Določil SSRSSI na 18. seji, 16. 7. 1998
VSEBINA
2. ŠTEVILO UR PO POSAMEZNIK LETNIKIH IN OBLIKE IZOBRAŽEVALNEGA DELA
3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA
5. DIDAKTIČNO-METODIČNA NAVODILA
6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Informatika je splošno-izobraževalni predmet, pri katerem se teorija poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike prepleta z metodami neposrednega iskanja, zbiranja, hranjenja, obdelave in uporabe podatkov pri oblikovanju in posredovanju relevantnih informacij, kar odpira dijakom in dijakinjam možnost, da pridobijo tista znanja informacijske pismenosti, ki so nujno potrebna za življenje in delo v informacijski družbi.
Pri predmetu pridobijo dijaki in dijakinje osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo informacijskih tehnologij. Ves čas izobraževanja je v ospredju aktivna vloga dijakov in dijakinj in njihov osebni, strokovni in jezikovni razvoj. Skupinsko delo na projektih, problemsko učenje, izbiranje vsebin glede na zanimanje in sposobnost dijakov in dijakinj ter upoštevanje njihovih idej, individualizacija, vključevanje različnih socialnih aktivnosti, povezovanje med predmetom in stroko, sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, šolami in ustanovami ter razvijanje različnih strategij mišljenja so osnovne oblike dela pri predmetu. Pri tem se razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja z namenom, da se zagotovi razumno in samozavestno odločanje dijakov in dijakinj v novih in nepredvidljivih situacijah.
Predmet se poučuje v 1. letniku v letnem obsegu najmanj 70 ur.
Pouk poteka v treh oblikah:
Pouk se organizira tako, da uporablja pri vajah v računalniški učilnici vsak učenec svoj računalnik (delitev v 2 skupini z največ 16 dijaki in dijakinjami).
Pri vajah je potrebno daljše, neprekinjeno delo učencev. Ker vsaka prekinitev postopka reševanja problema oziroma priprava informacijske rešitve privede do motenj, ki imajo za posledico potrebo po ponovnem reševanju naloge od začetka, izvajamo vaje v dveh (blok) urah. Ker je pri teh urah, zaradi delitve v skupine, prisoten le del razreda, jih razporedimo na začetek ali konec dnevnega urnika oziroma jih kombiniramo z delitvijo pri drugih predmetih.
Predmet informatika je ciljno naravnan. Pri predmetu dijaki in dijakinje:
INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Osnove informatike: |
Dijaki in dijakinje: |
Dijaki in dijakinje: |
|
|
|
|
|
Informacijska tehnologija |
Dijaki in dijakinje: |
Dijaki in dijakinje: |
|
|
|
|
|
Naloga: predstavitev računalniškega programa |
Dijaki in dijakinje: |
Dijaki in dijakinje: |
Dijaki in dijakinje: |
|
|
|
|
Naloga: pisna predstavitev informacije |
Dijaki in dijakinje: |
Dijaki in dijakinje: |
Dijaki in dijakinje: |
|
|
|
|
Pri pouku informatike dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in vlogo informacije v sodobni družbi, pri čemer z elementi informacijske tehnologije iščejo, zbirajo, obdelajo, oblikujejo, predstavijo in ovrednotijo aktualne informacije, ki jih zanimajo.
Teoretične ure se izvedejo z razlago, pogovorom in razgovorom med dijaki, dijakinjami in učiteljem. Pri tem dijaki in dijakinje spoznavajo, predlagajo in vrednotijo merila in postopke za uspešno in učinkovito iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstavitev informacij. Snov naj ne vsebuje napotkov za neposredno delo, ampak naj dijakom in dijakinjam odpira možnosti, ki jih omogočajo informacijske tehnologije, za uspešno in učinkovito zadovoljevanje svojih informacijskih potreb in potreb družbe.
Vsebine neposrednega pouka ob računalnikih se navezuje na teoretični del, pri čemer dijaki in dijakinje praktično uporabijo in preverijo obravnavana teoretična spoznanja. V tem smislu so srčica praktičnega pouka seminarske, raziskovalne in druge naloge, ki jih dijaki in dijakinje pripravijo in izdelajo pri vajah, predstavijo in ovrednotijo pa jih pri teoretičnih urah pouka. Zahtevnost naloge je odvisna od predznanja dijakov in dijakinj, njihovih sposobnosti in navad.
Vsak dijak oziroma dijakinja izdela samostojno oziroma sodeluje pri dveh nalogah., ki sta osrednja dogodka predmeta. V prvi analizira in ovrednoti možnosti aktualnega računalniškega programa po lastni izbiri npr. izobraževalni program, igre, programska orodja itd. (Program ne sme biti vključen v katalog predmeta) V drugi nalogi izdela, oblikuje, predstavi in ovrednoti pisni dokument z vsebino po lastni izbiri, ki pa se navezuje na strokovno področje izobraževanja. Zaželeno je, da vključuje v dokument tudi rezultate obdelav s programi, ki se uporabljajo v strokovnem področju izobraževanja.
Temeljna naloga učitelja pri predmetu je, da omogoči dijakom in dijakinjam doseči zastavljene globalne cilje predmeta. V tem smislu seznanja učence z različnimi možnostmi, ki jih odpira informacijska tehnologija pri reševanju informacijskih problemov, svetuje dijakom in dijakinjam pri izbiri nalog, spremlja njihove aktivnosti in jih opozarja na odklone, jih motivira in vzpodbuja pri njihovem delu in analizira in ocenjuje njihova prizadevanja. Pri tem mora paziti, da dijakom in dijakinjam ne vsiljuje lastnih zamisli in predlogov, ampak jih vzpodbuja k iskanju izvirnih informacijskih rešitev. Predlagane rešitve s predlagatelji vedno analizira glede na individualne zmožnosti in razpoložljivost opreme in drugih virov ter si prizadeva za njihovo čim bolj uspešno in učinkovito udejanjanje.
Preverjanje in ocenjevanje pri predmetu poteka ustno, ocenjujejo pa se tudi izdelki.
Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti informatike ter uspešnost vrednotenja in razlaganja uporabljenih postopkov pri izdelavi naloge. To ocenjevanje izvedemo z razgovorom neposredno med izdelavo naloge.
Sestavini ocene izdelka sta:
Pri kakovosti naloge oziroma projekta ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbranega problema, razumljivost in jasnost opredelitve problema in prikazanih rešitev, pestrost uporabljenih virov in medijev, kvaliteto in aktualnost pridobljenih podatkov, organiziranost naloge v skladu z zahtevami, širino predstavljene informacije, bogastvo in ustreznost besedišča, tehnično in oblikovno dovršenost izdelka ter napor, ki je bil potreben za njegovo izdelavo.
Pri uspešnosti predstavitvi ocenjujemo prepričljivost in samostojnost dijaka oziroma dijakinje, pri čemer le ta:
Dijak, ki je zadostil zahtevam za izdelavo, oblikovanje in predstavitev naloge, ne more biti ocenjen negativno.
Poleg veljavnih učbenikov se priporoča uporaba različne strokovne literature: knjig, priročnikov in revij ter zgoščenk in spletnih strani omrežja Internet, ki omogočajo lažje doseganje ciljev predmeta.
Pri delu z računalniškimi programskimi orodji naj učenci uporabljajo priročnike za ta orodja. Priročniki naj bodo napisani v materinem jeziku dijakov oziroma dijakinj.
Učitelji naj uporabljajo tudi drugo aktualno literaturo in revije, ki obravnavajo področje informatike, in se navezujejo na strokovno področje izobraževanja.