

Mesto geografije v programu srednje šole je utemeljeno s tem, da le ta predmet mlademu človeku pomaga pridobiti znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se lahko orientira in razume ožje in širše življenjsko okolje, ter ga vzgaja, da bi to okolje znal pravilno vrednotiti in spoštovati. Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, saj vsebuje vedenja o domovini in svetu ter o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim. Zato je to znanje nujno potrebno vsakemu mlademu človeku pred vstopom v delo ali nadaljnje izobraževanje na kateri koli stopnji.

Z uresničevanjem tega kataloga znanj želimo dati bodočim "upravljavcem sveta" temelje za razumevanje odnosov med človekom in naravo, zlasti za razumevanje okoljskih problemov.

Pri geografiji usposabljamo učence za odgovoren, angažiran in solidaren odnos do naravnega in družbenega okolja ter za reševanje prostorskih problemov in vzajemno sožitje med naravo in človekom.

Pri pouku geografije učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Spoznavanje vrednot in ljudi doma in po svetu prispeva k razumevanju med narodi ter spoštovanju drugačnosti.

Z vsebinami in aktivnimi metodami pri pouku geografije razvijamo sposobnosti učencev za uporabo preprostih raziskovalnih metod, s katerimi pridobivajo in posredujejo informacije o okolju in v okolju ter sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, uporabo in vrednotenje geografskih informacij.

Pri geografiji upoštevamo potrebe in interese učencev ter iščemo odgovore na aktualna vprašanja okolja, v katerem živijo. Razvijamo zanimanje učencev za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici, v domovini in po svetu ter se odzivamo na dnevne aktualne izzive. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za dogajanja v lastnem in tujem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu odločanju o pomembnih zadevah kot je varovanje zdravega okolja.

Geografija ponuja idealno možnost prepletanja splošnega, strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja. Vsebine in cilje geografije v izobraževanju po osnovni šoli prilagajamo glede na program oziroma poklic ter na potrebe in interese dijakov v njem. Takšno geografsko znanje je dragocena osnova številnim strokovno-teoretičnim predmetom.

Zgoraj navedene cilje dosegamo s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter s čim pogostejšem neposrednim opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Zlasti pouku v realnem okolju posvečamo veliko pozornost, ker s tem omogočamo doživljajsko učinkovitejši pouk.

Geografija je šolski predmet, ki je potreben mlademu človeku predvsem zato, da bi se lahko znašel v vsakdanjem okolju oziroma prostoru in, da bi ga lahko razumel in spoštoval.

Obča geografija daje pregled nad fizično- in družbenogeografskimi pojavi in procesi doma in po svetu in omogoča njihovo razumevanje in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju in poklicu.

Obča geografija obravnava tudi položaj in gibanja Zemlje v vesolju in vplive, ki jih imajo na Zemljo in na naše vsakdanje življenje. Učenci se poleg tega usposabljajo za orientacijo in varno hojo v naravi s pomočjo zemljevidov.

Predmet vzgaja osebnost in značaj s tem, da usposablja tudi za odgovorno, angažirano in solidarno ravnanje v okoljskih, socialnih, prostorskih problemih s ciljem vzajemnega sožitja narave in človeka. Razvija pozitivna čustva do domovine, torej pripadnost narodu in državi, ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine. Prispeva k razumevanju med narodi s spoznavanjem teh vrednot in človeka drugod po svetu in goji spoštovanje do drugačnosti.

Predmet razvija sposobnosti za odkrivanje geografskih informacij v okolju s pomočjo preprostih raziskovalnih metod, razvija sposobnosti za uporabo medijev, za urejanje, razlago, vrednotenje, posredovanje, ter osebno uporabo geografskih informacij.

Predmet se prilagaja tudi potrebam in interesom učenca, ter okolja, v katerem živi, kot tudi dnevnim aktualnim izzivom. Zato razvija zanimanje za domačo pokrajino in za vsakodnevni utrip življenja v širši okolici in v domovini, kot tudi po svetu. Naloga šolske geografije je torej tudi razvijanje zanimanja za vsa dogajanja v lastnem in tujem družbenem okolju ter vzpodbujanje k odgovornemu in samostojnemu odločanju o pomembnih zadevah, kot so varstvo in razvoj geografskega okolja.

Zgoraj omenjene cilje predmet dosega s smotrnim in aktualnim izbiranjem vsebin, s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami, s pestrim izborom učnih pripomočkov in medijev ter z organizacijo čim bolj pogostega neposrednega opazovanja. Zlasti pouku v realnem okolju posveča predmet veliko pozornost, ker s tem omogoča doživljajsko učinkovitejši pouk.

2. USMERJEVALNI CILJI POUKA

Dijaki:

1. Pridobijo prostorsko predstavo o današnjem svetu in domačem okolju. Ta predstava je potrebna za ustvarjalno sprejemanje in razumevanje vsakodnevnih informacij, ki imajo prostorsko razsežnost, ter za lastno odgovorno ravnanje in odločanje.

2. Razumejo najpomembnejše naravno geografske in družbeno geografske pojave ter procese tako posamič kot v njihovih medsebojnih vzročno posledičnih zvezah.

3. Razumejo zakonitosti razmestitve naravno geografskih in družbeno geografskih pojavov in procesov ter njihov vpliv na razvitost posameznih izbranih držav in Slovenije ter Madžarske.

4. Razumejo geografske vzroke za kulturno, gospodarsko, civilizacijsko in politično pestrost sveta. Vzgajajo se v duhu tolerantnosti in spoštovanja do ljudi in ljudstev, ki so drugačni po jeziku, veri, rasi in navadah.

5. Razumejo probleme varstva geografskega okolja ter se zavedajo pomena prizadevanj za vzdrževanje ravnotežja med človekovimi hotenji in naravo.

6. Pridobivajo in razvijajo sposobnosti neposrednega in posrednega geografskega opazovanja naravnih in družbenih dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini.

7. Usposabljajo se za proučevanje in raziskovanje domače pokrajine, kar pripomore k zanimanju zanjo, njenemu razumevanju in pozitivnem odnosu do nje. Razvijajo sposobnosti za odločanje o njenem razvoju.

3. VSEBINE IN OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3.1. RAZPOREDITEV VSEBIN

3.1.1.OBČA GEOGRAFIJA

3.1.1.1 UVOD

Geografija kot znanost ter področja njenega proučevanja.

Kartografija in orientacija: dijaki spoznajo vrste kart, njihovo nastajanje in se usposabljajo za orientacijo v naravi in na karti.

3.1.1.2 FIZIČNO GEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN ELEMENTI

3.1.1.2.1. VPLIV ZEMELJSKE ZGRADBE IN NJENEGA POVRŠJA NA ŽIVLJENJE LJUDI

Vpliv notranje zgradbe Zemlje, litosfere in zemeljske skorje, kamninska sestava zemeljske skorje, premikanje litosferskih plošč, geološki razvoja Zemlje in reliefa na življenje ljudi; geološki razvoj površja Slovenije; zunanji preoblikovalni procesi in pojavi v odvisnosti od človekovih aktivnosti na primeru Slovenije in v svetu.

3.1.1.2.2 PODNEBJE

Vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka; zgradba atmosfere; vzroki za nastanek tople grede in posledice le-te; vzroki in posledice nastanka ozonske luknje; klimatski elementi in dejavniki; klimatski tipi; klimatske značilnosti Slovenije v primerjavi s klimatskimi značilnostmi Evrope na študiju izbranih primerov.

3.1.1.2.3 PRSTI

Proces nastanka prsti in odvisnost človekovih dejavnosti od prsti; sestava in lastnosti prsti; spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti v posameznih horizontih prsti zaradi intenzivnih posegov človeka v kmetijsko pokrajino; klasifikacija prsti; značilnosti prsti v primerjavi s tipi prsti v Evropi na študiju izbranih primerov; vzroki in posledice erozije in degradacije prsti na izbranih primerih iz Slovenije in sveta.

3.1.1.2.4 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

Glavni ekosistemi v svetu; vzroki in posledice spreminjanja ekosistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor na primeru izbranih primerov iz Slovenije in sveta.

3.1.1.2.5 VODOVJE

Kroženje vode, značilnosti podzemeljskih voda, reke in rečni sistemi, rečni režimi; odvisnost ljudi od vodnega ovoja; onesnaženje vode s študijem primerov iz Slovenije in sveta; gospodarski pomen voda; oceane in morja, lastnosti morske vode - slanost, barva, gibanje, vzroki in posledice onesnaževanja morja; značilnosti Jadranskega morja (študij primerov iz Slovenije in sveta).

3.1.1.3 SVET KOT CELOTA

Razlike v razvitosti držav; kriteriji za določanje razvitosti in klasifikacija držav; položaj Slovenije glede na kriterije za določanje razvitosti.

3.1.1.4. DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI IN PROCESI TER NJIHOVA VLOGA V POKRAJINI

3.1.1.4.1 PREBIVALSTVO

Naravno gibanje prebivalstva; problem demografske eksplozije na primeru izbranih držav; model demografskega prehoda; vzroki in posledice selitev prebivalstva; tipi demografskih območij; starostne piramide v svetu in Sloveniji; sodobni problemi in posledice različne nacionalne sestave prebivalstva.

3.1.1.4.2 NASELJA

Tipi naselij, značilnosti podeželskih naselij, urbanizacija vaških naselij, mestna naselja, funkcijska struktura mesta, socialna geografija mesta, podoba in zgradba mesta, problemi velikih mest (prenaseljenost, onesnaženost) na primerih iz Slovenije in sveta.

3.1.1.5 GOSPODARSTVO

3.1.1.5.1 KMETIJSTVO

Osnove za razvoj kmetijstva, oblike kmetijstva, deagrarizacija in degradacija okolja zaradi kmetijstva, problemi kmetijstva pri nas in v svetu; neenakomerna razporeditev hrane po svetu; značilnosti kmetijstva v Sloveniji.

3.1.1.5.2 RUDE

Vzroki za različno razprostranjenost rudnih bogastev po svetu; problem rabe rudnih bogastev; vpliv rudarjenja na spremembe v pokrajini; vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti; problem zalog rudnih bogastev v Sloveniji.

3.1.1.5.3 ENERGIJSKI VIRI

Obnovljivi in neobnovljivi viri energije; problem obremenjenosti in degradacije okolja zaradi izkoriščanja in uporabe različnih virov energije; problemi oskrbe z energijo s študijem primerov iz Slovenije in sveta.

3.1.1.5.4 INDUSTRIJA

Industrializacijski procesi v svetu; delitev industrije; glavni razmestitveni dejavniki; razvoj in usmeritve industrije v Sloveniji; vzroki in posledice nastanka industrijskih pokrajin; značilnosti industrializacije s študijem primerov iz Slovenije in sveta.

3.1.1.5.5 PROMET

Vrste prometa in njihov razvoj, cestni promet, obremenitev cest v Sloveniji, cestni križ v Sloveniji, železniški promet; Slovenija kot tranzitno državo, vodni promet, letalski promet; vpliv različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja.

3.1.1.5.6 TURIZEM

Pomen in razvoj turizma, problem množičnega turizma, učinki turizma v Alpah; položaj in razvoj turizma v Sloveniji; turistična območja in vrste turizma v Sloveniji; primeri iz Sveta.

3.1.2. IZBRANI PROBLEMI SODOBNEGA SVETA

3.1.2.1. GOSPODARSKA RAZVITOST SVETA

Kriterije za merjenje gospodarske razvitosti, procesi in posledice, ki jih v pokrajini povzroča različna gospodarska razvitost.

3.1.2.2 NEKATERI PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA

Naravni pogoji za življenje, problemi in posledice deagrarizacije okolja, raba tal, pridelovanje hrane in neenakomerno razporeditev hrane po svetu, naravne katastrofe; globalizacija, informatizacija in njihov vpliv na življenje človeka.

3.1.2.3 ŠTUDIJE REGIONALNOGEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE IN MADŽARSKE

Kriteriji regionalizacije, družbeno- in naravnogeografske regije, celovita in kompleksna povezanost družbeno- in naravnogeografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah.

3.2. OPERATIVNI CILJI

INFORMATIVNI CILJI	FORMATIVNI CILJI	SOCIALIZACIJSKI CILJI
Dijak zna:
FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI
našteti in opisati področja, ki jih proučuje geografija kot znanstvena veda	primerjati različne vrste zemljevidov z vidika vsebine in merila izračunati razdaljo v naravi iz poljubne topografske karte se orientirati s pomočjo karte v naravi in s pomočjo stopinjske mreže na zemljevidu	spoznati uporabnost zemljevidov v vsakdanjem življenju
opisati notranjo zgradbo Zemlje, posamezne plasti in bistvene značilnosti njihove sestave opisati fizikalne lastnosti Zemlje na tematski karti pokazati območja najmočnejšega vulkanskega in potresnega delovanja na zemlji, ovrednotiti delovanje vulkanov in potresov z vidika človekovih dejavnosti, našteti glavne geološke dobe našteti in opisati zunanje preoblikovalne procese primerjati tipe kamnin po nastanku opisati glavne značilnosti kraškega reliefa, ga prepoznati na sliki in v naravi imenovati kraške oblike in jih opisati prepoznati veterni (eolski) tip reliefa na sliki pokazati in imenovati največje puščave na Zemlji opisati glavne ovire za življenje človeka v puščavskem svetu razlikovati in prepoznati akumulacijski in abrazijski tip obale na primeru jadranske obale razložiti vpliv tekonike na nastanek in tip obale	primerjati tektonske procese epirogeneze in orogeneze ter povezati premike litosferskih plošč z nastankom nagubanega gorovja, tektonskih jarkov, potresov in vulkanov na izbranih primerih iz Slovenije in sveta na osnovi izbranih primerov iz Slovenije in sveta primerjati pomen zunanjih preoblikovalnih procesov in pojavov za življenje ljudi razlikovati različne vrste reliefa, jih prepoznati na sliki razložiti kemične procese, ki pogojujejo kraške pojave analizirati vzroke za nastanek puščav različnih geografskih širin ob opazovanju slikovnega materiala primerjati posamezne tipe obal in jih ovrednotiti z vidika prometa in turizma	našteti solidarnostne ukrepe ob potresih opisati galvne ovire za življenje ljudi na slovenskem krasu (oskrba z vodo, pogoji za kmetovanje)
PODNEBJE
razlikovati vreme in podnebje našteti in opisati klimatske elemente in dejavnike	s pomočjo skice v atlasu razložiti zgradbo atmosfere razložiti odvisnost podnebja od geografske širine opisati klimatske značilnosti Slovenije primerjati klimatske značilnosti Slovenije s klimatskimi značilnostmi Evrope in Afrike (na izbranih primerih)	analizirati vpliv človeka na nastanek tople grede, ozonske luknje in predvideti posledice na izbranih primerih opisati vpliv vremena in podnebja na dejavnosti človeka
PRSTI
opisati proces nastanka prsti ob opazovanju slikovnega materiala in skic opisati sestavo prsti na karti sveta pokazati razširjenost osnovnih tipov prsti	označiti vlogo podnebja in kamninske sestave na tvorbo prsti primerjati osnovne tipe prsti in jih vrednotiti glede na rodovitnost na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice erozije in degradacije prsti	na izbranih primerih opisati odvisnost človekovih dejavnosti od prsti na izbranih primerih ovrednotiti intenzivne posege človeka v kmetijsko pokrajino in spreminjanje fizikalnih in kemičnih lastnosti prsti
RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO
ob opazovanju slikovnega materiala primerjati tipe rastja na karti sveta pokazati razširjenost posameznih tipov rastja	opisati medsebojno poveznost in odvisnost rastja, podnebja, prsti, vode in človeka	analizirati vzroke in posledice spreminjanja eko sistemov zaradi nepremišljenih posegov človeka v prostor, na izbranih primerih iz Slovenije in sveta
VODOVJE
označiti razprostranjenost voda v različnih agregatnih stanjih na Zemlji opisati lastnosti morske vode	razložiti proces kroženja vode na Zemlji opisati gospodarski pomen voda primerjati rečne sisteme in rečne režime v Sloveniji z izbranimi primeri sveta	ovrednotiti pomen voda za človeka in njegovo preživetje ter razvoj analizirati vzroke in posledice onesnaženja kopenskih vod na študiju primerov iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice za onesnaženost morja na izbranem primeru iz Slovenije in iz sveta
PREBIVALSTVO
s pomočjo tematske karte pokazati svetovna območja zgostitve prebivalstva in navesti dejavnike, ki jih pogojujejo opisati pojem naravno gibanje prebivalstva na izbranem primeru izračunati naravni prirastek prebivalstva	s pomočja grafikona razložiti trende rasti prebivalstva na primeru izbrane države analizirati vzroke in posledice demografske eksplozije na primeru izbranih držav opisati model demografskega prehoda na primeru izbranih držav razlikovati demografske režime v primerjavi z demografskim režimom v Sloveniji	na izbranih primerih iz Slovenije in sveta primerjati različne tipe demografskih območij opisati sestavo prebivalstva na izbranih primerih in ovrednotiti sodobne probleme in posledice različne sestave prebivalstva analizirati vzroke in posledice selitev prebivalstva na primeru iz Slovenije in sveta
NASELJA
ob opazovanju slikovnega materiala razlikovati tipe naselij opisati značilnosti podeželskih naselij na izbranih primerih iz Slovenije opisati značilnosti mestnih naselij na izbranih primerih iz Slovenije in jih primerjati z izbrani primeri iz sveta	opisati glavne probleme sodobnih mest in jih ilustirati z izbranimi primeri	razložiti pomen uravnoteženega razvoja podeželja in mest
GOSPODARSTVO
definirati pojem kmetijstvo in opisati osnove za razvoj kmetijstva na izbranih primerih analizirati vzroke za probleme kmetijstva v Sloveniji in v svetu na izbranih primerih iz Slovenije in sveta analizirati vzroke in posledice degradacije okolja zaradi kmetijstva in ovrednotiti ekološke probleme pri proizvodnji hrane v različnih podnebnih pasovih (erozija prsti, uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev)	razlikovati glavne zemljiške kategorije, kmetijske panoge in oblike kmetijstva ovrednotiti kmetijstvo kot pomembno gospodarsko panogo z vidika pridobivanja hrane opisati odvisnost kmetijstva od naravnogeografskih dejavnikov (klima, prst) v različnih podnebnih pasovih v primerjavi s Slovenijo	analizirati vzroke in posledice neenakomerne razporeditve pridelave in oskrbe s hrano po svetu
na karti sveta pokazati razporeditev rudnih bogastev opisati vpliv zalog rudnih bogastev na razvoj industrije v preteklosti in sedanjosti na izbranih primerih iz Slovenije in sveta opisati problematiko zalog rudnih bogastev v Sloveniji s pomočjo tematskih kart navesti glavne svetovne proizvajalce posameznih vrst energetskih virov in jih povezati z naravnimi in družbenimi pogoji za njihovo uporabo	na osnovi izbranih primerov analizirati vzroke za nastale probleme ob koriščenju rudnih bogastev in njihov vpliv na pokrajino na izbranih primerih opisati probleme obremenjenosti in degradacije okolja zaradi koriščenja različnih energetskih virov opisati probleme oskrbe z energijo na primerih iz Slovenije in sveta	primerjati obnovljive in neobnovljive vire energije in jih ovrednotiti glede na njihove prednosti in pomanjkljivosti
opisati proces industrializacije v svetu našteti najpomembnejše industrijske panoge opisati razvoj in usmeritev industrije v Sloveniji	na izbranih primerih analizirati dejavnike, ki vplivajo na razmestitev industrije na izbranih primerih analizirati vzroke in posledice nastanka ter preobrazbe industrijskih pokrajin
opisati pomen prometa in našteti vrste prometa, njihove prednsoti in pomanjkljivosti opisati cestni križ v Sloveniji	analizirati vzroke in posledice obremenitve cest v Sloveniji	na izbranih primerih opisati vplive različnih vrst prometa na onesnaževanje okolja
opisati pomen in razvoj turizma našteti vrste turizma in na karti sveta pokazati večja turistična območja	analizirati vzroke in posledice množičnega turizma na izbranih primerih opisati učinke turizma v Sredozemlju in Alpah primerjati položaj in razvoj turizma v Sloveniji z izbranimi primeri iz sveta
GOSPODARSKA RAZVITOST DRŽAV
našteti in opisati kriterije za določanje razvitosti in klasifikacije držav	analizirati vzroke in posledice različne stopnje razvitosti držav v primerjavi s stopnjo razvitosti Slovenije analizirati posledice, ki jih povzročajo različne oblike gospodarjenja v pokrajini	ugotoviti, da gospodarska razvitost ni edino merilo za določanje razvitosti oziroma socialno-kulturne revni družbe spodbujati solidarnost in povezovanje med državami
PROBLEMI IN PROCESI SODOBNEGA SVETA
locirati probleme in posledice deagrarizacije okolja določiti svetovne integracijske procese in vzroke zanje določiti svetovne konfliktne procese in vzroke zanje	analizirati vzroke za neenakomerno razporeditev hrane po svetu analizirati vzroke za naravne katastrofe vrednotiti vzroke za migracije prebivalstva vrednotiti evropske integracijske procese	razvijati ozaveščanje o neizogibnosti svetovnih procesov razvijati toleranco med avtohtonim in alohtonim prebivalstvom razvijati strpnost do drugačnosti
ŠTUDIJE REGIONALNO-GEOGRAFSKIH PRIMEROV IZ SVETA, EVROPE IN SLOVENIJE
določiti kriterije regionalizacije	vrednotiti družbeno- in naravnogeografske regije celovito in kompleksno povezati ter razložiti delovanje družbeno- in naravnogeografskih dejavnikov in procesov v izbranih regijah ugotoviti dominantne karakteristike izbranih regij	razvijati občutek solidarnosti do marginalnih regij spodbujati zavest o spoštovanju in varovanju regionalne pestrosti in različnosti

4. SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA, PRIPOROČILA IN MEDPREDMETNE POVEZAVE

Pouk geografije omogoča aktualizacijo in raznovrstnost učnih metod in oblik. Učitelji naj čimbolj uporabljajo aktivne oblike in metode dela. Frontalnemu pouku se lahko izognejo na več načinov, bodosi s programiranim ali polprogramiranim poukom, z delom v dvojicah ali v skupinah, s poukom v obliki igranja vlog ali s simulacijami in s pomočjo projektnega uč nega dela. Uspešne oblike so tudi, če dijaki pripravijo krajše referate oziroma poročila na aktualno temo; če dijaki redno spremljajo politično in gospodarsko dogajanje v medijih in o tem ob primernih priložnostih poročajo. Tudi opazovanje in komentiranje vremena in drugih naravnih dogajanj lahko izvajamo na enak način. Posebej opozarjamo na spremljanje izjemnih naravnih dogodkov, ki imajo pogosto značaj naravnih nesreč. V takih je o tem z dijaki koristno spregovoriti.

Pri pouku geografije se neizogibno srečujemo z množico pojmov, georafskih imen in statističnih podatkov. Geografskega inventarja, ki je brez dvoma pomembna sestavina geografskega pouka, je za pomnenje vedno preveč. Zato namesto faktografije raje razvijamo veščine za najlažje in najhitrejše pridobivanje, uporabo in obdelavo geografskih informacij. Posebej koristno je torej razvijati geografske veščine (spretnosti), ne samo zaradi mature ampak zaradi navajanja na uporabo, analizo in sklepanje na osnovi slikovnega in numeričnega gradiva (karte, grafi, tabele, slike in fotografije). Dijaki naj imajo zato pri rednih urah čimveč možnosti pogoste uporabe in utrjevanja s pomočjo omenjenega gradiva. Dijake čimbolj spodbujamo k samostojnemu delu, tudi s pomočjo uporabe najrazličnejše dostopne literature.

Enako pomembno je razvijanje geograsfskega in kritičnega mišljenja in to s pomočjo problemskega pristopa. Z dijaki se lotevamo, če je mogoče, zlasti aktualnih političnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov s pomočjo študija primerov. Pri obči geografiji, če je mogoče s primeri iz Slovenije, ter pri regionalni geografiji Slovenije, poskušamo vsebine vedno konkretizirati,. To je najboljša posredna pot za osvajanje in utrjevanje pojmov. Za uspešen problemski pouk ne zadoščajo samo primeri v učbenikih, ampak jih je mogoče vzeti iz vsakdanjega življenja in iz primerne literature ali sodobnih medijev.

Z dijaki je mogoče organizirati razne oblike sodelovalnega učenja, s čimer razvijamo predvsem sodelovanje med dijaki.

Ena od možnosti, predvsem pri utrjevanju snovi, je argumentirana diskusija. Diskusijo in njeno vsebino vnaprej najavimo, na kar se dijaki pripravijo in nato v njej enakopravno sodelujejo. Ni nujno, da diskusijo vodi učitelj, lahko jo dijak. Gradivo, ki ga predpišemo za pripravo diskusije, mora biti praviloma lahko dostopno, zlasi če zahtevamo njegovo poznavanje od vseh dijakov. Argumentirano diskusijo lahko vežemo tudi na okoljevarstvene probleme.

Izbira učne metode in oblike je prepuščena učiteljem; lahko jih tudi kombinira. Vendar je pestrost v učnih oblikah in metodah treba uporabljati premišljeno. Za učinkovitost in zanimivost geografskega pouka priporočamo različne načine motivacije, ne samo na začetku pouka, temveč tudi vmes. Motivacija je za dijake lahko tudi sodelovanje pri načrtovanju pouka.

Pomembna je uporaba sodobnega vizualnega gradiva, bodisi diapozitivov ali prosojnic, ki naj bodo čimbolj kvalitetne, ali pa uporabimo videoposnetke. Vse je mogoče uporabljati bodisi v uvodnem delu učne ure, ali pa pri ostalih učnih korakih. Videoposnetki so lahko tudi uvod v diskusijo.

Poseben pomen za pouk geografije ima uporaba računalniške tehnologije. Priporočamo uporabo računalnika z LCD projektorjem in dostopnih računalniških programov za obdelavo in prikaz statističnega gradiva in tematskih kart. Zelo primerne so različne zgoščenke z geografsko vsebino, veliko pa je tudi možnosti za uporabo interneta.

Tako pri preverjanju, kakor tudi pri ocenjevanju znanjan (ustnem in pisnem), naj učitelji upoštevajo Bloomovo taksonomijo ciljev (znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje). Za razvijanje osebnega odnosa do problemov je pomembno tudi upoštevanje afektivnih ciljev. Geografski pouk naj vzgaja v razmišljanju o načini reševanja problemov, o posebnem angažiranju in usposabljanju za lastno opredeljevanje in odločanje o problemih. Pri pouku ne upoštevamo samo ciljev v katalogu, ampak tudi interese in sposobnosti dijakov.

Za izvajanje pouka geografije se zahteva izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu in najmanj dveh krajših terenskih del v posameznem šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo geografsko vsebino ali pa so interdisciplinarne. Pokrijejo naj čim več slovenskih pokrajin. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja. Krajše terensko delo z uporabo posameznih metod terenskega dela in neposrednega opazovanja naj se izvaja v najlažje dosegljivem, tako naravnem okolju, kakor tudi v naselju. Ekskurzije in terensko delo so zelo primerne za urjenje najrazličnejših veščin in za nujno spoznavanje vrednot in problemov našega okolja.

Pri pouku geografije uporabljamo tudi znanja, ki jih pridobivajo tako pri naravoslovnih, kakor tudi pri družboslovnih predmetih. Prav tako poskušamo, kjer je to smiselno, izvajati povezave s strokovnimi predmeti.

Okoljevarstvena nota naj bo pri geografskem pouku prisotna čimbolj pogosto.

5. DODATNA NAVODILA ZA UPORABO UČNEGA NAČRTA

Pouk geografije v srednjih šolah naj temelji na predznanju, ki ga dijaki prinesejo iz osnovne šole. V srednji šoli učenci znanje iz obče geografije, ki so ga pridobivali ob regionalni geografiji, povežejo med seboj in v sistem ter ga tako nadgradijo.

Učni načrt daje dovolj prostora za prilagajanje vsebin v različnih strokovnih gimnazijah. Učitelji naj pri uresničevanju ciljev učnega načrta upoštevajo program oziroma poklic, za katerega se usposabljajo dijaki, ter njihove sposobnosti.

Učni načrt je zasnovan problemsko, kar pomeni, naj se vsa poglavja iz obče geografije že ob obravnavi aplicirajo na konkretne primere iz Slovenije, Evrope in Sveta. S tem znanjem lahko dijak razume procese in pojave v konkretni pokrajini.

Pri posameznih poglavjih dajemo poseben poudarek vzgoji za varstvo okolja.

Nujno je, da dijaki Slovenijo spoznajo tudi v prostoru, saj le tako lahko razumejo naš položaj v svetu sedaj in v prihodnje ter aktivno sodelujejo pri odločanju o našem nadaljnjem razvoju. Eden od načinov spoznavanja Slovenije so tudi interdisciplinarne ekskurzije s terenskim delom. V vsakem letniku priporočamo najmanj eno enodnevno ekskurzijo po Sloveniji in krajše ekskurzije s terenskim delom v okolico šole oziroma domačega kraja. V učnem načrtu nismo posebej opredelili, kdaj in kako naj se izvajajo. Le-to je namreč odvisno od učiteljev samih in od letnega delovnega načrta šole. Pri pripravi programa ekskurzij naj aktivno sodelujejo tudi dijaki. Ekskurzije naj imajo jasne vzgojno-izobraževalne cilje, usklajene z učnimi načrti predmetnih področij. Na njih naj se dijaki usposabljajo tudi za uporabo preprostih raziskovalnih metod.

V zaključnem poglavju obravnavamo nekatere najbolj aktualne probleme sodobnega sveta.

6. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja naj se vrši tako ustno, kakor tudi pisno. Pisno preverjanje znanja opravljamo najpogosteje z objektivnimi testi, ki pokrivajo vse nivoje zahtevnosti, lahko pa izvedemo tudi pisni test esejskega tipa. Dijaki morajo biti v naprej seznanjeni s kriteriji tako ustnega, kakor tudi pisnega ocenjevanja. Oceno pa lahko pridobijo tudi na terenskem delu ali z izdelavo poročil, seminarskih nalog in podobno.

"Geografska izobrazba omogoča, da se posameznik zave vpliva svojih dejanj oziroma ravnanja družbenega okolja ter da s pomočjo najnovejših informacij in veščin ter na temelju okoljevarstvene etike sprejema odločitve, ki ne zanemarjajo okolja!"

(Mednarodna listina o geografskem izobraževanju - Komisija za geografsko izobraževanje v Mednarodni geografski uniji, 1992)