Informativni cilji
|
Formativni cilji
|
Socializacijski cilji
|
Posebnosti v izvedbi
|
1. Osnovna pravila
tehniČnega risanja:
|
|
|
|
risalni pribor in risalna deska;
tehnična pisava;
osnovni opis tehničnega načrta;
|
spozna risalni pribor, tehnično pisavo in osnovno
obliko tehničnega načrta;
v skladu s standardi tehnične pisave oblikuje pisne
podatke na tehničnih risbah;
uokviri tehnično risbo in nariše glavo ter izpiše s
tehnično pisavo vse potrebne podatke;
zlaga načrte večjih formatov na osnovni A4 format;
|
Pri risanju izpopolnjuje finomotorične spretnosti.
|
|
2. Izbrane geometrijske
konstrukcije:
|
|
|
|
simetrale daljic, kotov;
mnogokotniki;
oval - elipsa;
krožni prehodi;
|
spozna osnovne geometrijske konstrukcije, ki bodo
prisotne tudi v končni podobi nekaterih lesnih izdelkov;
nari{e simetralo daljice in različnih kotov;
konstruira mnogokotnike,oval in elipso, krožne
prehode (lok v premico in obratno, lok v lok, lok v različnih kotih itd...);
|
|
|
3. Osnove pravokotnega
projiciranja:
|
|
|
|
pravokotni kordinatni sistem (prostor);
pravokotno projiciranje točke;
pravokotno projiciranje daljice;
pravokotno projiciranje likov;
pravokotno projiciranje teles;
izometrična in kavalirska projekcija;
|
spozna vse tri projekcije oziroma projekcijske
ravnine, osi koordinatnega sistema, načine risanja in označevanja
koordinatnega sistema;
spozna posamezne koordinate projicirane točke, opiše
in nariše osnovne lege točk v prostoru;
nariše osnovne lege daljic v prostoru;
nari{e pravokotne projekcije osnovnih geometrijskih
likov (kvadrat, pravokotnik, pravilni mnogokotnik, trikotnik, krog itd...);
nari{e pravokotne projekcije enostavnejših
geometrijskih teles (kvader, valj, stožec, piramida itd...);
v izometrični in kavalirski projekciji nariše nekaj
enostavnih teles in lesnih vezi;
spozna prednosti teh projekcij;
|
|
Daljica naj bo vzporedna vsaj z eno od ravnin ali z eno od
osi koordinatnega sistema.
Liki so vzporedni z eno od ravnin koordinatnega sistema.
Osnovne ploskve projeciranih teles naj bodo vzporedne z eno
od projekcijskih ravnin.
|
4. Merila:
|
uporablja običajna merila pri risanju načrtov;
|
|
|
5. Osnove kotiranja:
|
|
|
|
osnovni elementi kotiranja;
posebnosti pri kotiranju;
|
razume pomen pravilnega kotiranja;
pri risanju kotira in pri tem upošteva pravila ter
posebnosti (kotiranje ravnih delov, lokov, kotov, radijev, krivulj, izvrtin
itd.);
|
|
|
6. ProstoroČno skiciranje:
|
seznani z osnovnimi tehnikami skiciranja;
prostoročno skicira preproste lesarske izdelke;
|
|
|
7. RazliČni tehniČni naČrti:
|
|
|
|
skica izdelka;
sestavni načrt;
sestavnica izdelka;
detajli;
prerezi;
kosovnice.
|
razlikuje različne tehnične načrte in njihovo
uporabo;
nariše skico enostavnega lesnega izdelka;
razloži pomen in uporabo skice v konstrukcijski
dokumentaciji;
nari{e sestavni načrt enostavnega lesnega izdelka v
običajnem merilu, s potrebnimi detajli, prerezi in pozicijami ter ga kotira;
na narisanem sestavnem načrtu označi pozicije
elementov in izdela sestavnico s potrebnimi podatki o sestavnih elementih;
nariše detajl vezave dveh ali več elementov
narisanega izdelka v ustreznem merilu in pravilno označen;
nariše horizontalni ali vertikalni prerez risanega
izdelka v ustreznem merilu in pravilno označen;
za narisani izdelek nariše kosovnice vseh sestavnih
delov kot osnovne načrte industrijske proizvodnje;
|
Pridobi sposobnost komuniciranja v tehnični stroki (načrti,
skice).
|
|
8. Konstrukcijske lastnosti
masivnega lesa in lesnih plošČ
|
spozna osnovne lastnosti in uporabnost lesa kot
konstrukcijskega materiala;
spozna konstrukcijske lastnosti plošč (ivernih,
vezanih, panelnih, vlaknenih) in njihovo uporabnost v različnih
konstrukcijah;
|
Pravilno vrednoti uporabnost masivnega lesa, lesnih plošč
in drugih konstrukcijskih materialov v mizarstvu.
|
|
9. OznaČevanje osnovnih
konstrukcijskih materialov v naČrtih
|
označuje in šrafira osnovne konstrukcijske materiale;
|
|
|
10.
OznaČevanje obdelovalnih baz
|
spozna pomen obdelovalne baze za točnost izdelave
izdelka in način prikazovanja v načrtih;
v načrtu enostavnega lesarskega izdelka samostojno
označi obdelovalne baze;
|
|
|
11.
Tolerance in ujemi
|
|
|
|
|
na primerih lesnih vezi :
spozna pomen in vrsto izbire določene tolerančne
količine;
uporablja osnovne parametre (imenska mera, najmanjša
in največja mera, zgornji in spodnji odstopek, velikost tolerančnega polja);
|
Pravilno vrednoti in uporablja osnovne parametre natančne
obdelave.
|
|
12.
Lesne vezi:
|
|
|
|
splošno o lesnih vezeh;
dimenzioniranje in oblikovanje vezi;
širinske vezi;
dolžinske vezi;
vezi za slojno spajanje;
|
loči lesne vezi glede na splošne značilnosti in glede
na smer vezave (širinske, dolžinske, okvirne, obodne itd...);
dimenzionira lesne vezi glede na dimenzije elementov,
vrsto tvoriva, smer tvoriva itd;
skicira, dimenzionira in razloži pomen in namen:
najpomembnejših širinskih vezi masivnega lesa in
ploščnih materialov;
dolžinske vezi masivnega lesa;
spozna slojno spajanje in njegovo uporabo;
|
|
|
okvirne vezi;
|
spozna vrste in uporabo različnih okvirnih vezi
masivnega lesa (preploščitve, zarezni in zadolbni čepi) in okvirne vezi
ploščnih materialov (moznična, peresna, lamelna);
loči med ravnimi in jeralnimi vezavami;
skicira nekaj najznačilnejših okvirnih vezi;
nariše načrt enostavne okvirne lesne konstrukcije;
|
|
|
ogrodne vezi;
|
skicira nekaj najpogostejših ogrodnih vezi, ki se
uporabljajo pri ogrodjih stolov, miz in podnožjih omar;
|
|
|
- obodne vezi;
|
spozna vrsto in uporabo različ-nih obodnih vezi
masivnega lesa (rogeljna, utorna, peresna, brazdna) in obodnih vezi ploščnih
materialov (mozniki, peresa);
skicira nekaj najpogostejših obodnih vezav;
nariše načrt enostavne obodne konstrukcije;
|
|
|
- prikazovanje vezi v načrtih;
|
seznani se z načini prikazovanja najrazličnejših
lesnih vezi v tehničnih načrtih;
|
Gradi odnos do estetsko oblikovanih lesnih konstrukcij
(izbira primernih lesnih vezi).
|
|
13.
Razdelitev lesnih izdelkov in njihov razvoj
|
loči pohištvo glede na:
uporabo;
prostor uporabe (stavbno, bivalno);
vgrajene materiale;
osnovne konstrukcijske značilnosti;
spozna zgodovinski razvoj lesnih izdelkov;
|
|
|
14.
Les v gradbeništvu:
|
|
|
|
strešne konstrukcije;
montažne lesene hiše;
stenske, stropne in talne lesne obloge;
|
spozna uporabo lesa v gradbenih konstrukcijah;
na skici spozna osnovne elemente in vezave pri
klasični strešni konstrukciji;
pozna uporabnost lameliranih lesenih nosilcev in njihovo
prednost v primerjavi z železobetonskimi nosilci;
pozna elementarno sestavo in osnovno konstrukcijo
montažnih hiš (skeletna konstrukcija, sestava stenskih in pregradnih
elementov;
pozna vrste in načine polaganja različnih vrst
stenskih - stropnih oblog (letvene, ploščne, kasetne) in talnih oblog
(parket, ladijski pod);
skicira značilne oblike in vezave lesnih oblog,
načine pritrjevanja oblog na stenske, talne in stropne konstrukcije;
|
Oblikuje odnos do lesa kot naravnega gradbenega materiala.
|
|
15.
Stopnice:
|
|
|
|
splošno o stopnicah;
višina, globina in širina stopnic;
osnovne konstrukcije lesenih stopnic;
konstruiranje mešanega stopnišča.
|
pozna osnovne konstrukcijske materiale pri stopnicah,
oblike stopnišč in posamezne sestavne dele stopnic (rama, stopa, ličnica,
stranica itd...);
na skici obrazloži višino in globino stopnic, spozna
raz-merje med višino in globino, na praktičnem primeru pa se seznani z
izračunom osnovnih parametrov stopnišča;
pozna standardne normative izbiranja osnovnih
parametrov stopnišča;
pozna in skicira osnovne konst-rukcije lesenih
stopnic (vpah-njene, zadolbne in nasedlane) ;
na konkretnem primeru spozna način in metode
razporejanja stopnic pri mešanem - zavitem stopnišču;
|
Pri konstruiranju in izdelavi upošteva osnovne gradbene
standarde.
|
Vaja:
Individualno izdela potrebno konstrukcijsko dokumentacijo
za izdelavo lesenih stopnic.
|
16.
Stavbna vrata:
|
|
|
|
osnovni konstrukcijski materiali;
podboj vrat;
vratno krilo;
stik krilo - podboj;
vratno okovje;
standardne mere stavbnih vrat;
|
spozna osnovne konstrukcijske materiale za izdelavo
vrat;
skicira osnovne konstrukcije podbojev, spozna
sestavne dele in vezavo elementov podboja;
obrazloži in skicira:
način pritrditve suhomontaž-nega in mokromontažnega
podboja;
konstrukcijo notranjega vratne-ga krila (sendvič
postopek);
konstrukcijo zunanjega vratne-ga krila (okvirna
konstrukcija s polnilom);
enojni in dvojni brazdni stik ter načine tesnenja
vrat;
spozna osnovna vratna okovja (nasadilo, kljuka,
ključavnica);
na skici razloži vse pomembne mere vrat (zidarska,
proizvodna, svetla itd...).
|
|
Vaja:
Individualna izdelava konstrukcijske dokumentacije stavbnih
vrat.
|
17.
Okna:
|
|
|
|
osnovni konstrukcijski materiali;
osnovne konstrukcije oken;
podboj okna;
okensko krilo;
okensko okovje;
tesnenje oken;
zastekljevanje oken;
proizvodnje in gradbene mere oken ter načini vgradnje
|
spozna osnovne konstrukcijske materiale za izdelavo
oken;
skicira in razloži enojno, dvojno in vezano okno;
skicira osnovne konstrukcije podbojev (okvirna,
škatlasta);
razloži in skicira obdelavo in vezavo elementov
podboja in elementov krila (odkapnik);
pozna različne vrste zasteklitve (enojna, dvojna,
termoizo-lacijska itd...) ter zasteklevanja oken in pravilen način
vstavljanja stekla v brazdo krila;
pozna različne vrste okenskih mehanizmov za odpiranje
in spreminjanje smeri odpiranja krila;
pozna različne vrste tesnil in njihov način vgradnje,
pomen odkapne letve, turbulentnega utora in prezračevalnih kanalov;
pozna standardne proizvodnje mere oken ter način
vgradnje (suha, mokra montaža);
|
Zaveda se pomena toplotne in zvočne izolativnosti lesnih
konstrukcij
|
Vaja:
Individualna izdelava konstrukcijske dokumentacije okna.
|
18.
Stoli:
|
|
|
|
splošne značilnosti;
ogrodna konstrukcija stola;
standardne mere stolov;
|
pozna osnovne konstrukcijske materiale, vrste stolov
glede na uporabo in konstrukcijo;
na primeru običajnega stola z naslonjalom spozna
osnovne sestavne dela tega stola;
skicira ogrodne vezave (noga - mostnik, veznik -
noga, naslon - noga, sedež - mostnik - noga;
pozna osnovne standarde dimenzioniranja stolov
(višina sedeža, globina sedeža, višina naslona, kot naslona itd...).
|
Pri konstruiranju in izdelavi upošteva osnovna ergonomska
načela dimenzioniranja in oblikovanja izdelkov;
|
Vaja :
Individualna izdelava konstrukcijske dokumentacije stola.
|
19.
Mize:
|
|
|
|
splošne značilnosti;
ogrodne konstrukcije miz;
masivne mizne plošče in plošče iz lesnih plošč;
standardne mere miz;
|
pozna osnovne konstrukcijske materiale, vrste in
oblike miz glede na uporabo in konstrukcijo;
na primeru klasične jedilne mize spozna in skicira
osnovne sestavne dele in vezavo posameznih delov mize (noga - mostnik,
mostnik - plošča);
pozna načine stabiliziranja masivnih plošč
(grebenasta letev...) in robno obdelavo plošč izdelanih iz ploščnih
materialov (različni nalepki);
pozna osnovne merske stan-darde pri konstruiranju
miz;
|
|
Vaja:
Individualna izdelava konstrukcijske dokumentacije mize.
|
20.
Postelje:
|
|
|
|
splošne značilnosti;
konstrukcija postelje;
standardne mere postelj;
|
pozna osnovne konstrukcijske materiale, vrste in
oblike postelj;
na primeru običajne enojne postelje spozna in skicira
osnovne konstrukcije in elemente, ki sestavljajo posteljo (stranica,
končnici, dno itd...);
pozna običajno vezavo elemen-tov postelje s
posteljnim okovjem;
pozna osnovne merske standarde pri posteljah
(dimenzije posteljnih vložkov, ležalna višina itd...);
|
|
Vaja:
Individualna izdelava konstrukcijske dokumentacije
postelje.
|
21.
Omarno
pohištvo:
|
|
|
|
splošne značilnosti;
konstrukcije;
hrbtišče omare;
podnožje omare;
vrata omare;
police;
predali;
omarno okovje;
|
pozna
osnovne konstrukcijske materiale, vrste omar glede na namen in uporabo;
pozna
osnovne elemente, ki sestavljajo običajno omaro in vezave obodne konstrukcije
(stranica, strop, dno, pregrade);
pozna
vlogo hrbtišča in skicira običajne pritrditve hrbtišča na obod;
skicira
tipične vrste podnožij (okvirno, mostično, nožno).
skicira
osnovne konstrukcije vratnih kril (polno, okvirno krilo itd...) ;
pozna
različne smeri in načine odpiranja vrat (vrteča, drsna, roletna vrata);
pozna
različne vrste naleganja vrat na obod (ujeta, nalegajoča vrata);
pozna
načine pritrjevanja premičnih in fiksnih polic;
pozna
in skicira osnovno konstrukcijo predala ter vezavo posameznih sestavnih
delov;
pozna
različne načine odpiranja predalov;
pozna
osnovno okovje za sestavo oboda omare, vratno okovje in predalna vodila;
|
Pri konstruiranju in izdelavi upošteva splošna načela
oblikovanja pohištva.
|
Vaja:
Individualna izdelava konstrukcijske dokumentacije omare
ali sestava omar.
|