|
Informativni cilji
|
Formativni cilji
|
Socializacijski cilji
|
Posebnosti v izvedbi
|
|
1. Gozd
|
Dijak (vajenec):
|
Dijak (vajenec):
|
|
|
Gozdovi na Slovenskem.
Gozd kot združba žive in nežive narave.
Gozd kot vir lesa in drugih dobrin.
Pomen gozdov.
Ogroženost slovenskih gozdov.
Vrste gozdov.
|
zna oceniti preko statističnih podatkov gozd v
Sloveniji;
opiše gozd kot združbo žive in nežive narave;
na{teje dobrine, ki jih dobimo iz gozda, kakor tudi
varovalno vlogo gozda, predvsem vplive gozda na klimo in erozijo tal;
poveže vzroke in posledice ogroženosti slovenskih
gozdov;
poveže vrste gozdov z lastnost-mi lesa, ki ga dobimo
iz njih;
|
dobi informacijo o razsežnosti in pomenu slovenskih
gozdov, kot najvažnejše surovinske baze za slovensko lesno industrijo in
obrt;
dograjuje naravovarstveni odnos do gozda kot
naravnega okolja;
|
Vajenci si ogledajo VIDEO filme o gozdovih in ogroženosti
gozdov.
Vajencem posredujemo članke iz časopisov, revij in knjig o
gozdu in ogroženosti gozdov.
|
|
2. Drevo
|
|
|
|
|
Deli drevesa.
Rast drevesa.
Drevesna skorja.
Domače drevesne vrste.
Tuje drevesne vrste.
|
pojasni funkcije in uporabnost posameznih delov
drevesa;
zna oceniti primernost drevesa za različne izdelke;
opiše fiziološki pomen skorje in njenih posameznih
delov;
prepozna naše najbolj uporab-ne drevesne vrste po
listih in skorji;
našteje vsaj 10 tujih drevesnih vrst, njihova
rastišča ter možnost uporabe;
|
razvija sposobnost za sistematično, samostojno
opazovanje, primerjanje in razločevanje;
opisuje po danih kriterijih;
|
Ekskurzija v gozd:
Razpoznavanje domačih gozdnih drevesnih vrst.
Delo v šoli: Izdelava herbarija.
|
|
3. Anatomska zgradba lesa
|
|
|
|
|
Mikroskopska zgradba lesa.
Anatomski elementi lesa iglavcev.
Anatomski elementi lesa listavcev.
Makroskopska zgradba lesa - zunanji videz iglavcev in
listavcev na prečnem, radialnem in tangencialnem prerezu.
|
na tridimenzionalnih modelih in slikah mikroskopske
zgradbe lesa prepozna in imenuje glavne anatomske elemente iglavcev in
listavcev;
pojasni pomen anatomskih elementov lesa za lastnosti
lesa in njihove naloge pri rastočem drevesu;
na prečnem, radialnem in tangencialnem prerezu
prepozna in imenuje glavne anatomske elemente lesa iglavcev in listavcev,
vidne s prostim očesom;
|
pri mikroskopiranju razvija sposobnosti opazovanja,
razločevanja, določevanja razmerij;
|
Vaja: Mikroskopiranje prečnih, radialnih in
tangencialnih prerezov iglavca in listavca.
Vajenec izreže iz lesa iglavca in listavca značilne
prereze, na katerih označi anatomske elemente, vidne s prostim očesom.
|
|
4. Prepoznavanje lesa
domačih drevesnih vrst
|
našteje merila, po katerih razpoznavamo domače in
tuje lesove;
razpozna domače vrste lesa, ter opiše njihov videz po
danem ključu;
|
se usposobi za razpoznavanje domačih vrst lesa;
|
Vaja: V dano tabelo vajenec vpiše znake po katerih razpozna
vrste lesa iz šolske zbirke.
|
|
5. Kemične sestavine lesa
|
|
|
|
|
Kemične sestavine celičnih sten lesa.
Akcesorne - sekrecijske snovi v lesu.
|
opredeli kemične sestavine lesa;
pojasni pomen kemičnih sestavin lesa na tehnološke in
obdelovalne lastnosti lesa;
|
spozna, da strupene snovi v nekaterih lesovih lahko
škodljivo delujejo na človeka;
|
|
|
6. Estetske lastnosti lesa
|
|
|
|
|
Barva lesa.
Dejavniki, ki povzročajo barvne spremembe lesa: voda,
atmosferilije, toplota.
Tekstura lesa.
Sijaj lesa.
Vonj lesa.
Finost lesa.
|
našteje estetske lastnosti lesa;
razvrsti lesove po barvi;
pojasni dejavnike, ki povzro-čajo barvne spremembe
lesa;
na vzorcih lesa prepozna in imenuje različne
teksture;
pojasni dejavnike in pomen teksture lesa, sijaja
lesa, vonja lesa;
razvrsti les po finosti in pojasni pomen finosti;
|
razvija sposobnost ocenjevanja obdelovalnosti ter
uporabnosti lesa po estetskih lastnostih;
razvija smisel za prirodnost in estetiko;
razvija sposobnost za sistematično samostojno
opazovanje;
|
|
|
7. Fizikalne lastnosti lesa
|
|
|
|
|
Poroznost lesa.
Voda v lesu.
Higroskopičnost lesa.
Krčenje in nabrekanje lesa.
Gostota lesa.
|
našteje fizikalne lastnosti lesa;
pojasni poroznost lesa in njen pomen;
razvrsti les po poroznosti;
definira prosto in vezano vodo;
zna razlikovati in pojasniti stopnje vlažnosti lesa;
zna določiti vlago v lesu z metodo tehtanja in z
električnim vlagomerom;
definira higroskopičnost lesa
definira higroskopsko ravno-vesje ter našteje
ravnovesne vlažnosti za značilne skupine izdelkov iz lesa;
pojasni pomen ravnovesne vlažnosti za kvalitetno
izdela-vo lesnih izdelkov;
našteje lastnosti lesa, ki se spreminjajo s
spreminjanjem vlažnosti lesa;
pojasni dejavnike ter pomen krčenja in nabrekanja
lesa;
navede povprečne % skrčitve za značilne smeri
krčenja;
pojasni in skicira spremembe oblik pri sušenju na
sredinski in bočni deski;
izračuna % krčenja lesa;
definira gostoto lesa in pojasni njen pomen;
pojasni dejavnike gostote lesa;
razvrsti vrste lesa po gostoti;
izračuna gostoto lesa danega vzorca;
|
pri določanju vlage v lesu z metodo tehtanja se
navaja na samostojno delo in natančnost pri delu;
se usposobi za samostojno delo z električnim
vlagomerom;
povezuje vzrok s posledico;
se navaja na natančno merjenje in tehtanje;
|
Vaja: Določanje vlage v lesu z metodo tehtanje in z
električnim vlagomerom.
Vaja: Določanje gostote lesa z tehtanjem in
merjenjem.
|
|
8. Mehanske lastnosti lesa
|
|
|
|
|
Trdota lesa.
Trdnost lesa.
Obrabljivost lesa.
Cepljivost lesa.
Elastičnost lesa.
Plastičnost lesa.
|
našteje in definira mehanske lastnosti lesa;
definira trdoto in pojasni dejavnike in pomen trdote
lesa;
opiše načine določanja trdote lesa;
razvrsti vrste lesa po trdoti;
definira in pojasni dejavnike in pomen:
trdnosti lesa;
obrabljivosti lesa;
cepljivosti lesa;
elastičnosti lesa;
plastičnosti lesa;
|
pri določanju trdote se navaja na natančnost pri delu
in merjenju;
se uzavešča na relaciji človek- znanost - tehnika -
delo;
pri izdelovanju skodel kot primera cepljivosti lesa
se seznani s kultuno dediščino;
|
Vaja: Določanje trdote lesa na različnih lesovih in
obdelovalnih ravninah z vtiskanjem kroglice ali zabijanjem žičnika.
|
|
9. Fizikalno - kemične
lastnosti lesa
|
|
|
|
|
Trajnost lesa.
Kurilna vrednost lesa.
|
definira trajnost lesa in pojasni dejavnike ter pomen
trajnosti lesa;
definira kurilno vrednost lesa in pojasni dejavnike
ter pomen kurilne vrednosti lesa;
|
gradi poseben odnos do lesa, ki je še vedno pomemben
energetski vir;
oceni ekonomičnost ogrevanja z lesom;
|
|
|
10.
Napake lesa
|
|
|
|
|
Napake v zgradbi lesa.
Mehanske napake lesa.
Napake lesa zaradi gliv in insektov.
|
razpozna napake v zgradbi lesa ter jih poimenuje;
pojasni vpliv napak v zgradbi lesa na ekonomsko in
uporabno vrednost lesa;
razpozna mehanske napake lesa, jih poimenuje ter
pojasni nastanek;
pojasni vpliv mehanskih napak lesa na ekonomsko in
uporabno vrednost lesa;
pojasni ukrepe za preprečevanje mehanskih napak lesa;
razpozna napake lesa zaradi napada gliv in insektov
jih poimenuje in pojasni nastanek;
pojasni vpliv napak zaradi gliv in insektov na
ekonomsko in uporabno vrednost lesa;
pojasni ukrepe za preprečevanje napak zaradi gliv in
insektov ter ukrepe za njihovo sanacijo;
|
se usposobi za razpoznavanje napak lesa;
spozna restavratorsko dejavnost;
|
Vaja: Izdelava zbirke napak lesa.
|
|
11.
Razvrščanju hlodovine
|
|
|
|
|
Merskem in kvalitetnem razvrščanju hlodovine.
|
zna razvrstiti ( klasificirati ) hlodovino iglavcev
in listavcev;
|
se seznani s standardi za hlodovino;
|
|
|
12.
Razvrščanju žaganic
|
|
|
|
|
po dimenzijah, teksturi, delu debla, obdelavi in
kvaliteti,
|
zna razvrstiti žaganice po dimenzijah, teksturi, delu
debla, obdelavi in kvaliteti;
|
se seznani s standardi za žaganice;
|
Vaja: Razvrščanje žaganic in hlodovine po dimenzijah in
kvaliteti v gozdu in na skladišču žaganega lesa.
|
|
13.
Furnirji
|
razpozna furnir in ga razdeli po danih kriterijih;
kratko opiše postopek izdelave furnirja;
izračuna površino furnirja v furnirskem paketu;
|
razvija občutek za estetiko;
|
Vaja: Izdelava zbirke furnirja.
|
|
14.
LesnE plošče
|
|
|
|
|
vezane plošče,
panelne plošče,
iverne plošče,
vlaknene plošče.
|
razpozna in imenuje vrsto plošč;
opiše snovno zgradbo plošče;
kratko opiše proizvodnjo plošče;
poveže lastnosti plošč z obdelavo in uporabo;
primerja lastnosti in uporabo plošč med seboj in z
masivnim lesom;
pojasni kriterije za mersko in kvalitetno razvrščanje
plošč;
izračuna površino plošč in izkoristek pri krojenju;
|
razvija sposobnost primerjanja glede na dane podatke;
|
Vaja: Izdelava zbirke plošč.
|
|
15.
SušenjE lesa
|
|
|
|
|
Cilji sušenja lesa.
Naravno sušenje lesa.
Tehnično sušenje lesa.
Napake lesa pri sušenju.
|
pojasni cilje sušenja lesa;
razloži značilnosti naravnega sušenja lesa in pojasni
dejavnike , ki vplivajo nanj;
opiše tehnologijo naravnega sušenja lesa;
izračuna čas naravnega sušenja glede na debelino in
vrsto lesa;
opiše značilnosti in tehnologijo tehničnega sušenja
lesa;
razloži vplive, ki določajo tra-janje tehničnega
sušenja lesa;
našteje in opiše naprave za tehnično sušenje lesa;
našteje in opiše napake, ki nastanejo pri sušenju
lesa;
|
gradi varčevalen odnos do energije;
gradi zavest o zahtevah kvalitetnega poklicnega dela;
|
Ekskurzija: Ogled skladišča žaganega lesa in
sušilnic.
|
|
16.
Parjenje lesa
|
našteje cilje parjenja lesa;
opiše tehnologijo parjenja lesa in jo poveže s cilji
parjenja lesa;
|
se spozna s strokovnimi doktrinami;
spozna odnos do poklicnih skrivnosti;
|
|
|
17.
Krivljenje lesa
|
opiše tehnologijo krivljenja lesa ter jo poveže z
izdelki;
|
uzavešča relacije človek- znanost- tehnika- delo;
spozna razvoj pohištva
spozna pomen in vlogo inova-tivnosti pri poklicnem
delu;
|
|
|
18.
PREOBLIKOVANJE Z ODREZOVANJEM
|
|
|
|
|
Preoblikovanje lesa z obdelavo.
|
našteje načine preoblikovanja:
z odrezovanjem,
z dodajanjem (lesne vezi),
s plastičnim preoblikovanjem (krivljenje);
|
|
Vzorci obdelovancev, orodij, slikovno gradivo.
|
|
Odrezovanje.
|
nariše in razloži cepilni, rezalni, strgalni in
drobilni učinek rezil;
|
|
|
|
Smeri odrezovanja.
|
imenuje in pojasni smeri odrezovanja glede na smer
lesnih vlaken pri premočrtnem in krožnem gibanju rezila;
glede na značilno zgradbo lesa predvideva napake pri
odrezovanju;
izbere ustrezno oblikovano orodje in ustrezen način
odrezovanja za dosego kakovostne površine (proti zatrgovanju);
|
|
|
|
Geometrija rezila.
|
opiše elemente rezila in pojasni njihov vpliv na
odrezovanje (strganje, rezanje, zatrgovanje)
razloži oznake na rezilnem orodju;
izmeri kote rezila;
|
uporablja tabele in diagrame;
|
Zbirka različnih rezilnih orodij.
Vaja: Merjenje kotov rezilnega orodja.
|
|
Materiali za rezilna orodja.
|
opiše odrezovalne lastnosti jekel , karbidnih trdin
in drugih materialov za rezilna orodja;
prepozna oznake materialov;
izbere ustrezen material za dano odrezovanje;
|
|
|
|
Rezilna hitrost.
|
izračuna rezilno hitrost in uporablja diagram;
razloži medsebojne odnose količin , ki vplivajo na
rezilno hitrost;
loči vrtilno hitrost od rezilne;
|
|
Vaja: Izračun rezilne hitrosti , uporaba diagrama.
|
|
Sredobežne sile.
Sile pri krožnem odrezovanju.
|
imenuje količine, razloži njihov vpliv na sredobežne
sile;
razloži pomen omejitve vrtilne hitrosti označene na
orodju;
nariše in razloži sile pri krožnem odrezovanju;
|
|
|
|
Hitrost pomika.
Korak e.
Globina vala.
|
izračuna hitrost pomika.;
izračuna korak e;
razloži vpliv dejavnikov na korak e;
uporablja graf za določanje dejavnikov, ki vplivajo
na korak e;
opiše vzroke za valovitost obdelane površine;
|
|
Vaja: Opazovanje in računanje koraka e.
Uporaba tabel in grafov.
|
|
Otopitev orodja.
|
nariše in opiše delovanje topega rezila;
našteje vzroke za otopitev;
prepozna otopitev po videzu in po različnih
posledicah;
|
razvija varčnost, ekolo{ko zavest in skrbost;
|
|
|
Ostrenje orodja.
|
opiše lastnosti brusnega telesa po oznakah in oceni
njegovo uporabnost;
pojasni primere ročnega in strojnega, grobega in
finega, suhega in mokrega brušenja, našteje prednosti in pomanjkljivosti;
opiše postopke brušenja žag, rezkarjev, skobeljnih
nožev, svedrov in drugih rezil;
preveri varnost brusnega telesa;
oceni naostrenost;
|
razvija osebno odgovornost;
|
Vaja: Izbira brusnega sredstva, ogled brusilnice, preverjanje
ostrine.
|
|
Merjenje in zarisovanje.
|
uporablja merila in natančnost merjenja na različnih
stopnjah obdelave
meri s kljunastim merilom;
meritve opravi skladno s standardi;
|
razvija natančnost;
|
Vaja: Merjenje s kljunastim merilom in uporaba drugih merilnih
orodij.
|
|
Skladnost sestavnih delov izdelka:
pri ročni obdelavi;
pri strojni obdelavi;
pri izmenjalnih sestavnih delih;
|
opiše načine za doseganje skladnosti sestavnih delov
s pomočjo prilagajanja, po nastavitvi stroja in po vnaprej določenih merah in
odstopanjih;
|
|
|
|
Tolerančne količine.
|
definira tolerančne količine;
nariše osnovne prilege , navede primere;
uporablja mejnike;
ugotovi ustreznost dimenzij glede na predpisane
tolerančne količine;
|
|
Vaja: Uporaba kontrolnikov.
|
|
Obdelovalne baze.
|
opiše pomen baz za obdelavo in sestavo elementov;
določi obdelovalno bazo za izbrano operacijo;
označi oziroma razbere obdelovalne baze na načrtu;
|
povezuje vzroke in posledice;
|
Vaja: Določanje lica, določanje obdelovalne baze.
|
|
Osnovni lesno obdelovalni stroji:
mizni krožni žagalni stroj;
mizarski tračni žagalni stroj;
skobeljni poravnalni stroj;
debelinski skobeljni stroj;
mizni rezkalni stroj;
vodoravni vrtalni stroj;
tračni brusilni stroj;
ročni strojčki;
|
prepozna osnovne stroje;
na skici stroja prepozna glavne dele in opiše
delovanje stroja;
prepozna in izbere ustrezno rezilno orodje;
navede pomembne varovalne ukrepe;
opiše operacije , ki jih posamezni stroji omogočajo;
|
poveže vzroke in posledice nevarnega ravnanja pri
delu s strojem;
|
Vaja: Izbira orodja, nastavitev stroja, pomožnih in
varovalnih naprav ter delo s strojem.
|
|
19.
UMETNE SNOVI
|
|
|
|
|
Vrste umetnih snovi.
Postopki obdelave umetnih snovi.
|
razvrsti umetne snovi po kemijskih reakcijah, po
vplivu toplote, po mehanskih lastnostih in po uporabnosti;
navede postopke obdelave umetnih snovi v lesarstvu;
|
|
Zbirka umetnih snovi.
|
|
20.
LEPLJENJE
|
|
|
|
|
Strjevanje in vezanje.
Vezivna trdnost.
Varnost pri lepljenju.
Priprava lepljencev.
Priprava lepila.
Viskoznost.
|
razloži procese strjevanja in vezanja lepil;
razloži vezivno trdnost;
opiše nevarnosti in varno ravnanje pri lepljenju;
utemelji pomembnost priprave lepljencev za uspešno
lepljenje;
našteje oblike lepil in opiše ustrezno pripravo;
iz oblike in vrste lepila opi{e proces utrjevanja;
izračuna količine sestavin za lepilno mešanico;
pojasni navodila za hranjenje , pripravo in uporabo
lepila;
izmeri iztočni čas s Fordovo čašo;
|
|
Vaja: Računanje mešanic.
Merjenje pretočnega časa in priprava predpisane
viskoznosti.
|
|
Nanašanje lepil.
|
opiše načine nanašanja;
opiše postopek ugotavljanja nanosa lepila in ga
izračuna;
izračuna porabo lepila za določeno lepilno površino
in upošteva odpadek;
razloži vpliv kakovosti površine na nanos lepila;
opiše varno delo z nanašalnimi stroji;
|
|
Vaja: Ugotavljanje nanosa, računanje porabe.
|
|
Vmesni čas.
|
definira vmesni čas;
oceni vmesni čas .
našteje vplive na dolžino vmesnega časa;
razlikuje odprti in zaprti vmesni čas ter njun vpliv
na kakovost lepljenja;
|
|
Vaja: Ugotavljanje vmesnega časa.
|
|
Stiskanje.
Čas stiskanja.
|
pozna približne vrednosti stiskalnih tlakov za
različna lepljenja;
po navodilih izračuna in s pomočjo tabel in diagramov
določi pritisk olja v stiskalnici;
razloži osnovni in dodatni čas pri vročem lepljenju;
po navodilih določi čas stiskanja;
pojasni pomen in potek kondicioniranja;
|
uporablja tabele in diagrame;
|
Vaja: Računanje in določanje pritiska s pomočjo tabele.
Določanje potrebnega časa stiskanja.
|
|
Kakovost lepljenja.
|
oceni vezivno trdost na prelomu lepilnega spoja;
opiše napake pri lepljenju in našteje vzroke zanje;
|
|
Prikaz: Ocenjevanje vezivne trdnosti na zlomu lepljenca.
|
|
Vrste lepil.
|
našteje lepila, jih razvrsti po različnih kriterijih
in namenu uporabe;
|
|
Zbirka navodil za pripravo in uporabo lepil.
|
|
21.
FURNIRANJE
|
|
|
|
|
Vrste furnirjev.
Sestavljanje furnirjev.
|
ponovi vrste furnirjev po drevesni vrsti, teksturi,
po načinu izdelave in namenu uporabe;
pojasni razliko med sestavljanjem in spajanjem
furnirjev;
nariše oblike sestavljanja in navede uporabo;
|
|
|
|
Spahovanje furnirjev.
|
našteje načine ročnega in strojnega spahovanja;
opiše varno delo s furnirskimi škarjami;
opiše postopke pri intarzijskem spahovanju;
navede napake, vzroke in odpravljanje teh;
|
|
Vaja: Izdelava intarzij.
|
|
Spajanje furnirjev.
|
našteje in opiše načine spajanja furnirjev;
preveri kakovost spojev;
|
|
|
|
Lepljenje.
|
opiše pripravo lepilne površine, površine z nalepki,
površine masivne konstrukcije, površine za lepljenje intarzij;
ponovi snov iz lepljenja .
opiše načine oblikovnega lepljenja pri furniranju,
izde-lavi vezanega in slojnega lesa;
izračuna porabo lepila in furnirja za primer
furniranja;
našteje varovalne ukrepe pri furniranju;
opiše postopke po stiskanju furniranih lepljencev;
našteje napake , vzroke zanje in odpravljanje le-teh;
|
razvija kritičnost in natančnost;
|
Vaja: Računanje porabe furnirja in lepila.
|
|
Obdelava robov.
Robni nalepki.
Oblikovanje.
|
opiše obdelave robov plošč;
našteje napake zaradi delovanja robnih konstrukcij;
nariše konstrukcijske in opiše pravilne tehnološke
rešitve;
nariše pravilno oblikovanje stika med površino plošče
in nalepka;
opiše furniranje in oblikovanje krivih robov;
|
|
Naloga: Konstrukcija in oblika nalepka.
|
|
Prekrivanje s folijami in umetno smolne površine tvoriv.
|
našteje vrste prekrivnih materialov, njih prednosti
in pomanjkljivosti;
opiše posebnosti pri obdelavi umetnih smol;
ovrednoti imitacije z vidika razvrednotenja lesa in
drugih naravnih materialov;
|
oblikuje občutek za pristno in ponaredek;
|
|
|
22.
POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA
|
|
|
|
|
Varovalni ukrepi.
|
obnovi splošne varovalne ukrepe;
prepozna grafična opozorila;
našteje nevarne snovi in opi{e nevarnost za ljudi in
okolje;
opiše varno ravnanje z nevarnimi snovmi;
|
se zave pomena varovanja zdravja ljudi in okolja;
|
|
|
Lesna površina.
Brusna sredstva.
Razsmoljevanje in čiščenje.
Kitanje.
|
ponovi lastnosti lesa;
utemelji zaščitni in lepotni pomen površinske
obdelave;
opiše brusna sredstva in postopke glajenja površin;
opiše pripravo površine za nanašanje premazov;
našteje sredstva in opiše postopke za odstranjevanje
smole in drugih madežev;
opiše pomen in sestavo kitov;
opiše nanašanje in obdelavo kitane površine;
|
razvija odnos do kvalitetnega in lepega izdelka;
|
Zbirka brusnih sredstev.
Vaja: Brušenje, zaobljevanje robov, mokro brušenje.
|
|
Beljenje lesa.
|
našteje belila in njih uporabo;
opiše varno delo z nevarnimi snovmi;
|
se zave nevarnosti nekaterih snovi;
|
Prikaz beljenja.
|
|
Luženje.
|
definira luženje;
opiše pripravo lesne površine za luženje;
našteje lužila po vrsti in delovanju barvila;
nariše barvni krog in opiše seštevanje barv;
opiše negativno in pozitivno teksturo in njun
nastanek;
opiše postopke, priprave in nanašanja lužil;
imenuje napake pri luženju, vzroke in preprečevanje
napak;
|
razvija estetski čut in sposobnost opazovanja in
primerjanja;
|
Vaja: Priprava lužila in luženje.
|
|
Dimljenje.
|
opiše postopek dimljenja in namen uporabe;
|
|
|
|
Lakiranje.
Priprava lakov.
Nanašanje lakov.
Poraba lakov.
Laki.
Utrjevaje lakov.
Brušenje in poliranje lakov.
MDK in MEK.
|
definira lakiranje;
razloži načine strjevanja lakov;
opiše pripravo površine;
izračuna količine sestavin laka za mešanje v
določenem razmerju;
našteje varovalne ukrepe pri delu z laki;
s Fordovo čašo izmeri iztočni čas;
našteje tehnike nanašanja lakov in opi{e njihove
prednosti in pomankljivosti;
definira nanos;
ugotovi porabo laka iz nanosa in lakirane površine;
opiše pomen, sestavo ter obdelavo temeljnega laka;
opiše postopke in naprave za umetno utrjevanje lakov;
opiše postopke in naprave za brušenje in poliranje
lakov;
definira maksimalno dovoljeno koncentracijo in
maksimalno emisijsko koncentracijo;
|
se zave problema odpadnih količin laka in
onesnaževanja okolja;
razvija ekolo{ko zavest;
oblikuje odnos do varstva pri delu;
|
Vaja: Računanje količin sestavin laka po danem razmerju.
Računanje nanosa in porabe laka.
Priprava laka po navodilih in brizganje.
Ogled lekirnice in naprav za nanašanje lakov.
Zbirka navodil za pripravo in uporabo lakov.
|
|
Lazure.
|
definira premazovanje z lazurami;
opiše varno delo;
|
|
|
|
23.
SPECIALIZIRANI TEHNOLOŠKI POSTOPKI IN NAPRAVE
|
|
|
|
|
Krojenje in razžagovanje lesa in lesnih tvoriv s
specializiranimi stroji.
Štiri stransko skobljanje, kopirno rezkanje, čepljenje,
vrtanje, mozničenje, brušenje, struženje in drugi postopki.
|
obnovi osnove odrezovanja;
opiše specializirane tehnološke postopke , stroje in
naprave;
izbere rezilno orodje za določen namen;
konstruira šablone , pomožne in varovalne pripomočke
za določene postopke obdelave;
Razloži prednosti specializirane tehnologije;
navede varovalne ukrepe;
stroje in naprave povezuje v linije;
pozna značilnosti in prednosti CNC tehnologije.
|
spozna organizacijske oblike proizvodnje;
|
Vaja: Izbira rezilnega orodja za znan postopek obdelave.
Ogledi industrijskih obratov in specializirani tehnologij.
Vaja: Načrtovanje tehnoloških postopkov in procesov v
specializirani proizvodnji.
|