Izobraževalni program: vrtnar (ds)
VRTNARSTVO
Na izpitu ocenjujemo, ali kandidat:
VSEBINE |
ZNANJA |
UČNA IN DELOVNA SREDSTVA |
Rastlinska proizvodnja |
Kandidat |
|
Podnebni dejavniki rasti |
||
Svetloba Toplota Voda, padavine Zrak kot dejavnik rasti |
|
|
Tla |
||
Nastanek tal Lastnosti tal |
|
|
Gnojenje |
||
Rastlinska hranila in gibanje hranil v tleh Vrste gnojil (organska, mineralna) Pomen gnojenja kemična analiza tal |
|
|
Substrati |
||
vrste substratov in pomen |
|
Zbirka vzorcev različnih vrst substratov. |
Obdelovanje tal |
||
Pomen obdelovanja tal Jesenska, spomladanska in poletna obdelava vrtnin |
|
|
Kolobar |
||
Pomen kolobarjenja |
|
|
Seme |
||
Razmnoževanje rastlin (generativno in vegetativno) Izbor sort Lastnosti semena |
|
|
Neposredna setev |
||
Izračun količine potrebnega semena za setev Čas setve, način in globina |
|
Kalkulator. |
Pridelovanje sadik |
|
|
Pomen pridelovanja vrtnin iz sadik Prostor in način pridelovanja sadik vrtnin |
|
|
Pleveli |
||
Škodljiv vpliv plevela na pridelavo vrtnin |
|
Zbirka najpogostejših vrst plevelov. |
Botanika |
||
Rastlinska celica |
||
Opis in zgradba celice |
|
|
Rastlinska tkiva |
||
Zarodna tkiva Trajna tkiva |
|
|
Rastlinski organi |
||
Seme Korenina Steblo List Cvet Plod |
|
Slike rastlinskih organov. Posamezne rastline. Rastline s preobraženimi organi. |
Razmnoževanje rastlin |
||
Generativno razmnoževanje Vegetativno razmnoževanje Meristemsko razmnoževanje |
|
Deli rastlin pomembni za razmnoževanje rastlin. |
Sistematika rastlin |
||
Rastlinsko imenoslovje Cepljivke Alge Glive in lišaji Mahovi Praproti Semenovke |
|
Slike posameznih rastlin. Zbirka golosemenk. Zbirka enokaličnic in dvokaličnic. |
Ekologija |
||
Zgradba ekosistema Vrste ekosistemov Vpliv rastlin na okolje Povzročitelji in posledice Onesnaževanja |
|
Fotografije značilnih ekosistemov. |
Varstvo rastlin in okolja |
|
|
Gospodarski pomen varstva rastlin |
||
Pomen varstva rastlin |
|
|
Povzročitelji bolezni in poškodb na rastlinah |
||
Povzročitelji nežive in žive narave Bolezen Razvojne stopnje bolezni Pogoji za nastanek bolezni |
|
|
Načini zatiranja bolezni in škodljivcev |
||
Posredni načini zatiranja Neposredni načini zatiranja |
|
|
Pripravki |
||
Lastnosti pripravkov Sestava pripravka Oblike pripravkov Oznake na pripravkih Delovanje pripravkov Koncentracija in dozacija |
|
Embalaža pripravkov. Navodila za uporabo pripravkov. Kalkulator. |
Pregled bolezni in pripravkov za njihovo zatiranje |
||
Glivične bolezni in fungicidi Bakterioze in baktericidi Viroze Parazitske cvetnice |
|
Slikovni material povzročiteljev bolezni. Embalaža pripravkov. |
Pregled škodljivcev in pripravkov za njihovo zatiranje |
||
Žuželke in insekticidi Pršice in akaricidi Ogorčice in nematocidi Glodalci in rodenticidi Polži in limacidi Divjad in repelenti |
|
Zbirka škodljivcev. Embalaža pripravkov. |
Ostale skupine pripravkov |
||
Herbicidi Fiziotropi Feromoni Dodatki pripravkom |
|
Embalaža pripravkov. Navodila za uporabo pripravkov. |
Razkuževanje |
||
Razkuževanje Semena, sadik, čebulic Razkuževanje zemlje |
|
Embalaža razkužil. |
Posledice kemičnega zatiranja bolezni in škodljivcev |
||
Porušeno ravnotežje Nepovratni posegi Nastanek odpornosti |
|
|
Zelenjadarstvo |
|
|
Izbira prostora za pridelovanje vrtnin |
||
Lega, podnebne in talne razmere, velikost |
|
|
Kolobar |
||
Prednosti Pravila kolobarjenja |
|
|
Nabava semenskega blaga |
|
Deklaracija. |
Pridelovanje sadik zelenjadnic |
|
|
Pridelovanje posameznih vrtnin po skupinah |
||
Kapusnice Korenovke Čebulnice Stročnice Plodovke Solatnice Špinačnice Trajne vrtnine, dišavnice |
|
Zbirka slik in semen vrtnin. |
Gojenje vrtnin pod steklom in folijo |
||
Izbira in lega zavarovanega prostora Lastnosti folij in načini prekrivanja vrtnin s folijo |
|
|
Hidroponsko pridelovanje vrtnin |
||
Značilnosti hidroponskega pridelovanja Vrste hidroponike |
|
|
Bio vrtnarjenje |
||
značilnosti bio vrtnarjenja |
|
Zgradba izpitne enote:
Vprašanja na izpitnem listku
Vprašanja morajo biti kratka, jasna ter ustrezno razčlenjena. Vprašanja, ki so kompleksna naj zajemajo temeljno strokovno znanje.
Priprava in trajanje izpita
Kandidat ima pravico, da se 20 minut pripravlja na ustni izpit. Ustni izpit traja največ 20 minut.
Ocena
Oceno ustnega izpita oblikuje izpitna komisija na predlog izpraševalca, ki jo posreduje izpitnemu odboru.
Pri ustnem izpitu naj ima kandidat možnost odgovarjati ob ustreznih učnih in delovnih sredstvih, navedenih v tretjem stolpcu preglednice iz 3. točke tega izpitnega kataloga.
Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.