SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: FRIZER (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

ESTETIKA IN UMETNOST

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

41

15

56

2.

22

10

32

3.

35

13

48

skupaj

98

38

136

* T    - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V  - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev;

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Vajenec(ci):

  • spozna(jo) zgodovino pričesk in faktorje, ki so pripeljali do slednjih (umetnost, družbeno klimo, ekonomski in tehnični razvoj, ipd.) obenem razvijajo metode ustvarjalnega mišljenja ob samem delu z opazovanjem, s primerjanjem, z opredeljevanjem po posameznih zgodovinskih obdobjih;

  • spozna(jo) konstrukcijsko in ”harmonično “skladnost” (kanone) človeškega telesa, predvsem glave, glede na družbene potrebe in trende te družbe;

  • s primerjanjem spoznava(jo) anatomske in geometrijske značilnosti glave, obraza in telesa;

  • spozna(jo) barvne zakonitosti in njihovo uporabo za dosego “določnih” stilskih oziroma trendovskih efektov;

  • se vzgaja(jo) za smotrno in estetsko uporabo barv v frizerstvu;

  • razvije(jo) tehniko risanja pričeske, do te mere, da lahko “mislijo” z risbo;

  • spoznajo likovno teorijo za frizerje, da lahko ustvarjalno verbalno analizirajo pričeske;

  • spozna(jo) vse stile oblikovanja in obenem raziskujejo možnosti za oblikovanje pričesk;

  • loči(jo) pričeske glede na namen pričesk: vsakdanja, športna, poslovna, cocktail, večerna, tekmovalna, ekstravagantna;

  • kreativno sodeluje(jo) pri oblikovanju pričesk glede na obliko glave, obliko “obrazne partije” (obrvi, oči, nos, usta), obliko telesa in tudi z upoštevanjem medsebojnih barvnih kombinacij in modnih trendov;

  • se vzgaja(jo) za sprotno sledenje modnim trendom;

  • spoznava(jo) filozofske, estetske in moralno etične probleme, ki zadevajo frizerstvo.


    •

    4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. letnik

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi
     

    Vajenec(i)

    Vajenec(i)

    		  

    RISANJE GLAVE IN TELESA

  • -usposobljen je za osnovno risanje glave in telesa, kar bo kasneje pri “oblikovalskih stilih” in “zgodovini pričesk” nadgradil;

  • -sposoben je stranki shematsko narisati najprimernejšo pričesko;

    		•

    Z risbo razvije ekonomičnost in varčnost pri svojem delu, saj je risba najkrajša pot do kreacije.

    Estetska vaja: risanje glave in telesa po shemi.

    ZGODOVINA PRIČESK

    		      

  • zgodovina tehnološkega razvoja preparatov in pripomočkov za frizerstvo, zgodovina pričesk, zgodovina oblačil, zgodovina umetnosti zaokrožena z družbenmi razmerami;

    		•

  • sposoben je s primerjavo zgodovinskih dejstev prepoznati vplive zgodovinskih stilov na današnjo modo in obenem lahko predvidi nadaljnji razvoj mode. (velja za vse zgodovinske pričeske);

    		•

    Sledi modnim trendom jih primerja z vplivi zgodovinskih stilov.

    Imajo možnost ustvarjanja svojega lastnega stila (lastne mode).

    Strokovno odgovoren pri intrepetaciji pričesk.

    Vse estetske vaje naj odo strogo vezane na estetske probleme, ki so značilni za frizerstvo: pričeska, obraz, glava, telo, obleka; način gibanja, ki je primeren za prezentacijo pričesk, ipd.

    KRATEK PRELET SKOZI ZGODOVINO

  • spozna začetke človeške civilizacije (kiparstvo, slikarstvo, arhitektura);

  • -spozna razlike med dvema skrajnima idealoma;

    		•

    Predvidi in se motivira za pregled skozi zgodovino pričesk.

    Sodelovanje z učitelji praktičnega pouka - izdelava zgodovinske pričeske

    PRAZGODOVINA

    		      

  • Willendorfska Venera,

  • jamsko slikarstvo,

  • megalitske kulture.

    		•     

    Estetska vaja: Primerjava idealov:

  • Willendorfska venera proti idealni ženski današnjega časa - posebno zanimiva ker takoj še mladoletni osebi pokaže osupljivost razlik v estetskih idealih.

    		•

    EGIPT IN MEZOPOTAMIJA

  • spozna zakonitosti arhaičnega oblikvanja (oblika pričesk, ličenje, obleka, umetnost, religija, družbeni red, itd.;

    		•

    Zaznava in primerja nepermanentnost estetskih, moralno etičnih norm.

    Estetske vaje: skice, risbe, kolaži, ipd.

    Na temo egipčanska in mezopotamska pričeska. Risbe vzorcev, barvnih kombinacij, nakita, značilnih oblik (oblika stebrov, oblika pročelij templov (asociacija na človeški obraz), ipd., ki so značilni za posamezna obdobja - arhaični stil.

    STARAGRČIJA IN RIM

    		      

  • grški in ostali kanoni.

  • -grški in ostali stebri,

  • -grški hram,

  • -grška idealna glava,

  • -grška pričeska, obleka.

    		•

  • spozna zakonitosti klasično starogrškega oblikovanja, itd.;

  • -sposoben je ločevati med arhaičnim in klasičnim stilom;

  • spozna lepotne ideale, ki so se oblikovali skozi zgodovino in so oblikovali zgodovino;

    		•

    Razmišlja o razvoju pričesk skozi zgodovino, o permanentnem prehajanju iz arhaičnega stila v klasični stil in naprej preko razgibanega stila do ekstravagantnega stila.

    		  

    ARHAIČNA DOBA

    		      

    KLASIČNA DOBA

    		  

    Razmišlja o “prostoru”, ki geografsko ni preveč oddaljen.

    		  

    HELENIZEM

    		  

    Predvidi in primerja zgodovinske lepotne ideale z današnjim idealom lepote, ki ga površno sproti zaznava v vsakdanjem življenju.

    Primerja steber kot zunanji svet s svojim telesom.

    Zazna strahotno strogost in natančnost klasičnega stila v arhitekturi, ki jih lahko primerja s strogimi kriteriji oblike grške klasične glave, pričeske in obleke.

    Predvidi in primerja grško klasično dobo z vsakdanjo klasiko današnjega časa.

    Razmišlja o razburljivosti razgibanega načina življenja.

    Estetske vaje: skice, risbe, kolaži, ipd. Na temo klasične starogrške pričeske oziroma Obleke, ipd.

    Estetske vaje: likovno in verbalno izražanje in iskanje lepotnih idealov

    Estetske vaje: Likovna izvedba grškega hrama: glava kot vhod v čustvovanje človeka in hram kot vhod v “sveti “ prostor

    Estetske vaje: primerjava idealne grške glave s karakterno glavo.

  • rimska arhitektura,

  • -rimska pričeska,

  • -rimski portret (v odnosu do idealizirane starogrške glave).

    		•

  • spozna in primerja razliko in podobnost med telesom in stebrom;

  • -spozna obliko klasične arhitekture, ki je določila klasična merila;

  • spoznava klasični stil, ki je bil vzor vsem kasnejšim “klasikom”;

  • -spoznava prvi razgibani stil, išče vzporednice med pričesko, obleko, umetnostjo in družbeno ekonomskimi dejstvi dobe;

    		•     

    BIZANC

    		      

  • arhitektura, ikona, mozaik, obleka in pričeska.

    		•

  • spoznava bogastvo orienta, povezanega z tradicijo rimskega cesarstva in krščanske ideologije;

  • -spozna stil, ki pomeni začetek evropske kulture, na katerega se razvojno navezujejo vsa nadaljnja dogajanja;

    		•   

    Estetske vaje: steber kot telo.

    Estetske vaje: klasična razmerja oblik: od hrama, pričeske, do obleke in nakita.

    Estetske vaje: razgibana razmerja oblik, od arhitekture, pričeske do oblike in nakita.

    Estetske vaje:bizantinske oblike, barva, bogastvo v umetnosti, obleki in pričeski.

    ROMANIKA

    		      

  • arhitektura, miniaturna umetnost, knjižno slikarstvo, portal, kiparstvo, stebri, glasba, obleka in pričeska.

    		•     

    Estetske vaje: romanske oblike, ki so izražene v umetnosti, uporabljene na pričeski - romanski lok, vzorci knjižnega slikarstva, groteskne figure portalov, barbarskost zlatih predmetov, itd.

    Estetske vaje: ekstravagntni stil - razmerja, usmeritve, barve, arhitektura, obleka in pričeska

    GOTIKA

    		      

  • arhitektura, barvno steklo, knjižno slikarstvo, portal, obleka in pričeska.

    		•

  • spoznava prvi ekstravagantni stil, ki je tudi zibelka evropske civilizacije. išče vzporednice z današnjo ekstravaganco;

    		•

    Razmišlja o ekstravagantnem stilu in ga primerja z današnjo ekstravaganco.

    .

    UMETNOSTNA VZGOJA

    		      

  • motiv in vsebina,

  • prostorski križ,

  • kompozicija (likovna analiza umetniških del),

  • prostorski ključi,

  • slikarstvo,

  • risba in grafika,

  • kiparstvo,

  • nefiguralno slikarstvo in kiparstvo,

  • arhitektura in urbanizem,

  • glasba in ples.

    		•

  • prostorski križ razume in ga zna uporabiti pri določanju glavnih kompozicijskih značilnosti v umetnosti in pričeskah

  • zanesljivo in natančno bo postavil koordinate na glavi, kar bo pripomoglo k ekonomičnosti njegovega dela;

  • spozna slikarske in kiparske tehnike¸ risbo, arhitekturo in urbanizem;

  • spozna kaj je arhitektura in urbanizem;

  • upošteva, primerja, zaznava podobnosti in razlike med arhitekturnim pročeljem in človeškim pročeljem (obrazom), kanoni, razmerja, zlati rez, ipd.;

  • spozna zakonitosti glasbe in plesa;

    		•

    Razvija zanesljivost in natančnost.

    Sposoben je nekaterih abstraktnih povezav, kar mu koristi pri komunikaciji s strankami.

    Estetske vaje: kompozicija v umetnosti in pričeski.

    Estetske vaje: mozaik kot vzorec, ipd.

    Estetske vaje: glava s pričesko in vratom kot elipsoid in valj.

    Estetske vaje: arhitekturno pročelje; iz osnovnih arhitekturnih elementov izdela najljubšo hišno pročelje, ipd.

    RAZDELITEV PRIČESK

    		      

  • CELOSTNA RAZDELITEV PRIČESK (zgodovinske pričeske, pričeske. tujih kultur, pričeske 20.stoletja in modne pričeske).

    		•

  • poišče različne tipe pričesk in jih uvrsti v različne kategorije. primerja različne tipe pričesk, spoznava njihove značilnosti in jih verbalno opiše;

    		•

    Strokovno in zanesljivo uporablja znanje o različnih tipih pričesk.

    Estetske vaje: razdelitev pričesk: poiščejo iz revij različne tipe pričesk in jih opišejo, ipd.

  • -STAROSTNE PRIČESKE

  • -NAMENSKE PRIČESKE (vsakdanje, športne, cocktail, večerne, tekmovalne,

  •  ekstravagantne pričeske).

    		•       

     

    2. letnik

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    LIKOVNA TEORIJA ZA FRIZERJE

     

     

     

  • osnovni likovni elementi;

  • osnovni frizerski elementi (ravni lasje, valovi, valji, debelina las, resice, nakit, pokrivala ipd.);

  • lastnosti osnovnih likovnih elementov (trda, ostra linija, mehka oblika, vzorec, ipd.);

  • odnosi med likovnimi in frizerskimi elementi

  • zakonitosti zapažanja;

  • prostorski križ na glavi;

    		•

  • uporablja spoznanja o osnovnih likovnih in frizerskih elementih, njihovih medsebojnih odnosih. meri jih s prostorskim križem. sposoben je samostojno izdelati prosojnico s primerno izbrano pričesko, ki jo podrobno analizira (enface, profil, polprofil) in jo verbalno posreduje razredu;

    		•

    Predstavi stranki analitični pristop do njene bodoče pričeske.

    Estetske vaje: oblikovanje pričesk na modelu. Oblikovanje pričesk s plastelinom (glino) na modelih (lesen, plastičen).

    Estetske vaje: likovna analiza pričesk: vajenec samostojno poišče primerno pričesko, izdela grafično podobo pričeske, jo analizira in predstavi pred publiko (razredom).

    LIKOVNA ANALIZA PRIČESK

    -

    -

     

    OBLIKOVALSKI STILI

     

     

     

  • primitivni stil;

  • klasični stil;

  • arhaični stil;

  • razgibani stil;

  • elegantni stil;

  • ekstravagantni stil;

  • oblikovalski stil-Bauhaus;

  • kanoni, ideali lepote (telo in glava);

    		•

  • primerja in prepozna določene stilske značilnosti z že obravnavanimi zgodovinskimi obdobji;

    		•

    Zaradi strokovne usposobljenosti, poznavanja stilov katere povezuje z zgodovinskimi stili razvija poštenost in zanesljivost v komunikaciji s stranko.

    Estetske vaje: stili pričesk, oblek; stili v umetnosti, ipd. (npr: klasična glava, ekstsavagantna obleka, arhitektura in pričeska 20. stoletrja).

    TEORIJA BARV

     

     

     

  • barvni krog;

  • barvna teorija (fizikalne, fiziološke, psihološke, simbolne in mitološke, zakonitosti barv);

  • oblika in barv.

    		•

  • pozna lastnosti barv;

  • sposoben je načrtovati barvno pričesko (naredi barvno skico);

  • pozna barvne zakonitost posameznih barvnih odnosov in jih lahko uporabi pri svojem praktičnem delu v salonu;

  • primerja, upošteva, predvidi barvne odnose za posamezne stile in zgodovinska obdobja.

    		•

    Stranki predstavi barvno kreacijo za njeno bodočo pričesko (skica, revija). S povezavo znanj iz predmetov tehnologije in praktičnega pouka je sposoben strokovno verbalno razložiti in opraviti poseg barvanja na stranki.

    Natančna izdelava estetskih vaj pripomore k natančnosti, zanesljivosti, ekonomičnosti v delu s stranko.

    Estetske vaje:barvni krog:

  • veliki kontrasti.

    Kontrastni pari.

    Črno – belo.

    Nebarvne barve proti barvnim barvam.

    Barva proti barvi.

    Kvantitativni kontrast:

  • majhni kontrasti

    Izenačitev barv po barvni moči (svetlene, temene in nečiste barve).

    Kvalitativni kontrast.

    Hladne barve, odtenki, ipd.

    •  

    3. letnik

    Informativni cilji

    Formativni cilji

    Socializacijski cilji

    Posebnosti v izvedbi

    OBLIKOVANJE OBRAZA, GLAVE, TELESA

     

     

     

  • TIPI OBRAZOV (teles);

  • PORTRET (idelizirani, realistični, naturalistični in karakterni);

  • KOREKCIJE s pričesko (obleko) glede na tip obraza (telesa);

    		•

  • seznanjen je z možnostmi korekcije s pričesko (obleko) glede na tip obraza (telesa);

  • zna izbrati ustrezno pričesko (obleko) glede na obliko glave (telesa);

    		•

    Razvija zanesljivost, natančnost, poštenost do strank in prevzema osebno odgovornost za opravljen poseg na glavi.

    Estetske vaje: korekcija obraza in glave s pričesko.

    Korekcija telesa z obleko.

    LIČENJE

     

     

     

  • KOREKTURNO LIČENJE (vsakdanje,športno, cocktati, večerno;

  • poročno, poslovno, ekstravgantno ličenje;

  • KARAKTERNO LIČENJE

  • MASKA:

  • obredna, posmrtna, vojaška, gledališka in sodobna ekstravagantna maska;

  • STAROSTNO LIČENJE

    		•

  • razlikuje med korekturnim in karakternim ličenjem, ter masko ter zna ličiti;

    		•     

    OBLIKOVANJE FRIZERSKEGA SALONA

     

     

     

  • (notranja oprema, celostna vizualna podoba frizerskega salona);

  • (vizitke, znak salona, ipd));

  • stil frizerskega salona? (otroški, ženski, elitni, avantgardni, fetišistični);

    		•

  • sposoben je oceniti celostno podobo frizerskega salona z vidika likovnih zakonitosti;

    		•

    Pomagal bo pri oblikovanju celostne vizualne podobe frizerskega salona ali bo ob odpiranju svojega frizerskega salona sposoben zanj napraviti isto; oziroma bo vedel kako naj izgleda celostna vizualna podoba frizerskega salona in bo znal izbrati najboljšo oblikovalno ponudbo.

    Estetske vaje: korekturno ličenje: po fotografiji nariše svoj obraz, ga korekturno naliči in s pričesko popravi napake glave.

    Karakterno ličenje svojega obraza, s karakterno pričesko.

    Sodobna izrazna ekstravagantna maska.

    Po možnosti skupne ure z učitelji praktičnega pouka in lasničarstva.

    Estetske vaje: oblikovanje frizerskega salona glade na stil salona.

    ZGODOVINA PRIČESK (za vsa obdobja velja kratka ponovitev in dopolnitev)

     

     

     

  • EGIPTMEZOPOTAMIJA

  • STARA GRČIJA, RIM

  • BIZANC

  • ROMANIKA

  • GOTIKA

  • RENESANSA

  • slikarstvo,kiparstvo, arhitektura glasba, ples, obleka in pričeska;

  • BAROK IN ROKOKO

  • DIREKTORIJ

  • KLASICIZEMEMPIR

  • ROMANTIKABIDERMAJER

  • DRUGA POL. 19. st.

  • realizem, impresionizem;

  • 1900 - 2000;

  • simblizem;

  • nadrealizem;

  • secesija;

  • ekspresionizem;

  • kubizem;

  • futurizem;

  • PUNK in druga alternativna gibanja (možna primerjava z Južnoameriškimi kulturami, Afriko);

  • TUJE KULTURE

  • KITAJSKA-JAPONSKA

  • religija, arhitektura (pagoda, vrt), pričeska in obleka;

  • INDIJA (budizem, hinduizem)

  • AMERIŠKE KULTURE, Inki, Azteki

  • AFRIKA, itd.

  • razume razvoj pričesk skozi zgodovino in dejavnike, ki so vplivali na razvoj. pozna bistvene značilnosti pričesk vsakega obdobja in jih razlikuje;

  • se izrazi s simboli v pričeski

  • uporablja nadrealizem v prič;

  • uporablja mehke cvetlične motive

  • sposoben se je izraziti ekspresivno;

  • izrazi gibanje v pričeski;

  • razume, primerja, zaznava različna alternativan gibanja in predvideva nadaljnji razvoj alternativnih gibanj;

  • razvije podjetnost: kako poiskati bodoče stranke v populaciji, ki še ne obiskuje frizerja;

  • primerja, zaznava, spoznava, oceni podobnosti in razlike med našo in tujimi civilizacijami;

  • uporabi različnosti tujih kultur pri oblikovanju pričesk;

    		•

    Sposoben je suvereno sodelovati v alternativnem frizerskem salonu.

    Sposoben je ob določenih modnih trendih prepoznati značilnosti tujih kultur in jih nadgraditi.

    Estetske vaje: izdelava zgodovinske pričeske. Sodelovanje oziroma Skupne ure z učitelji praktičnega pouka.

    Oblikovanje zgodovinskih pričesk s plastelinom na modelu.

    Skice, risbe, kolaži, ipd. Na temo zgodovinskih pričesk.

    Lastna kreacija zgodovinske pričeske (izdela lastno kreacijo na temo nekega zgodovinskega obdobja in glede na značilnosti tega obdobja mora vajenec samostojno kreirati mora povezati, izbrati, izluščiti, povezati, značilnosti tega obdobja in dodati nekaj svojega.

    Estetske vaje: simbolizem v pričeski.

    Estetske vaje: nadrealizem v pričeski.

    Estetske vaje: Plečnik (romantik v arhitekturi).

    Gibanje v pričeski.

    Estetske vaje: oblike, ki izražajo upor, agresijo in odklanjanje obstoječe civilizacije.

    Estetske vaje: tuje kulture, povezava tujih kultur z “našo”evropsko kulturo?

    ESTETIKA ZA FRIZERJE

     

     

     

  • kaj je estetika, kaj je lepo?

  • zakaj imajo “lepi” ljudje prednost?

  • moda

  • gibanje in statičnost : ples, glasba, modne revije, lepotni izbori (miss, boybuilding, itd.), športno telo, šport kot “lepota”, erotika, pornografija, telo, obraz, pričeska, fotografija, film,video

  • kuhinja (različne svetovne kuhinje: okusi in dekoracija)

  • religija proti religiji (antireligioznost), morala proti morali, oblike vedenja in spolni simboli izraženi v obleki in pričeski

  • prevare v umetnosti in pričeski

  • frizerstvo kot “dotik”

    		•

  • spoznava, razume, upošteva različne estetske, moralno etične kategorije, ki so vezane na frizerstvo.

    		•

    Iz strokovnega pristopa do stranke prestopi v višjo obliko moralno etičnega odnosa do stranke.

    		  

    5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

    Der Frisur im Wandel der zeit, ABC - DRUCK Cm bH, Heidelberg, Western Germany

    Fachkunde fuer Frisure, Leopold Tosch, Oesterreichger GEWEBEVERLAG,1952,

    Haircult, Dylan Jones, Thames and Hundson,1990

    The Timeline of World Costume, Clasudia Mueler, Thomas and Hundson

    The hiostorical Encyclopedia of Costume, Albert Racinet, Princess House, London, 1988

    The Hairdressing design, Liz Farr, Oxford,1992

    Historical costume in pictures, Braun & Shneider, Dover Publicvations, 1975

    Enciklopedija mode, Georgina O Hara, DZS, 1994

    Zgodovina oblačenja, Darja Vidic, 1991-Umetnostna vzgoja, Osnove likovne umetnosti, Janez Hoeffler

    Umetnost v slikah (zbirka), DZS, 1966-69

    Umetnost v zgodovini človeštva, M. Hollingworth, DZS, 1993

    Enciklopedija likovnih umetnosti, Leksikografski zavod , Zagreb, 1960-1966

    Slikarsko mišlenje, Milan Butina, 1992

    Umetnost boje, Umetnička akademija v Beogradu,1973

    Fenomenologija percepcije, Merleau Ponty

    Risanje in slikanje, B.Bagnel

    Umetnki in spremljevalci, MG, 1981- itd.

    6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    Zgodovina pričesk

    Praktični pouk

    Družbena znanja

    Lasničarstvo

    Slovenščina

    Poznavanje zgodovinskih dejstev (družbeno ekonomskih, religioznih, moda oblačenja in moda pričesk.

    Globalna razdelitev pričesk

    Praktični pouk

    Lasničarstvo

    Zna uvrstiti različne tipe pričesk po kategorijah.

    Risanje glave in telesa

    Praktični pouk

    Risba kot pripomoček pri načrtovanju pričesk (oblek).

    Likovna teorija za frizerje

    Praktični pouk

    Zna likovno analizirati pričesko injo verbalno posredovati.

    Oblikovalski stili

    Praktični pouk

    Lasničarstvo

    Slovenščina

    Pozna stile oblikovanja, jih poveže z zgodovinskimi stili in tekočimi modnimi trendi. Kar uporablja pri oblikovanju pričesk.

    Teorija barv

    Praktični pouk

     LAS, TEH

    Zna glede na stil in modne trende oziroma Po lastnih ustvarjalnih ambicijah načrtovati in izvesti barvanje pričeske.

    Oblikovanje obraza, glave, telesa

    Praktični pouk

    Lasničarstvo

    Psihologija

    Glede na tip obraza (telesa) zna izvesti korekturno s pričesko, z ličenjem oziroma z obleko.

    Zna narediti karakteren izgled stranke (pričeska, ličenje, obleka).

    Zna narediti “masko”.

    Estetika za frizerje

    Družbena znanja

    Psihologija

    Je sposoben uporabiti najosnovnejše kategorije estetike, filozofije in splošnih družbenih odnosov, ki se tičejo frizerstva