SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: NATAKAR (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

NEMŠKI JEZIK

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

59

25

84

2.

40

24

64

3.

22

10

32

skupaj

121

59

180

* T    - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V  - vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev;

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Vajenci:

  • pridobijo znanje slovnice, besedja in komunikacijskih funkcij;

  • razvijejo spretnosti razumevanja ustnih in pisnih sporočil ter spretnost ustnega in pisnega sporočanja;

  • spoznajo kulturne in civilizacijske posebnosti nemško govorečih dežel;

  • znajo predstaviti tujcem slovenske kulturne in civilizacijske posebnosti;

  • znajo se izražati jasno, pravilno in ustrezno glede na okoliščine, udeležence sporazumevanja, sporočilni namen in vrsto sporočila;

  • obvladajo osnove sistema nemškega jezika (glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo) in osnovne strategije sporazumevanja (npr.poziv sogovorcu, naj nekaj ponovi, razloži, opiše);

  • uporabljajo temeljni besedni zaklad v okviru predelane učne snovi;

  • znajo poiskati pomen neznanih besed.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI
     

    Vajenec(ci) (se) zna(jo):

    Vajenec(ci) (se) zna(jo):

    		  

  • izgovorjava in pravopis;

    		•

  • pozdraviti;

  • odvrniti pozdrav;

  • nekoga ogovoriti;

  • zahvaliti;

    		•

  • razvijajo sposobnost komuniciranja s strankami in sodelavci;

    		•   

  • samostalnik  z nedoločnim členom v 1. in 4. skl. edn. in z dol. členom v 1. in 4. skl. edn. in množine;

    		•

  • predstaviti sebe in druge osebe;

  • povabiti koga v prostor;

  • ponuditi prostor;

  • vprašati po željah;

    		•     

  • Pridevnik v predik. rabi;

    		•

  • izraziti željo;

    		•     

  • Glagol (enostavni pravilni glag. v sed., nekaj nepr. glag. v sed., modalni glag.: dürfen, können, müssen v sed., nekaj sestavlj. Glag. v sed., npr.: sich setzen, velelnik za vikanje, obliki: "ich hätte gern/Sie hätten gern" in "ich möchte/Sie möchten";

    		•

  • priporočiti/svetovati jedi/pijače;

  • sprejeti naročilo;

  • povedati, da nečesa ni na zalogi;

  • povedati ceno/račun;

  • vprašati/povedati, kje plačati račun;

  • reagirati na (enostavne) pritožbe;

  • navajati količine pijač/jedi;

    		•     

  • zaimki: osebni zaimki za edn. in množ. v 1. in 4. sklonu; svojilni zaimki za edn. in množ. v 1. in 4. sklonu; povratni zaimki za edn. in množ. v 4. sklonu; vprašalni zaimki welch-, wer, was, wen, wann; kazalni zaimki der/dieser, die/diese, das/dieses v 1. in 4. sklonu;

    		•

  • izraziti nerazumevanje povedanega;

  • vprašati po uri in odgovoriti;

  • imenovati predmete v restavraciji;

  • vprašati po delovnem času;

  • povedati, kdaj strežejo obroke;

  • imenovati obroke;

  • imenovati glavne jedi in pijače.

    		•     

  • glavni števniki;

    		•       

  • predlogi le receptivno v sklopih kot npr.: um 8 Uhr, Tee mit/ohne Milch ipd.;

    		•       

  • stavek: povedni, vprašalni, nikalni, velelni.

    		•       

    2. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI
     

    Vajenec(ci) (se) zna(jo):

    Vajenec(ci) (se) zna(jo):

    		  

  • izgovorjava in pravopis (utrjevanje);

    		•

  • razložiti/opisati jedi/vina;

    		•

  • glej 1. letnik

    		•   

  • samostalnik v ednini in množini v 1., 3. in 4. sklonu;

    		•

  • priporočiti slovenske narodne jedi/slovenska vina;

    		•     

  • pridevnik v atributivni rabi v vseh treh sklanjatvah v 1., 3. in 4. sklonu ednine in množine;

    		•

  • reagirati na pritožbe (poglobitev iz 1. letnika);

  • imenovati predmete v restavraciji (poglobitev iz 1. letnika);

    		•     

  • glagol: pravilni in nepravilni, enostavni in sestavljeni, pomožni in vsi modalni glagoli v prezensu, perfektu (ich habe gehen wollen), preteritu, futuru in kondicionalu; razširitev oblik "ich hätte/ich möchte" na vse osebe edn. in množ.; vse oblike velelnika; pasiv prezens;

    		•

  • imenovati jedi in pijače (poglobitev/razširitev iz 1. letnika);

  • sprejeti telefonske rezervacije miz;

  • razložiti enostaven recept;

  • govoriti o prostem času;

  • povedati nekaj o kulinaričnih posebnostih slovenske kuhinje;

  • povprašati po vremenu;

    		•     

  • zaimki: osebni in svojilni v 1. 3.,  in 4. skl.; povratni zaimki v 3. in 4. sklonu; oziralni zaimki v 1., 3. in 4. sklonu; vprašalni zaimki was für ein, wie, wo(r) + predlog (wofür, woran); nedoločni zaimki etwas, nichts, man, jemand, einige viele alle, andere, wenige;

    		•

  • opisati vremenske razmere;

  • nekoga povabiti;

  • sporazumeti na pošti/banki/trgovini/bencinski črpalki/meji/lekarni;

  • vprašati za pot;

  • opisati pot;

  • vprašati po mnenju;

  • vprašati, ali je gostu jed teknila;

    		•     

  • števniki: vrstilni, ponavljalni (einmal, zweimal), ulomki (ein Viertel, ein Drittel); računske operacije: seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje;

    		•

  • izraziti svoje mnenje o ekološkem stanju;

  • razložiti vozni red;

  • vprašati po prenočitvenih možnostih;

  • reagirati na opozorila/obvestila;

    		•     

  • predlogi s 3., 4. ter 3. in 4. sklonom (Wechselpräpositionen);

    		•

  • razložiti zdravniku svoje probleme;

  • vprašati po banki/pošti/tel. govorilnici/tel. številki.

    		•     

  • stavek: dass-stavek, als/wenn-stavek, wenn-stavek (realni pogojnik), weil-stavek, damit-stavek, zu + nedoločnik.

    		•       

    3. letnik

    INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI
     

    Vajenec(ci) (se) zna(jo):

    Vajenec(ci) (se) zna(jo):

    		  

  • samostalnik (utrjevanje);

    		•

  • povedati nekaj o svojem kraju bivanja;

    		•

  • glej 1. letnik

    		•   

  • člen pri geografskih imenih;

    		•

  • našteti nekaj turističnih znamenitosti v slovenskih  mestih;

    		•     

  • nulti člen (sistematizacija);

    		•

  • opisati nekaj slovenskih naravnih znamenitosti;

    		•     

  • genitiv le receptivno (opis s von);

    		•

  • povprašati po kvaliteti;

    		•     

  • pridevnik: pravilno in nepravilno stopnjevanje;

    		•

  • vprašati po poklicu;

    		•     

  • pridevnik atributivno v genitivu le receptivno;

    		•

  • našteti nekaj poklicev;

    		•     

  • glagol: (utrjevanje, razširjanje z novimi glagoli), pasiv stanja (Der Tisch ist gedeckt.), nekaj glagolov s prepozicionalnim objektom;

    		•

  • napisati življenjepis;

  • napisati prošnjo;

  • napisati recept;

  • razložiti strokovni tekst (navodilo za uporabo različnih strojev v gospodinjstvu);

    		•     

  • zaimki (utrjevanje);

    		•

  • povedati osnovne podatke o obratu, kjer je dijak zaposlen;

    		•     

  • števniki in računske operacije (utrjevanje);

    		•

  • našteti nekaj rastlin in živali;

    		•     

  • predlogi (utrjevanje že znanih); wegen/während/außerhalb (gen.) le receptivno;

    		•

  • povedati nekaj o ogroženorti rastlin in živali ter o zaščiti in drugih ukrepih (zbiranje in sortiranje odpadkov, varčevanje z energijo).

    		•     

  • odvisniki (utrjevanje);

    		•       

  • oziralni odvisniki.

    		•       

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • pisno,

  • ustno.

    V prvem letniku so vajenci pri pouku 28 tednov, zato lahko načrtujemo 3 šolske naloge in več krajših testov po tematskih sklopih. Stremimo za tem, da se vajenci čim več ustno izražajo pri ponavljanju in preverjanju znanja.

    V drugem in tretjem letniku so pri pouku le po 16 tednov. Obvezna je ena šolska naloga, en do dva krajša testa in ustno preverjanje in ocenjevanje.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

  • slovnica

    		•

    Slovenski jezik (primerjalno)

    		  

  • pozdravljanje, zahvale

    		•

    Turizem

  • medčloveški odnosi

    		•

  • komuniciranje z gostom

    		•

    Strežba

    		  

  • opis jedi in vin

    		•

    Strežba

    		  

  • razlaga recepta

    		•

    Osnove kuharstva

    		  

  • opis kulinaričnih posebnosti

    		•

    Osnove kuharstva

    		  

  • izražanje mnenja o ekologiji

    		•

    Biologija z ekologijo

    		  

  • pogovor pri zdravniku

    		•

    Zdravstvena vzgoja

    		  

  • pogovor o svojem kraju

    		•

    Turizem

  • medčloveški odnosi

    		•

  • imenovanje turističnih znamenitosti

    		•

    Turizem

  • medčloveški odnosi

    		•

  • opis naravnih znamenitosti

    		•

    Turizem

  • medčloveški odnosi

    		•