SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: MIZAR (ds), MIZAR (gluhi in naglušni dijaki in dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami)

IZPITNI KATALOG

1. NAZIV IZPITNE ENOTE

TEHNOLOGIJA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • poznavanje tehnoloških postopkov,

  • poznavanje lastnosti in uporabnosti materialov,

  • znanje uporabe tehnične in tehnološke dokumentacije,

  • sposobnost racionalnega načrtovanja dela.

    3. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO PRI ZAKLJUČNEM IZPITU

    Vsebine

    Znanja (cilji)

    Učna in delovna sredstva

    1. LES

    		    

    Makroskopska in mikroskropska zgradba lesa.

  • razpozna domače lesove po danem ključu in obnovi uporabnost;

    		•

    Zbirka lesov.

    Vlažnost lesa.

  • definira vlažnost lesa in jo izmeri z električnim vlagomerom;

  • opiše proces sušenja in vlaženja lesa;

    		•

    Električni vlagomer.

    Ravnovesna vlažnost lesa.

  • opredeli ravnovesno vlažnost in pove ravnovesno vlažnost za značilne skupine izdelkov iz lesa;

    		•   

    Delovanje lesa.

  • izračuna skrček za dani padec vlažnosti, vrsto in prerez lesa;

  • skicira značilne deformacije lesa zaradi osušitve za bleščico in bočnico;

    		•   

    Mehanske lastnosti.

  • razvrsti les po mehanskih lastnostih

    		•   

    Napake lesa.

  • razpozna napake in opiše vpliv napak na uporabnost lesa;

    		•

    Vzorci napak.

    Prostornina.

  • obnovi kriterije za kakovostno in mersko razvrščanje žaganic;

  • izračuna površino in prostornino hloda, žaganic;.

    		•

    Standardi za žaganice.

    2. FURNIR

    		    

    Vrste.

  • razpozna furnir;

    		•

    Zbirka furnirjev.

    Proizvodne in naravne napake.

  • razdeli furnir po danih kriterijih;

    		•   

    Merski in kakovostni standardi.

  • obnovi kriterije za kakovostno in mersko razvrščanje furnirja;

  • izračuna površino furnirja v furnirskem paketu;

    		•   

    3. PLOŠČE

    		    

    Snovna zgradba.

  • opiše snovno zgradbo plošče;

    		•

    Vzorci lesnih plošč.

    Proizvodnja.

  • kratko opiše proizvodnjo plošče;

    		•   

    Lastnosti in oplemenitenje.

  • poveže lastnosti z obdelavo in uporabo plošč;

    		•   

    Merski in kakovostni standardi.

  • obnovi kriterije za mersko in kakovostno razvrščanje plošč;

    		•   

    Površina in % izkoristka.

  • izračuna površino plošče in izkoristek pri krojenju;

    		•

    Standardi za plošče.

    4. TOPLOTNA OBDELAVA

    		  

    Naravno sušenje.

  • opiše tehnologijo naravnega sušenja;

  • izračuna čas naravnega sušenja iz debeline, vrste lesa in časa za enoto debeline;

    		•   

    Tehnično sušenje.

  • informativno opiše tehnologijo tehničnega sušenja;

    		•

    Shema sušilnic za tehnično sušenje.

    Parjenje lesa.

  • našteje cilje parjenja lesa;

    		•   

    Krivljenje lesa.

  • opiše tehnologijo krivljenja

    		•   

    5.  PREOBLIKOVANJE Z ODREZOVANJEM

    Odrezovanje.

  • obnovi proces odrezovanja z elementarnim rezilom;

    		•   

    Geometrija rezil.

  • ponazori geometrijo rezila in razloži oznake na rezilnem orodju;

    		•

    Rezilna orodja.

    Orodna jekla.

  • obnovi odrezovalne lastnosti kovinskih materialov;

    		•   

    Rezilna hitrost.

  • izračuna rezilno hitrost in uporabi diagram;

  • razloži medsebojne odnose količin na diagramu D,M,v;

    		•

    Diagram (D,M,v)

    Gladkost obdelave.

  • računsko poveže vplive, ki določajo gladkost obdelave in uporabi diagram;

    		•

    Diagram (D,M,v,e)

    Otopitev.

  • določi vzroke in učinke otopitve rezil;

    		•   

    Odrezovanje.

  • shematsko prikaže vplive na odrezovanje in izbiro rezilnega orodja;

    		•   

    Ostrenje.

  • določi lastnosti brusilnega telesa po oznakah in oceni njegovo uporabo;

    		•

    Brusi

    Merjenje.

  • razloži odnos med uporabljenim merilnim orodjem in natačnostjo merjenja;

  • določi vzroke in učinke natančnosti obdelave na izmenjalnost delov izdelka;

    		•

    Merilno orodje

    Tolerančne količine.

  • ponazori tolerančne količine in jih ovrednoti s primeri;

  • pove uporabo značilnih prilegov;

  • s primerom ponazori posledice nepravilno izbrane obdelovalne baze;

    		•

    Kalibri in mejniki.

    Obdelovalne baze.

  • na skici stroja prepozna glavne dele in obnovi delovanje stroja;

    		•   

    Lesnoobdelovalni stroji.

  • našteje in opiše delovne operacije, ki jih je možno izvesti s strojem;

  • po tehnoloških kriterijih prepozna oziroma določi rezilno orodje;

  • poveže vzroke in posledice nevarnega ravnanja pri delu s strojem in obnovi pomembne varovalne ukrepe;

    		•

    Skice lesnoobdelovalnih strojev

    Strojni elementi.

  • izmeri dani strojni element in ga označi;

    		•

    Strojni elementi.

    Vzdrževanje.

  • obnovi vzdrževanje pogonskih sklopov lesnoobdelovalnih strojev;

    		•   

    Vrtilna hitrost.

  • za dani jermenski ali zobniški prenos;

    		•   

    Pnevmatika.

  • skicira in obnovi delovanje enostavne pnevmatske naprave;

  • izračuna stiskalno silo iz zračnega nadtlaka in premera bata;

    		•   

    Hidravlika.

  • skicira shemo hidravlične stiskalnice za ploskovno stiskanje in obnovi njeno delovanje;

    		•   

    Simboli v elektrotehniki.

  • prepozna osnovne simbole v elektrotehniki;

    		•   

    Ohmov zakon.

  • definira Ohmov zakon in ga uporabi v praktičnih primerih;

    		•   

    Delo in moč.

  • izračuna delo in moč električnega porabnika;

    		•   

    Trifazni asinhronski motor.

  • opiše dele trifaznega asinhronskega elektromotorja in obnovi njegovo delovanje;

  • obnovi zagone trifaznega asinhronskega elektromotorja;

  • razpozna oznake na elektromotorni tablici;

  • skicira shemo električne napeljave lesnoobdelovalnega stroja in razloži delovanje sestavin;

    		•   

    6. UMETNE SNOVI

    		    

    Vrste.

  • razvrsti umetne snovi po danih kriterijih;

  • razpozna umetne snovi po oznakah;

    		•

    Vzorci umetnih snovi.

    Lastnosti.

  • obnovi splošne lastnosti, s katerimi oceni uporabnost;

    		•

    Preglednica umetnih snovi.

    Obdelava.

  • obnovi obdelovalne lastnosti;

  • obnovi osnovne tehnologije

    		•   

    Varstvo pri delu.

  • obnovi osnovne tehnologije obdelave umetnih snovi v lesarski stroki.

    		•   

    7. SESTAVLJANJE Z LEPLJENJEM

    		  

    Strjevanje in vezanje.

  • razloži proces strjevanja in vezanja lepil;

    		•   

    Vezivna trdnost.

  • definira vezivno trdnost in jo razloži z vezivnimi silami;

    		•   

    Varovalni ukrepi.

  • obnovi glavne varovalne ukrepe pri lepljenju;

    		•   

    Lepljenje.

  • utemelji potrebnost pravilne priprave lepljencev za uspeh lepljenja;

    		•   

    Viskoznost.

  • izračuna količinsko razmerje za pripravo lepilne mešanice;

    		•

    Fordova čaša.

    Navodila za lepljenje.

  • razloži tehnološka navodila za pripravo lepila;

    		•

    Navodila za lepljenje.

    Nanos.

  • opiše tehnike nanašanja lepil in izračuna porabo lepila za dano lepljenje iz površine lepljenca, nanosa in % odpadka pri nanosu;

  • s primeri ilustrira osnovna pravila za kakovosten nanos;

    		•   

    Vmesni čas.

  • pove, kako oceni vmesni čas;

  • obnovi vplive, ki določajo trajanje vmesnega časa;

    		•   

    Stiskanje.

  • po tehnoloških navodilih izračuna parametre za stiskanje in uporabi tabele in diagrame;

  • s primeri razloži pravila stiskanja.

    		•

    Tabele, diagrami za določanje stiskalnih količin na hidravličnih stiskalnicah.

    Lepila.

  • kratko obnovi lastnosti lepil;

  • razdeli lepila in jih opiše po danih kriterijih.

    		•   

    8. FURNIRANJE

    		    

    Obdelava furnirja.

  • obnovi postopke krojenja in spahovanja in posebej izpostavi napake;

  • skicira osnovne načine sestavljanja;

  • primerja prednosti in pomanjkljivosti različnih tehnik spajanja;

    		•   

    Površina.

  • izračuna površino furnirja za dano furniranje;

    		•   

    9. POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA

    		  

    Varovalni ukrepi.

  • obnovi splošne varovalne ukrepe;

  • prepozna grafična opozorila;

    		•

    Grafična opozorila.

    Lastnosti lesa.

  • razloži vplive lastnosti lesa na površinsko obdelavo

    		•   

    Priprava površin.

  • predstavi tehnologijo brušenja pred površinsko obdelavo;

  • izbere madežu ustrezno sredstvo in tehnologijo odstranjevanja;

    		•   

    Luženje.

  • razloži cilje luženja in teoretične osnove luženja;

  • strokovno komentira navodila za luženje z danim lužilom;

    		•

    Navodila za luženje.

    Lakiranje.

  • našteje skupne lastnosti lakov in primerja strjevanje lakov po danih kriterijih;

    		•   

    Priprava laka.

  • izračuna količinsko razmerje sestavin laka pri pripravi;

  • s Fordovo čašo izmeri laku iztočni čas;

    		•

    Fordova čaša

    Nanašanje laka.

  • primerja prednosti in pomanjkljivosti nanašalnih tehnik;

    		•   

    Poraba laka.

  • izračuna porabo laka iz nanosa in lakirane površine;

    		•   

    Laki.

  • po danih kriterijih razdeli in opiše lake;

    		•   

    Lazure.

  • razloži cilje zaščite lesa in po danih kriterijih razdeli lazure;

  • strokovno komentira navodila za delo z lazurami;

    		•

    Navodila za delo z lazurami.

    MDK in MEK..

  • definira MDK (max. dovoljena koncentracija) in MEK (max. emisijska koncentracija);

    		•   

    Nevarne snovi.

  • oceni nevarnost snovi za površinsko obdelavo za ljudi in okolje in jo poveže z ustreznimi varovalnimi ukrepi;

    		•

    Preglednica nevarnih snovi in ukrepov.

    10.   SESTAVLJANJE IZDELKOV

    		  

    Merski standardi izdelkov.

  • obnovi merske standarde za tipične lesene izdelke;

    		•   

    Konstrukcije izdelkov.

  • razloži konstrukcijske značilnosti načrtanega izdelka.

    		•

    Načrti izdelkov


    4. OCENJEVANJE ZNANJA

    Zgradba izpitne enote:

  • pisni izpit,

  • ustni izpit.

    4.1. PISNI IZPIT

    Priporočilo

    Kandidat dokaže, da s potrebnimi izračuni in konstrukcijami obvlada sintezo temeljnega strokovnega znanja, da zna realno oceniti red velikosti izračunanih veličin ipd. Vsebinsko pisni izpit obsega naloge iz temeljnih vsebin strokovno teoretičnih predmetov. Izpitne naloge so objektivnega tipa, izbirnega tipa, struktuirane, računske, grafične, problemske ali testi znanja. Področje, raven in obseg znanja, ki se preverja, naj ne bo le faktografsko, temveč naj upošteva tudi druge nivoje znanja. V nalogah se ne predvideva zahtevnih matematičnih izpeljav.

    Trajanje pisnega izpita

    Pisni izpit traja 120 minut.

    Ocena

    Oceno pisnega izpita določi izpitna komisija na predlog dveh ocenjevalcev.

    4.2.   USTNI IZPIT

    Vprašanja na izpitnem listku

    Vprašanja morajo biti ustrezno razčlenjena. Vprašanja iz tehnologije so kompleksna in hkrati zajemajo tudi temeljne vsebine strokovnih predmetov ter niso ločena po predmetih.

    Priprava in trajanje izpita

    Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na ustni izpit. Ustni izpit traja največ 20 minut.

    Ocena

    Oceno ustnega izpita oblikuje izpitna komisija na predlog izpraševalca, ki jo posreduje izpitnemu odboru.

    4.3. OBLIKOVANJE SKUPNE OCENE 

    Predlog skupne ocene  izpitne enote oblikuje izpitna komisija tako, da izračuna matematično povprečje iz ocene pisnega in ustnega izpita in jo zaokroži navzgor ter jo posreduje izpitnemu odboru.

    5. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Pri pisnem izpitu so dovoljeni naslednji pripomočki:

  • priročniki, učbenik,

  • kalkulator.

  • podatki: tabele, diagrami, sheme, ...

    Pri ustnem izpitu naj ima kandidat možnost odgovarjati ob ustreznih učnih in delovnih sredstvih, navedenih v tretjem stolpcu preglednice iz 3.točke tega izpitnega kataloga.

    6. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.