SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: CVETLIČAR (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

VRTNARSTVO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

184

61

245

2.

53

52

105

3.

   

 

skupaj

237

113

350

 

* T    - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V  - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev;

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Vajenci :

  • spoznajo osnove kemičnih procesov,

  • osvojijo temeljna znanja s področja kemije,

  • spoznajo snovi, s katerimi se srečujejo vsak dan in imajo pomembno vlogo za življenje rastlin, človeka in živali,

  • dograjujejo razumevanje kemijskih pojmov in zakonitosti,

  • osvojijo temeljna znanja s področja rastlinske pridelave,

  • ocenijo glavne dejavnike za rast rastlin in primerjajo pomembnost le-teh,

  • prepoznajo in vrednotijo pojem gnojenja, obdelave tal in vrednosti semenskega blaga,

  • osvojijo temeljna znanja s področja botanike,

  • analizirajo zgradbo celice, tkiv, rastlinskih organov,

  • razčlenijo in ocenijo življenjske procese rastlin,

  • definirajo zgradbo ekosistema in poudarijo onesnaževanje le tega,

  • osvojijo temeljna znanja s področja varstva rastlin,

  • prepoznajo najpogostejše bolezni in škodljivce (na okrasnih rastlinah) in jih znajo zatirati,

  • se usposobijo za samostojno delo s kemičnimi pripravki,

  • ocenijo posledice kemičnega zatiranja bolezni in škodljivcev,

  • določajo povezave med posameznimi načini varstva rastlin,

  • poznajo tehnologijo pridelave vrtnin, okrasnih rastlin, trajnic,

  • prepoznajo in razlikujejo različne vrste zelenjadnic, okrasnih rastlin,

  • določijo in ovrednotijo tehnologijo pridelovanja le teh.


  • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1.letnik (kemija)

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    SNOVI

    Vajenci:

    Vajenci:

     

  • Zmes,

  • čista snov,

  • elementi (periodni sistem elementov),

  • spojine,

  • atomi (zgradba),

  • molekule (masa),

  • spoznavajo snovi s katerimi se srečujejo vsak dan;

  • ločijo zmes od čiste snovi;

  • seznanijo se s periodnim sistemom elementov;

  • Razvijajo sposobnost opazovanja snovi,ki imajo pomembno vlogo za življenje rastlin.

    Demonstracija: prikaz čistih snovi in zmesi.

    KEMIJSKA REAKCIJA

     

     

     

  • kemične enačbe (urejanje),

  • uredijo osnovne kemijske enačbe;

  • naštejejo reakcije,ki potekajo v naravi;

  • Naučijo se opazovati.

    Vaja:urejenje osnovnih kemijskih enačb.

    RAZTOPINE

     

     

     

  • vrste raztopin,

  • računanje odstotne koncentracije raztopin,

  • spoznajo različne vrste raztopin in računanje odstotne koncentracije raztopin;

  • Razvijajo natančnost.

    Vaja: računanje odstotne koncentracije odmerkov zaščitnih sredstev za varstvo rastlin.

    ELEKTROLITI

     

     

     

  • kisline,

  • baze,

  • soli,

  • Ph vrednost,

  • imenujejo elektrolite in definirajo Ph vrednost;

  • Naučijo se primerjati in določiti Ph vrednost.

     

    OKSIDACIJA IN REDUKCIJA

     

     

     

  • oksidacijska števila,

  • oksidacijsko redukcijske enačbe,

  • določijo oksidacijske procese;

  • Naučijo se natančnosti.

    Vaja:določajo oksidacijsko število spojinam.

    ELEMENTI POTREBNI ZA RAST RASTLIN

     

     

     

  • dušik,

  • fosfor,

  • kalij,

  • kalcij in magnezij,

  • mikroelementi,

  • imenujejo in predvidevajo elemente potrebne za rast rastlin;

  • Rastline obravnavajo kot živa bitja s svojimi potrebami.

    Samostojno delo:predstavitev najpomembnejših elementov za rast rastlin.

    ORGANSKE SPOJINE

     

     

     

  • sestava organskih spojin,

  • ogljikovodiki,

  • organske kisikove spojin,e,

  • karboksilne kisline

  • imenujejo in spoznavajo sestavo organskih spojin;

  • ugotavljajo razlike med anorganskimi in organskimi spojinami;

  • Naučijo se opazovati in razlikovati.

     

    ORGANSKA KEMIJA NARAVNIH SPOJIN

     

     

     

  • lipidi,

  • beljakovine,

  • ogljikovi hidrati,

  • aminokisline,

  • vitamini.

  • spoznajo naravne spojine;

  • poudarijo njihov pomen, predvsem v življenju rastlin;

  • Naučijo se razlike v kemijski sestavi živih bitij.

    Imenujejo organske spojine ,ki so jih zaužili s hrano.

     

    1. letnik (rastlinska proizvodnja)

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    PODNEBNI DEJAVNIKI RASTI

    Vajenci:

    Vajenci:

     

  • svetloba,

  • toplota,

  • voda (vrste padavin),

  • zrak,

  • razložijo in ocenijo pomen svetlobe in toplote;

  • analizirajo odziv rastlin na dolžino dneva;

  • razlikujejo vrste padavin,vrste oblakov in ugotavljajo razliko med meglo in oblaki;

  • definirajo vrste zračne vlage in njihov vpliv na rastline;

  • Razvijajo sposobnost opazovanja naravnih pojavov  in spreminjanja pojavov v okolju ,ki jih obdaja.

    Vaja:ogled najbližje vremenske hišice in spremljanje vremena oziroma Vremenskih kart.

    TLA

     

     

     

  • nastanek tal,

  • sestavine tal,

  • lastnosti tal,

  • profil tal,

  • definirajo pedogenetske dejavnike in razčlenijo procese,ki vplivajo na nastanek tal;

  • opišejo in razčlenijo fizikalne, biološke in kemične lastnosti tal;

  • spoznajo in ločijo osnovne horizonte tal;

  • Razvijajo pravilen odnos do tal oziromado pravilne izrabe tal.

    Vaja:določitev strukture in teksture tal s prstnim poskusom.

    Vaja:izkop pedološke jame in opazovanje horizontov tal.

    GNOJENJE

     

     

     

  • rastlinska hranila in gibanje hranil v tleh,

  • zakoni prehrane rastlin,

  • vrste gnojil (organska, mineralna),

  • gnojenje,

  • kemična analiza tal,

  • grupirajo rastlinska hranila po pomembnosti za rast rastlin;

  • imenujejo zakone o prehrani rastlin;

  • zagovarjajo pomen posameznih vrst gnojil;

  • zagovarjajo pomen gnojenja , uporabo in količino gnojil;

  • razložijo pomen kemične analize tal;

  • Naučijo se pazljivo izbirati gnojila, ki so okolju prijazna in učinkovita.

    Naučijo se povezave med potrebami rastlin in časom gnojenja.

    Vaja:računanje pravilnih odmerkov gnojil za posamezne rastline.

    Ogled trgovin,ki prodajajo različne vrste gnojil.

    Vaja: odvzem vzorcev zemlje za analizo tal in analiza.

    OBDELOVANJE TAL

     

     

     

  • pomen obdelovanja tal,

  • plasti ornice,

  • zagovarjajo pomen obdelovanja;

  • določajo in razlikujejo plasti ornice;

  • Razvijajo sposobnost opazovanja.

    Vaja:določitev plasti ornice.

    SEME, SADIKA

     

     

     

  • razmnoževanje rastlin(generativno in vegetativno),

  • vrednost semenskega blaga,

  • zunanje lastnosti semena,

  • notranja vrednost semena,

  • dodelava ,priprava semena,

  • seme in deklaracija,

  • navedejo različne načine razmnoževanja rastlin;

  • analizirajo zunanje in notranje vrednosti semena;

  • spoznajo se z različno dodelavo in posebno pripravo semena;

  • Razvijajo si občutek za natančnost.

    Razvijajo pravilen odnos do semena domačih sort.

    Vaja:določanje nekaterih zunanjih lastnosti semena.

    SETEV

     

     

     

  • tehnike setve,

  • čas setve,

  • načini setve,

  • globina,

  • količina semena za setev,

  • ocenijo različne tehnike setve in predstavijo oskrbovanje pridelkov;

  • Razvijajo sposobnost opazovanja.

    Vaja:ogled različnih načinov setve.

    SUBSTRATI

     

     

     

  • vrste in uporaba substratov.

  • zagovarjajo različne vrste substratov;

  • spoznajo njihovo trgovsko ime in uporabo;

  • Naučijo se opazovati in razlikovati med različnimi vrstami substratov.

    Vaja:ogled substratov v vrtnarskih centrih.

     

    1. letnik (botanika)

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    RASTLINSKA CELICA

    Vajenci:

    Vajenci:

     

  • opis in zgradba celice,

  • delitev celice,

  • spoznajo oblike, zgradbo in pomen celice;

  • spoznajo dele celice in analizirajo naloge, ki jih opravljajo;

  • seznanijo se z načini delitve celic;

  • Spoznajo rastline kot živa bitja in tako ravnajo z njimi.

     

    RASTLINSKA TKIVA

     

     

     

  • opis in zgradba tkiva,

  • zarodna tkiva,

  • trajna tkiva,

  • spoznajo, kaj so tkiva, kako so sestavljena;

  • določijo vrste rastlinskih tkiv in spoznajo njihovo zgradbo;

  • razlikujejo posamezne vrste tkiv med seboj, primerjajo njihove naloge;

  • ugotovijo, v katerih delih rastline se posamezno tkivo nahaja;

  • Razvijajo sposobnost opazovanja in razlikovanja.

    Naučijo se sodelovanja z drugimi.

    Delo v skupini: ugotavljajo, katera tkiva se nahajajo v posameznih rastlinskih organi.

    RASTLINSKI ORGANI

     

     

     

  • seme,

  • korenina,

  • steblo,

  • list,

  • cvet,

  • plod,

  • razlikujejo posamezne organe med seboj;

  • spoznajo zgradbo posameznih rastlinskih organov

  • analizirajo naloge, pomen rastlinskih organov;

  • v naravi (na posameznih rastlinah) prepoznajo različne oblike organov;

  • določajo oblike in pomen preobraženih organov in ugotavljajo, katere rastline jih imajo;

  • Naučijo se opazovati rastline in njihovo lepoto.

    Krepijo pravilen odnos do rastlin.

    Ugotovijo uporabo posameznih rastlinskih organov v aranžiranju.

    Izdelava programa: oblike rastlinskih organov.

    Samostojno delo: na posameznih rastlinah razlikujejo rastlinske organe in določijo njihovo obliko.

    FIZIOLOGIJA RASTLIN

     

     

     

  • kemična sestava rastlin,

  • sprejemanje hranilnih snovi v rastlino,

  • prevajanje snovi po rastlini,

  • asimilacija (fotosinteza, ...),

  • disimilacija (dihanje, ...),

  • izmenjava plinov z okoljem,

  • transpiracija,

  • razmnoževanje (generativno, vegetativno),

  • seznanijo se z načini prehajanja snovi v korenine;

  • ugotovijo zakonitosti prevajanja snovi po rastlini in določijo smer prevajanja posameznih snovi;

  • analizirajo procese asimilacije in ugotovijo njihov pomen;

  • analizirajo procese disimilacije in ugotovijo njihov pomen;

  • spoznajo zgradbo listnih rež in njihovo delovanje;

  • ugotovijo potek in pomen transpiracije za rastline in okolje;

  • spoznajo različne načine razmnoževanja in analizirajo značilnosti posameznih načinov;

  • Se zavedajo  pomena rastlin za ostala živa bitja.

    Razvijajo samostojnost in krepijo samozavest.

    Razvijajo pravilen odnos do sadilnega materiala.

    Prikaz posameznih načinov razmnoževanja.

    Samostojno delo: navedejo načine razmnoževanja primerne za posamezne rastline.

    SISTEMATIKA RASTLIN

     

     

     

  • rastlinsko imenoslovje,

  • cepljivke,

  • alge,

  • glive in lišaji,

  • mahovi,

  • praproti,

  • semenovke,

  • ključi razpoznavanja rastlin,

  • osvojijo osnovne zakonitosti pri imenovanju rastlin,

  • razlikujejo pojme: razred, red, družina, rod, vrsta, sorta;

  • razvrstijo rastline v posamezne oddelke in spoznajo njihove značilnosti;

  • podrobno spoznajo semenovke, njihove značilnosti in pomen;

  • spoznajo golosemenke, in prepoznajo najpomembnejše predstavnike;

  • spoznajo kritosemenke; razlikujejo enokaličnice in dvokaličnice ter prepoznajo najpomembnejše predstavnike;

  • Razvijejo natančnost in zanesljivost.

    Naučijo se opazovati rastline in primerjati.

    Ogled posameznih rastlin v gozdu, šolskem parku.

    Izdelava programa: razvrstitev rastlin v posamezne razrede, družine.

    Samostojno delo: razpoznavanje rastlin, razvrščanje rastlin v sistem s pomočjo ključev za razpoznavanje.

    GENETIKA RASTLIN

     

     

     

  • osnove genetike,

  • žlahtnenje,

  • spoznajo zgradbo in pomen kromosomov in genov;

  • navedejo osnovne zakonitosti dedovanja;

  • analizirajo in razčlenijo metode žlahtnenja;

  • spoznajo pomen žlahtnenja v vrtnarstvu in cvetličarstvu;

  • Razvijajo zavest o odgovornosti za svoja dejanja.

    Znajo vrednotiti delo vrtnarja in cvetličarja.

    Vaja: ugotavljanje razlik med sortami posameznih rastlin.

    EKOLOGIJA

     

     

     

  • zgradba ekosistema,

  • vrste ekosistemov,

  • vpliv rastlin na okolje,

  • povzročitelji in posledice onesnaževanja,

  • spoznajo posamezne dejavnike ekosistema in njihov medsebojni vpliv;

  • spoznajo vrste ekosistemov, njihove značilnosti in mesto rastlin v njih;

  • analizirajo posledice onesnaževanja posameznih ekosistemov in ugotavljajo povzročitelje;

  • Razvijajo zavest o pomenu zdravega in škodljivosti onesnaženega okolje.

    Ugotovijo, kaj lahko sami prispevajo za varstvo okolja.

    Referati: opišejo posamezne vrste ekosistemov okoli njihovega doma.

     

    1. letnik (varstvo rastlin in okolja)

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    POVZROČITELJI BOLEZNI IN POŠKODB NA RASTLINAH

    Vajenci:

    Vajenci:

     

  • povzročitelji nežive narave,

  • povzročitelji žive narave,

  • razvrstijo bolezni in poškodbe na rastlinah;

  • analizirajo vzroke v tleh in v atmosferi;

  • seznanijo se z povzročitelji bolezni in s skupinami škodljivcev;

  • Kritično ocenjujejo človekove posege v tla in v atmosfero.

    Naučijo se opazovati naravo.

    Vaja:prepoznavanje simptomov obolelosti rastlin.

    NAČINI ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV

     

     

     

  • posredni načini,

  • neposredni načini,

  • ocenijo in vrednotijo načine varstva rastlin;

  • primerjajo posredne načine z neposrednimi;

  • Razvijajo odnos do okolju –prijaznih načinov varstva rastlin.

     

    PRIPRAVKI

     

     

     

  • splošna preglednica,

  • lastnosti pripravkov,

  • sestava pripravka,

  • oblike pripravkov,

  • oznake na pripravkih,

  • delovanje pripravkov,

  • mešanje škropiva,

  • koncentracija in dozacija,

  • seznanijo se s pripravki po namenu in načinu delovanja;

  • definiranje lastnosti pripravkov;

  • analizirajo sestavo pripravka;

  • primerjajo oblike pripravkov;

  • prepoznavajo oznake na pripravkih;

  • razlikujejo delovanje kontaktnih pripravkov in sistemnikov;

  • se usposobijo za pripravo škropiva;

  • osvojijo pravila varnega škropljenja;

  • Krepijo čut za natančnost.

    Razvijajo čut za odgovornost do dela.

    Naučijo se zavedati posledic svojega dela.

    Naučijo se opazovati in ocenjevati.

    Razvijejo odnos do varnosti pri delu.

    Demonstracija:ogled embalaže pripravkov in prepoznavanje oznak.

    Ogled oblik pripravkov.

    Demonstracija:mešanje škropiva-izvedem v učilnici namenjeni za p.pouk s pomočjo učitelja p.pouka.

    PREGLED BOLEZNI IN PRIPRAVKOV ZA ZATIRANJE LE TEH (bolezni okrasnih rastlin)

     

     

     

  • glivične bolezni,

  • skupine fungicidov,

  • bakterijske bolezni,

  • baktericidi,

  • virusi,

  • parazitske cvetnice,

  • prepoznavajo pogoste glivične, bakterijske in virusne bolezni ter par.cvetnice;

  • se seznanijo z načini zatiranja bolezni;

  • spoznavajo najpogostejše fungicide, baktericide;

  • spoznavajo načine zatiranja par.cvetnic;

  • Naučijo se opazovati naravo in primerjati.

    Se zavedajo posledic kemije. Varstva na okolje in ugotavljajo gospodarski prag škode.

    Razumejo škropljenje kot reševanje problema lakote.

    Demonstracija:ogled značilnih bolezenskih znamenj.

    Ogled pripravkov oziroma embalaž in prospektnega materiala.

    PREGLED ŠKODLJIVCEV IN PRIPRAVKOV ZA ZATIRANJE LE TEH(škodljivci okrasnih rastlin)

     

     

     

  • žuželke,

  • skupine insekticidov,

  • pršice,

  • akaricidi,

  • ogorčice,

  • nematocidi,

  • glodalci,

  • rodenticidi,

  • polži,

  • limacidi,

  • divjad,

  • repelenti,

  • spoznavajo anatomijo in razmnoževanje žuželk;

  • prepoznavajo različne škodljivce in analizirajo njihovo škodo;

  • primerjajo škodo,ki jo povzročajo posamezni škodljivci;

  • seznanijo se z načini zatiranja škodljivcev;

  • spoznavajo najpogostejše insekticide,akaricide, rodenticide,limacide in repelente;

  • Naučijo se opazovati in primerjati pojave v naravi.

    Izbirajo tiste kemične pripravke, ki so okolju prijaznejši.

    Zavedajo se pomena škropljenja kot prispevka zmanjševanja lakote.

    Razvijajo čut za natančno in varno delo z škropivi.

    Demonstracija:ogled značilnih škodljivcev oziroma poškodb,ki jih povzročajo.

    Ogled pripravkov oziroma embalaž in prospektnega materiala.

    OSTALE SKUPINE PRIPRAVKOV

     

     

     

  • herbicidi,

  • fiziotropi,

  • feromoni,

  • dodatki pripravkom,

  • seznanijo se s skupino herbicidov;

  • definirajo delovanje herbicidov;

  • delijo herbicide po različnih kriterijih;

  • definirajo delovanje fiziotropov, feromonov;

  • ugotavljajo pomen dodatkov;

  • Razvijajo zavest o odgovornosti za svoja dejanja.

    Krepijo pravilen odnos do varstva rastlin.

    Ogled pripravkov oziroma Embalaž in prospektnega materiala.

    Ogled feromonske vabe.

    RAZKUŽEVANJE

     

     

     

  • razkuževanje semena,sadik,čebulic,

  • razkuževanje zemlje,

  • osvojijo nač. razkuževanja;

  • primerjajo in vrednotijo posamezne načine;

  • Zavedajo se pomena natančnosti.

    Se zavedajo  pomena pravočasnosti.

    Ogled razkuževanja zemlje v šol.plastenjaku.

    POSLEDICE KEMIČNEGA ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV

     

     

     

  • porušeno ravnotežje,

  • nepovratni posegi,

  • nastanek odpornosti.

  • analiziranjo posledice kemičnega zatiranja;

  • vrednotijo in ocenjujejo posege v naravo.

  • Zavedajo se posledic kemije.

    Varstva rastlin.

    Kritično spremljajo posege v naravo in jih vrednotijo.

    Izdelava seminarskih nalog.

     

    2. letnik (zelenjadarstvo)

    Vsebine in informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

     

    Vajenci:

    Vajenci:

     

    POMEN ZELENJADNIC V SODOBNIH VEZAVAH

  • spoznajo ponudbo vrtnin v Sloveniji;

  • spoznajo uporabnost vrtnin pri sodobnih vezavah;

  • Razvijajo komunikativnost.

    Razvijajo ustvarjalne sposobnosti  in krepijo domišljijo.

    Skupinsko delo – ponudba vrtnin  v domačem kraju.

    Vaje.

    IZBIRA PROSTORA ZA PRIDELOVANJE VRTNIN

  •  

  •    

  • lega, podnebne in talne razmere, velikost,

  • zagovarjajo primerno izbiro prostora za pridelovanje vrtnin;

  • Razvijajo komunikativnost, odločnost, strpnost, sposobnost.

    Reševanja konfliktov.

    Se osebnostno razvijajo.

    Skupinsko delo

    KOLOBAR

     

     

     

  • prednosti,

  • pravila kolobarjenja,

  • seznanijo se s prednostmi in pravili kolobarjenja;

  • ocenijo pravilno vrstenje vrtnin;

  • Razvijajo osebno odgovornost in pravilen odnos do okolja

    Naučijo se ekonomičnosti pri pravilni zasnovi kolobarja

    Individualno delo.

    PRIDELOVANJE POSAMEZNIH VRTNIN PO SKUPINAH

     

     

     

  • KAPUSNICE

  • KORENOVKE

  • ČEBULNICE

  • STROČNICE

  • PLODOVKE

  • SOLATNICE

  • ŠPINAČNICE

  • TRAJNE VRTNINE

  • prepoznajo in razlikujejo posamezne vrtnine in poznajo njihove uporabne dele;

  • določijo in ovrednotijo tehnologijo pridelovanja;

  • določijo tehnološko in botanično zrelost posamezne vrtnine;

  • določijo najustreznejše pogoje skladiščenja;

  • poznajo nekaj kultivarjev;

  • Razvijajo osebnostni razvoj.

    Krepijo poklicno socializacijo.

    Razvijajo odgovornost do dela.

    Referati.

    Skupinsko in individualno delo.

    Ogledi vrtnin v različnih razvojnih fazah.

    Razstave.

    GOJENJE VRTNIN POD STEKLOM IN FOLIJO

     

     

     

  • izbira in lega zavarovanega prostora,

  • prekrivanje vrtnin s folijo,

  • ocenijo primernost gojenja vrtnin pod steklom;

  • ocenijo primernost uporabe folije;

  • Razvijajo odgovornost do dela.

    Razvijajo ekonomičnost.

    Oblikujejo odnos do rastlin kot živih bitij.

    Izdelajo štirileten kolobar v zavarovanem prostoru ali na prostem z uporabo folije.

    BIO VRTNARJENJE

     

     

     

  • značilnosti bio vrtnarjenja.

  • seznanijo se z značilnostmi in posebnostmi bio vrtnarjenja.

  • Povezujejo in ocenjujejo primeren način pridelovanja.

    Razvijajo zavest o strokovni odgovornosti do porabnikov,pridelovanja in okolja.

    Izdelajo nekaj primerov mešanih posevkov.



    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno: Znanja tega predmeta se vsebinsko povezujejo z naslednjimi predmeti: praktični pouk, okrasne-zelnate rastline, dendrologija, aranžerstvo, matematika, vrtnarski stroji in naprave, ekonomika in gospodarsko poslovanje.

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    kemija:

  • snovi,

  • kemijska reakcija,

  • raztopine,

  • elektroliti,

  • elementi potrebni za rast rastlin,

  • Vrtnarski stroji in naprave

    Matematika

    Praktični pouk

  • gradiva.

  • osnovne računske operacije,

  • procentni račun,

  • določanje pH vrednosti tal,

  • prehrana rastlin,

  • rastlinska proizvodnja:

  • podnebni dejavniki rasti,

  • tla,

  • gnojenje,

  • obdelovanje tal,

  • obdelovanje tal,

  • seme,sadika,

  • setev,

  • substrati,

  • Vrtnarski stroji in naprave

    Praktični pouk

    Okrasne-zelnate rastline

  • zaščiteni prostori,

  • vremenska hišica,

  • lastnosti tal,

  • gnojila in tehnika gnojenja,

  • stroji za gnojenje,

  • stroji za obdelovanje tal,

  • obdelava tal,

  • semena okrasnih zelnatih rastlin,

  • generativno razmnoževanje,

  • tehnike setve,

  • stroji za setev,

  • vrste substratov,

  • botanika:

  • rastlinska tkiva,

  • rastlinski organi,

  • fiziologija,

  • sistematika,

  • genetika,

  • ekologija,

  • Praktični pouk

    Okrasne-zelnate rastline

    Dendrologija

  • zgradba rastlinskih organov,

  • zgradba in razvoj okrasnih rastlin,

  • rastlinski organi,

  • enoletnice,dvoletnice,trajnice,

  • lončnice,čebulnice,gomoljnice,

  • spoznavanje drevnin,

  • razmnoževanje,prehrana rastlin,gnojenje,

  • razmnoževanje in razvoj okrasnih zelnatih rastlin,

  • razmnoževanje drevnin,

  • binarna nomenklatura, razvrščanje okrasnih-zelnatih rastlin v sistem,

  • dvojno poimenovanje drevnin,

  • vzgoja novih sort okrasnih rastlin,

  • spoznavanje različnih ekosistemov,

  • vpliv rastlin na okolje,

  • varstvo rastlin:

  • povzročitelji bolezni in poškodb na rastlinah,

  • načini zatiranja bolezni in škodljivcev,

  • pripravki-značilnosti,

  • pregled bolezni in pripravkov,

  • pregled škodljivcev in pripravkov,

  • razkuževanje,

  • posledice kemičnega zatiranja,

  • Praktični pouk

    Vrtnarski stroji in naprave

    Matematika

    Okrasne-zelnate rastline

  • bolezni in poškodbe rastlin,

  • stroji za varstvo rastlin,

  • mešanje škropiv,varstvo pri delu s škropivi,škropljenje,

  • procentni račun,

  • bolezni okrasnih zelnatih rastlin,

  • bolezni okrasnih zelnateih rastlin,

  • škodljivci na okrasnih rastlinah,

  • škodljivci na okrasnih rastlinah,

  • razkuževanje zemlje, lončkov,semena,sadik,

  • posledice kemičnega varstva,biološki način zatiranja bolezni in škodljivcev-naravni sovražniki,

  • zelenjadarstvo:

  • pomen zelenjadnic v sodobnih vezavah,

  • izbira prostora za pridelovanje vrtnin,

  • kolobar,

  • pridelovanje posameznih vrtnin,

  • gojenje vrtnin pod steklom in folijo,

  • biovrtnarjenje.

  • Aranžerstvo

    Ekonomika in gospodarsko poslovanje

    Okrasne-zelnate rastline

    Praktični pouk

    Vrtnarski stroji in naprave

  • aranžiranje,

  • ekonomičnost pridelovanja,

  • zelenjadnice-okrasne rastline,

  • izbira prostora za pridelovanje vrtnin,

  • ekonomičnost pridelovanja,

  • izdelava kolobarja,

  • tehnika pridelovanja,oskrbe in spravila rastlin,

  • pridelovanje vrtnin,

  • uporaba vrtnin v aranžiranju,

  • zelenjadnice-okrasne rastline,

  • ekonomičnost pridelovanja,

  • zavarovani prostori,materiali za pokrivanje vrtnin,

  • gojenje in oskrba vrtnin pod steklom,

  • ekonomičnost pridelovanja,ponudba in povpraševanje,

  • bio-pridelovanje vrtnin,

  • rentabilnost pridelovanja.