SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: VRTNAR (ds)

KATALOG ZNANJ

1. IME PREDMETA

SPLOŠNO VRTNARSTVO

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.

Letnik

Oblike izobraževalnega dela

 

Teorija (ur)

Vaje (ur)

Skupaj (ur)

1.

154

77

231

2.

42

24

66

3.

    

 

skupaj

196

101

297

* T - teoretični pouk, seminarji, projektno delo;

** V- vaje, individualno projektno delo oziroma projektno delo v skupinah, storitev.

Vaje z delitvijo: 1. letnik 55 ur; 2. letnik 18 ur.

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Pri predmetu vajenec:

  • spozna osnove kemičnih procesov,

  • osvoji temeljna znanja s področja kemije,

  • spozna snovi, s katerimi se srečujejo vsak dan in imajo pomembno vlogo za življenje rastlin, človeka in živali,

  • dograjuje razumevanje kemijskih pojmov in zakonitosti,

  • osvoji temeljna znanja s področja rastlinske pridelave,

  • oceni glavne dejavnike za rast rastlin in primerjajo pomembnost le-teh,

  • prepozna in vrednoti pojem gnojenja, obdelave tal in kolobarjenja,

  • osvoji temeljna znanja s področja izbire sort, kakovosti semena, načina setve,

  • osvoji temeljna znanja s področja botanike,

  • analizira zgradbo celice, tkiv, rastlinskih organov,

  • razvrsti rastline v sistematske enote,

  • definira zgradbo ekosistema in poudari onesnaževanje le tega,

  • osvoji temeljna znanja s področja varstva rastlin,

  • prepozna najpogostejše bolezni in škodljivce in izbere načine zatiranja le teh,

  • se usposobi za varno delo s kemičnimi pripravki,

  • se zaveda posledic kemičnega varstva na okolje,

  • določa povezave med posameznimi načini varstva rastlin,

  • prepozna in razlikuje različne vrste zelenjadnic,

  • določi in ovrednoti tehnologijo pridelovanja, oskrbe, spravila in skladiščenja zelenjadnic.


    • 4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

    1. letnik (kemija - 35 ur)

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    SNOVI

    Vajenec

    Vajenec

    		  

  •  pozna elemente (periodni sistem elementov);

  • pozna čiste snovi in zmesi;

  •  pozna atome in molekule (zgradba);

    		•

  • prepoznava snovi s katerimi se srečuje vsak dan;

  • loči zmes od čiste snovi;

  • seznani se s periodnim sistemom elementov;

    		•

    Razvija sposobnost razlikovanja med različnimi snovmi.

    Demonstracija: prikaz čistih snovi in zmesi.

    KEMIJSKA REAKCIJA

     

     

     

  • pozna kemične enačbe;

    		•

  • uredi osnovne kemijske enačbe;

  • našteje reakcije, ki potekajo v naravi;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Vaja: urejanje osnovnih kemijskih enačb.

    RAZTOPINE

     

     

     

  •  pozna vrste raztopin;

  • zna računati odstotno koncentracijo raztopin;

    		•

  • prepozna različne vrste raztopin in osvoji računanje odstotne koncentracije raztopin;

    		•

    Razvija natančnost.

    Vaja: računanje odstotne koncentracije odmerkov zaščitnih sredstev za varstvo rastlin.

    ELEKTROLITI

     

     

     

  •  pozna kisline, baze, soli;

  •  pozna ph vrednost;

    		•

  • imenuje elektrolite in definira ph vrednost;

  • nauči se primerjati in določiti pH vrednost;

    		•

    Zaveda se pomena natančnosti.

    		  

    ORGANSKE SPOJINE

     

     

     

  •  pozna sestavo organskih spojin;

  • pozna ogljikovodike in organske kisikove spojine;

    		•

  • imenuje in razlikuje elemente potrebne za rast rastlin;

    		•

    Krepi odnos do rastlin kot živih bitij s svojimi potrebami.

    Samostojno delo: predstavitev najpomembnejših elementov za rast rastlin.

    ORGANSKA KEMIJA NARAVNIH SPOJIN

     

     

     

  •  definira prave in neprave maščobe;

  •  pozna beljakovine, ogljikove hidrate;

  • pozna nukleinske kisline in vitamine.

    		•

  • imenuje in prepozna sestavo organskih spojin;

  • ugotavlja razlike med anorganskimi in organskimi spojinami

  • prepozna naravne spojine;

  • poudari njihov pomen, predvsem v življenju rastlin.

    		•

    Razvije sposobnost opazovanja in razlikovanja kemijske sestave živih bitij.

    Imenovanje organskih spojin, ki se jih največkrat zaužije s hrano.

    1. letnik (botanika - 60 ur)

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    RASTLINSKA CELICA

    Vajenec

    Vajenec

     

  • pozna zgradbo celice;

  • analizira zgradbo celice;

  • našteje dele celice njihove naloge;

  • spozna pomen genov ter razlike med spolnimi in telesnimi celicami;

    • Zaveda se, da so rastline živa bitja in tako ravna z njimi.

    		  

    RASTLINSKA TKIVA

     

     

     

  • pozna zarodna tkiva;

  • pozna trajna tkiva in procese, ki potekajo v njih;

  • razlikuje posamezne vrste tkiv med seboj, primerja njihove naloge;

  • osvoji procese, pomembne za razvoj rastlin;

  • ugotovi, v katerih delih rastline se posamezno tkivo nahaja;

    • Razvija sposobnost opazovanja in razlikovanja.

    Zaveda se pomena rastlin za druga živa bitja.

    Razvija sposobnost sodelovanja z drugimi.

    Vaja: delo v skupini - ugotavljanje, katera tkiva se nahajajo v posameznih rastlinskih organih.

    RASTLINSKI ORGANI

     

     

     

  • pozna rastlinske organe (seme, korenine, steblo, list, cvet, plod;

  • razlikuje posamezne organe med seboj;

  • analizira naloge, pomen, zgradbo rastlinskih organov;

  • na posameznih rastlinah prepozna različne oblike organov;

  • določa oblike in pomen preobraženih organov in ugotavlja, katere rastline jih imajo;

    • Razvija sposobnost opazovanja rastlin in njihove lepote.

    Krepi pravilen odnos do rastlin.

    Ugotovi uporabo posameznih rastlinskih organov v prehrani in v okrasne namene.

    Vaja: oblike rastlinskih organov.

    Samostojno delo: na posameznih rastlinah razlikujejo rastlinske organe in določijo njihovo obliko.

    RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

     

     

     

  • pozna generativno razmnoževanje;

  • pozna vegetativno razmnoževanje;

  • osvoji različne načine razmnoževanja;

  • analizira značilnosti posameznih načinov razmnoževanja in njihovo uporabo;

    • Razvija pravilen odnos do sadilnega materiala.

    Prikaz posameznih načinov razmnoževanja.

    Vaje: navede načine razmnoževanja, ki so primerni za posamezne rastline.

    SISTEMATIKA RASTLIN

     

     

     

  • pozna rastlinsko imenoslovje;

  • pozna cepljivke;

  • pozna alge;

  • pozna glive in lišaje;

  • pozna mahove;

  • pozna praproti;

  • pozna semenovke;

  • osvoji osnovne zakonitosti pri imenovanju rastlin;

  • razlikuje pojme: razred, red, družina, rod, vrsta, sorta;

  • razvrsti rastline v posamezne skupine in spozna njihove značilnosti;

  • podrobno spozna semenovke, njihove značilnosti in pomen;

  • osvoji značilnosti golosemenk in prepozna najpomembnejše predstavnike;

  • definira kritosemenke; razlikuje enokaličnice in dvokaličnice ter prepozna najpomembnejše predstavnike;

    • Razvija natančnost in zanesljivost.

    Zaveda se pomena posameznih rastlin.

    Ogled posameznih rastlin v gozdu, šolskem parku.

    Izdelava programa: razvrstitev rastlin v posamezne razrede, družine.

    Samostojno delo: razpoznavanje in razvrščanje rastlin.

    EKOLOGIJA

     

     

     

  • obvlada osnovne ekološke pojme;

  • pozna ekologijo populacij;

  • zna razložiti ekološko ravnovesje;

  • pozna kroženje snovi in pretok energije v naravi;

  • opredeli pojme narava, ekologija, življenjski prostor, dejavniki, življenjska združba, okolje, habitat, ekološka niša;

  • opredeli glavne lastnosti populacij;

  • razloži pojem ekološko ravnovesje;

    • Razvija zavest o pomenu zdravega in škodljivosti onesnaženega okolja.

    Terensko delo: spoznavanje izbranega ekosistema.

    Vaje: primerjava različnih načinov povezanosti organizmov v habitat.

    Vaje: primerjava različnih populacij med seboj.

    Vaja: ponazoritev prehranjevalne verige

     

  • pozna zgradbo ekosistemov;

  • zna razlikovati med vrstami ekosistemov;

  • razume vpliv rastlin na okolje;

  • razloži pojme proizvajalec, potrošnik in razgrajevalec;

  • pojasni kompleksnost prehranjevalnih odnosov v ekosistemu;

  • osvoji posamezne dejavnike ekosistema in njihov medsebojni vpliv;

  • razlikuje vrste ekosistemov, njihove značilnosti in mesto rastlin v njih;

    		•  

    Referat: opiše posamezne vrste ekosistemov v okolici svojega doma.

    Vaje: opazovanje in proučevanje izbranega naravnega okolja.

     

  • pozna povzročitelje onesnaževanja in posledice le-tega;

  • analizira posledice onesnaževanja posameznih ekosistemov in ugotavlja povzročitelje;

  • pozna glavne vire onesnaževanja okolja in pojasni njihove posledice za naravo;

    • Razvija osebno odgovornost pri varstvu okolja.

    		  

  • pozna glavne ekološke probleme in potrebne ukrepe za njihovo reševanje;

  • seznani se z varovanjem naravne dediščine.

  • opredeli pojem naravna dediščina;

  • razloži pomen varovanja naravne dediščine.

    		•  

    Vaje: iskanje rešitve ekoloških problemov.

    1. letnik (rastlinska proizvodnja - 42 ur)

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    PODNEBNI DEJAVNIKI RASTI

    Vajenec

    Vajenec

     

  • pozna pomen svetlobe;

  • pozna pomen toplote;

  • pozna vrste padavin;

  • pozna zrak kot dejavnik rasti;

  • pozna najpogostejše onesnaževalce zraka pri nas;

    		•

  • razloži in oceni pomen svetlobe in toplote za rast rastlin;

  • ugotavlja znake na rastlini ob pomanjkanju svetlobe;

  • analizira odziv rastlin na dolžino dneva;

  • razlikuje vrste padavin, vrste oblakov in ugotavlja razliko med meglo in oblaki;

  • analizira najpogostejše vire onesnaževanja v svojem kraju in njihov vpliv na rastline in tla;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja naravnih pojavov in spreminjanja pojavov v okolju, ki ga obdaja.

    Razvija zavest o pomenu zdravega in škodljivosti onesnaženega okolja.

    Vaja: ogled najbližje vremenske hišice in spremljanje vremena oziroma vremenskih kart.

    TLA

     

     

     

  • pozna nastanek tal;

  •  pozna sestavine tal;

  • pozna fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal;

    		•

  • opiše pedogenetske dejavnike in razčleni procese, ki vplivajo na nastanek tal;

  • opiše in razčleni fizikalne, biološke in kemične lastnosti tal;

  • loči osnovne horizonte tal;

    		•

    Razvija pravilen odnos do tal oziroma Do pravilne izrabe tal.

    Vaja: določitev strukture tal in teksture tal.

    Vaja: izkop pedološke jame in opazovanje horizontov tal.

    Določitev ph vrednosti tal s ph metri.

    GNOJENJE

     

     

     

  • pozna rastlinska hranila in gibanje hranil v tleh;

  • pozna vrste gnojil (organska, mineralna);

  • obvlada pomen gnojenja;

  • razume kemično analizo tal;

    		•

  • grupira rastlinska hranila po pomembnosti za rast rastlin;

  • imenuje zakone o prehrani rastlin;

  • zagovarja pomen posameznih vrst gnojil;

  • razloži pomen gnojenja, uporabo in količino gnojil;

  • razloži pomen kemične analize tal;

    		•

    Pazljivo izbira gnojila, ki so okolju prijazna in učinkovita.

    Išče povezave med potrebami rastlin in časom gnojenja.

    Vaja: računanje pravilnih odmerkov gnojil za posamezne rastline.

    Ogled vrtnarskih centrov, ki prodajajo različne vrste gnojil

    Vaja: odvzem vzorcev zemlje za analizo tal in analiza.

    SUBSTRATI

     

     

     

  • pozna vrste substratov;

    		•

  • definira substrate;

  • zagovarja različne vrste substratov;

  •  prepozna njihovo trgovsko ime in uporabo;

    		•

    Krepi čut za opazovanje in razlikovanje.

    Vaja: ogled substratov v vrtnarskih centrih.

    OBDELOVANJE TAL

     

     

     

  • razume pomen obdelovanja tal;

  • zna ločiti med jesensko, spomladansko in poletno obdelavo vrtnin;

    		•

  • razloži pomen obdelovanja tal;

  • razlikuje obdelavo in oskrbo vrtnin v jesenskem, spomladanskem in poletnem času;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Ogled obdelave in oskrbe vrtnin na bližnji vrtnariji.

    KOLOBAR

     

     

     

  • razume pomen kolobarjenja;

    		•

  • zagovarja pomen kolobarjenja in razdeli pridelovalno površino na tri poljine in izločino;

    		•

    Razvije sposobnost opazovanja.

    Vaja: izdelava primera dvopolnega kolobarja.

    SEME

     

     

     

  •  definira razmnoževanje rastlin (generativno in vegetativno);

  • pozna izbiro sort;

  • pozna lastnosti semena;

    		•

  • razlikuje različne načine razmnoževanja rastlin;

  • analizira, kaj upoštevamo pri izboru sort vrtnin;

  • razlikuje lastnosti semena, ki jih moramo analizirati, preden gre v prodajo;

    		•

    Razvija si občutek za natančnost.

    Razvija pravilen odnos do semena domačih sort.

    Vaja: določanje nekaterih zunanjih lastnosti semena.

    Ogled deklaracijskih listov in semenskih vrečk.

    NEPOSREDNA SETEV

     

     

     

  •  pozna izračun količine potrebnega semena za setev;

  • pozna čas setve, način in globino;

    		•

  • oceni različne načine setve in predstavi izračun potrebne količine semena za setev;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Vaja: ogled različnih načinov setve.

    Vaja: izračunavanje potrebne količine semena za setev.

    PRIDELOVANJE SADIK

     

     

     

  • pozna pomen pridelovanja vrtnin iz sadik;

  • pozna kje in kako pridelujemo sadike;

    		•

  • zagovarja pomen pridelovanja sadik;

  • prepozna prostor in način pridelovanja sadik;

    		•

    Krepi čut za opazovanje.

    Vaja: ogled različnih lončkov za pridelovanje sadik.

    PLEVELI

     

     

     

  • pozna škodljiv vpliv plevelov na pridelavo vrtnin.

    		•

  • zagovarja škodljiv vpliv plevela na pridelovanje kulturnih rastlin;

  • loči plevele po življenjski dobi, načinu razmnoževanja.

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja.

    Vaja: prepoznavanje najpogostejših plevelov.

    1. letnik (varstvo rastlin in okolja – 60 ur)

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    GOSPODARSKI POMEN VARSTVA RASTLIN

    Vajenec

    Vajenec

     

  • pozna pomen varstva rastlin;

    		•

  • analizira izgube pridelka zaradi bolezni in škodljivcev;

  • definira pojem gospodarski prag škode;

    		•

    Se zaveda, da je varstvo rastlin pomembno pri reševanje problema lakote v svetu.

    Diskusija.

    POVZROČITELJI BOLEZNI IN POŠKODB NA RASTLINAH

     

     

     

  • zna našteti povzročitelje bolezni in poškodb nežive in žive narave;

  • zna definirati bolezen;

  • pozna pogoje za nastanek bolezni;

    		•

  • razvrsti povzročitelje bolezni in poškodb na rastlinah;

  • analizira vzroke za slabo rast rastlin (talni, atmosferski);

  • opredeli pojem bolezen;

  • prepozna razvojne stopnje bolezni in pogoje za nastanek bolezni;

    		•

    Razvija sposobnost kritičnega ocenjevanja človekovih posegov v tla in v atmosfero.

    Razvija sposobnost opazovanja narave.

    Vaja: prepoznavanje simptomov obolelosti rastlin.

    Vaja: razvojne stopnje bolezni.

    NAČINI ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV

     

     

     

  • pozna posredne in neposredne načine zatiranja bolezni in škodljivcev;

    		•

  • oceni in vrednoti načine varstva rastlin;

  • primerja posredne načine z neposrednimi;

    		•

    Razvija odnos do okolju –prijaznih načinov varstva rastlin.

    		  

    PRIPRAVKI

     

     

     

  • pozna lastnosti pripravkov;

  • pozna sestavo pripravka;

  • pozna oblike pripravkov;

  • pozna oznake na pripravkih;

  • pozna delovanje pripravkov;

  • zna opredeliti pojma koncentracija in dozacija;

    		•

  • seznani se s pripravki po namenu in načinu delovanja;

  • definira lastnosti pripravkov;

  • analizira sestavo pripravka;

  • primerja oblike pripravkov;

  • prepoznava oznake na pripravkih;

  • razlikuje delovanje kontaktnih pripravkov in sistemikov,

  • osvoji pravila varnega škropljenja,

    		•

    Krepi čut za natančnost.

    Razvija čut za odgovornost do dela.

    Zaveda se posledic svojega dela.

    Razvija sposobnost opazovanja in ocenjevanja.

    Razvije odnos do varnosti pri delu.

    Razvije občutek pomembnosti naloge za celoto.

    Demonstracija: ogled embalaže pripravkov in prepoznavanje oznak.

    Ogled različnih oblik pripravkov.

    Vaja: izračun koncentracije in dozacije.

    PREGLED BOLEZNI IN PRIPRAVKOV ZA NJIHOVO ZATIRANJE

     

     

     

  • pozna glivične bolezni;

  • pozna skupine fungicidov;

  • pozna bakterijske bolezni;

  • pozna baktericide;

  • pozna viruse;

  • pozna parazitske cvetnice;

    		•

  • prepoznava najpogostejše glivične, bakterijske in virusne bolezni ter parazitske cvetnice;

  • oceni ustrezen način zatiranja bolezni;

  • prepoznava najpogostejše fungicide, baktericide;

  • pozna načine zatiranja parazitskih cvetnic;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja narave in primerjave.

    Se zaveda posledic kemičnega varstva na okolje in ugotavlja gospodarski prag škode.

    Se zaveda, da se s škropljenjem rešuje problem lakote.

    Razvije čut za natančnost.

    Demonstracija: ogled značilnih bolezenskih znamenj.

    Ogled pripravkov oziroma embalaž in reklamnega materiala.

    PREGLED ŠKODLJIVCEV IN PRIPRAVKOV ZA NJIHOVO ZATIRANJE

     

     

     

  • pozna vrste škodljivcev (žuželke, pršice, ogorčice, glodalce, polže, divjad);

  • pozna vrste pripravkov (skupine insekticidov, akaricide, nematodicide, rodenticide, limacide, repelente);

    		•

  • prepozna anatomijo in razmnoževanje žuželk;

  • prepoznava različne škodljivce in analizirajo njihovo škodo;

  • primerja škodo, ki jo povzročajo posamezni škodljivci

  • oceni načine zatiranja škodljivcev;

  • prepoznava najpogostejše insekticide, akaricide, rodenticide, limacide in repelente;

    		•

    Razvija sposobnost opazovanja in primerjanja pojavov v naravi.

    Krepi zavest o izbiri okolju prijaznejših kemičnih pripravkov.

    Zaveda se pomena škropljenja kot prispevka za zmanjševanje lakote.

    Razvija čut za natančno in varno delo s škropivi.

    Demonstracija: ogled značilnih škodljivcev oziroma poškodb, ki jih povzročajo.

    Ogled pripravkov oziroma embalaž in reklamnega materiala.

    OSTALE SKUPINE PRIPRAVKOV

     

     

     

  • pozna herbicide;

  • pozna fiziotrope;

  • pozna feromone;

  • pozna dodatke pripravkom;

    		•

  • izbere ustrezno skupino herbicidov;

  • definira delovanje herbicidov;

  • deli herbicide po različnih kriterijih;

  • definira delovanje fiziotropov, feromonov;

  • ugotavlja pomen dodatkov;

    		•

    Razvija zavest o odgovornosti za svoja dejanja

    Krepi pravilen odnos do varstva rastlin.

    Ogled pripravkov oziroma embalaž in reklamnega materiala.

    Ogled feromonske vabe.

    RAZKUŽEVANJE

     

     

     

  • pozna razkuževanje semena, sadik, čebulic;

  • zna razkužiti zemljo;

    		•

  • osvoji načine razkuževanja;

  • primerja in vrednoti posamezne načine razkuževanja;

    		•

    Se zaveda pomena natančnosti pri delu.

    Se zaveda pomena pravočasnosti.

    Ogled razkuževanja zemlje v šolskem plastenjaku.

    POSLEDICE KEMIČNEGA ZATIRANJA BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV

     

     

     

  • pozna posledice kemičnega zatiranja kot so porušeno ravnotežje, nastanek odpornosti in nepovratni posegi.

    		•

  • analizira posledice kemičnega zatiranja;

  • vrednoti in ocenjuje posege v naravo.

    		•

    Se zaveda posledic kemičnega varstva rastlin

    Izdelava seminarskih nalog.

    2. letnik (zelenjadarstvo - 66 ur)

    VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI

    FORMATIVNI CILJI

    SOCIALIZACIJSKI CILJI

    POSEBNOSTI V IZVEDBI

    ZNAČILNOSTI ZELENJADARSTVA

    Vajenec

    Vajenec

     

  • pozna značilnosti zelenjadarstva;

  • osvoji značilnosti zelenjadarstva;

    • Razvija odnos do poklica.

    Pogovor.

    GOSPODARSKI POMEN PRIDELOVANJA VRTNIN

     

     

     

  • razume gospodarski pomen pridelovanja vrtnin;

  • analizira gospodarski pomen zelenjadarstva v RS;

  • razišče ponudbo vrtnin na slovenskem trgu;

    • Razvijaj komunikativnost.

    Skupinsko delo: ponudba vrtnin na tržnici.

    IZBIRA PROSTORA ZA PRIDELOVANJE VRTNIN

     

     

     

  • pozna lego, podnebne in talne razmere;

  • zagovarja primerno izbiro prostora za pridelovanje vrtnin;

  • razlikuje med pridelovanjem na vrtu in na velikih površinah;

    • Razvija komunikativnost, odločnost, strpnost, sposobnost

    Reševanja konfliktov

    Razvija osebnost

    Vaja: izbira zeljadnic glede na poljino.

    KOLOBAR

     

     

     

  • pozna prednosti kolobarja;

  • spozna pravila kolobarjenja;

  • osvoji prednosti in pravila kolobarjenja;

  • oceni pravilno vrstenje vrtnin;

    • Razvija osebno odgovornost in pravilen odnos do okolja

    Zaveda se pomena ekonomičnosti pri pravilni zasnovi kolobarja

    Vaja: sestava enostavnega kolobarja.

    NABAVA SEMENSKEGA BLAGA

  • loči embalažo za semena zelenjadnic;

  • razume pomen in vsebino deklaracije;

  • izračuna količino semenskega blaga glede na sklop rastlin;

    • Razvija samostojnost, odločnost, samozavest, razgledanost.

    Individualno in skupinsko delo

    Raziskava ponudbe embalaže semena v semenarnah in ogled deklaracij.

    Vaja: računanje potreb po semenu.

    PRIDELOVANJE SADIK ZELENJADNIC

     

     

     

  • zna pridelati sadike zelenjadnic;

  • opiše razlike med sadikami s koreninsko grudo in brez nje

  • zagovarja pridelovanje sadik v setvenih ploščah;

  • opiše klimatske in talne pogoje v različnih razvojnih fazah sadike;

    • Razvija ekonomičnost.

    Ogled setvenih plošč in sadik s koreninsko grudo.

    PRIDELOVANJE POSAMEZNIH VRTNIN PO SKUPINAH

     

     

     

    Pozna vrste vrtnin:

  • kapusnice,

  • korenovke,

  • čebulnice,

  • stročnice,

  • plodovke,

  • solatnice,

  • špinačnice,

  • trajne vrtnine,

  • prepozna in razlikuje posamezne vrtnine in pozna njihove uporabne dele;

  • prepozna morfologijo ter določijo življenjsko dobo;

  • poimenuje vrtnine in jih uvrsti v rastlinski sistem;

  • grupira vrtnine po sorodnosti;

  • določi primerne talne in klimatske pogoje, ki vplivajo na rast zelenjadnic;

  • določi in ovrednoti tehnologijo pridelovanja;

  • zagovarja primerno oskrbo vrtnin glede na morfologijo, talne in klimatske dejavnike;

  • razlikuje najpogostejše bolezni in škodljivce posameznih zelenjadnic;

  • določi tehnološko in botanično zrelost posamezne vrtnine

  • določi pogoje skladiščenja;

  • primerja značilnosti in lastnosti kultivarjev;

    • Razvija sposobnost opazovanja in razlikovanja.

    Razvija osebnost.

    Krepi poklicno socializacijo.

    Razvija odgovornost do dela.

    Razvija pravilen odnos do okolja in rastlin kot živih bitij.

    Razvija ekonomičnost.

    Razvija komunikativnost, strpnost.

    Referati.

    Skupinsko in individualno delo

    Ogledi vrtnin v različnih razvojnih fazah.

    Ogled razstave.

    Uporaba različne literature in katalogov.

    Zbirka semen in slik.

  • dišavnice,

  • prepozna važnejše dišavnice in njihove uporabne dele;

    • Razvija odnos do dišavnic kot zdravilnih rastlin.

    Ogled dišavnic na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.

  • gobe.

  • prepozna in razlikuje različne vrste gojenih gob;

  • zagovarja različne načine gojenja gob;

  • določi tehnološko zrelost gob;

    • Razvija odnos do gob.

    Ogled pridelovanja gob pri gojiteljih.

    GOJENJE VRTNIN POD STEKLOM IN FOLIJO

     

     

     

  • zna izbirati zavarovan prostor in njegovo lego;

  •  pozna lastnosti folij in načine prekrivanja vrtnin s folijo;

  • oceni primernost gojenja vrtnin pod steklom;

  • oceni primernost uporabe folije;

    • Razvija odgovornost do dela.

    Razvija ekonomičnost.

    Oblikuje odnos do rastlin kot živih bitij.

    Vaja: izdelava štiriletenega kolobarja v zavarovanem prostoru ali na prostem z uporabo folije.

    HIDROPONSKO PRIDELOVANJE VRTNIN

     

     

     

  • pozna značilnosti in vrste hidroponike;

  • analizira značilnosti in posebnosti hidroponskega pridelovanja;

    • Povezuje in ocenjuje primeren način pridelovanja.

    Razvija zavest o strokovni odgovornosti do porabnikov, pridelovanja in okolja.

    		  

    BIO VRTNARJENJE

     

     

     

  • pozna značilnosti bio vrtnarjenja;

  • analizira značilnosti in posebnosti bio vrtnarjenja;

    • Povezuje in ocenjuje primeren način pridelovanja.

    Razvija zavest o strokovni odgovornosti do porabnikov, pridelovanja in okolja.

    Vaja: izdelava primerov mešanih posevkov.

    INTEGRIRANO PRIDELOVANJE

     

     

     

  • pozna značilnosti integriranega pridelovanja vrtnin.

  • oceni primeren način oskrbe vrtnin glede na dejavnike rasti.

    • Razvija primeren način okolju prijaznega pridelovanja.

    Vaja: izbira najprimernejših pesticidov, ki se lahko uporabljajo pri integriranem pridelovanju vrtnin.

    5. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

    V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

  • ustno.

    6. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

    Splošno:

    Znanja tega predmeta se vsebinsko povezujejo z naslednjimi predmeti: praktični pouk, okrasne zelnate rastline, dendrologija, matematika, vrtnarski stroji in naprave, ekonomika in gospodarsko poslovanje, krajinsko vrtnarstvo.

    Konkretno:

    Znanja

    Povezava s predmetom

     

    Predmet

    Znanja

    kemija

  • snovi,

  • kemijska reakcija,

  • raztopine,

  • pH vrednost,

  • elementi potrebni za rast rastlin.

    		•

    Vrtnarski stroji in naprave

    Matematika

    Praktični pouk

  • gradiva,

  • osnovne računske operacije,

  • procentni račun,

  • določanje ph vrednosti tal

  • prehrana rastlin.

    		•

    rastlinska proizvodnja

  • podnebni dejavniki rasti,

  • tla,

  • gnojenje,

  • obdelovanje tal,

  • seme,

  • setev,

  • sadika,

  • substrati,

  • pleveli.

    		•

    Vrtnarski stroji in naprave

    Praktični pouk

    Dendrologija

    Okrasne zelnate rastline

    Matematika

  • zavarovani prostori,

  • vremenska hišica,

  • lastnosti ta,

  • horizonti tal,

  • oskrba rastlin,

  • gnojila in tehnika gnojenja,

  • stroji za gnojenje,

  • procentni račun,

  • stroji za obdelovanje tal,

  • obdelava tal,

  • semena,

  • generativno razmnoževanje,

  • sejalnice,sadilniki,setvene linije,

  • seme,

  • stroji za setev,vzgoja sadik,

  • načini setve,

  • vzgoja sadik,

  • vrste substratov

  • vrste plevelov in načini zatiranja,

    		•

    botanika

  • rastlinski organi,

  • razmnoževanje rastlin,

  • sistematika,

  • ekologija.

    		•

    Praktični pouk

    Okrasne zelnate rastline

    Dendrologija

    Krajinsko vrtnarstvo

  • rastlinski organi,

  • enoletnice,dvoletnice,trajnice,lončnice, čebulnice, gomoljnice,

  • spoznavanje drevnin,

  • uporaba drevnin,

  • razmnoževanje in razvoj okrasnih zelnatih rastlin,

  • razmnoževanje drevnin,

  • razmnoževanje rastlin,

  • binarna nomenklatura, razvrščanje okrasnih-zelnatih rastlin v sistem,

  • dvojno poimenovanje drevnin,

  • spoznavanje različnih ekosistemov ,

  • vpliv rastlin na okolje,

    		•

    varstvo rastlin

  • povzročitelji bolezni in poškodb na rastlinah,

  • načini zatiranja bolezni in škodljivcev,

  • pripravki-značilnosti,

  • pregled bolezni in pripravkov,

  • pregled škodljivcev in pripravkov,

  • razkuževanje,

  • posledice kemičnega zatiranja.

    		•

    Praktični pouk

    Vrtnarski stroji in naprave

    Matematika

    Dendrologija

    Okrasne zelnate rastline

  • bolezni in poškodbe rastlin,

  • stroji za varstvo rastlin,

  • mešanje škopiv,varstvo pri delu s škropivi,škropljenje,

  • procentni račun,

  • bolezni drevnin,

  • bolezni okrasnih zel.rastlin,

  • bolezni drevnin, okrasnih zel.rastlin in vrtnin,

  • škodljivci na okrasnih rastlinah,

  • škodljivci na drevnini,

  • škodljivci na okrasnih rastlinah, drevnini in vrtninah,

  • razkuževanje zemlje, lončkov,semena,sadik,

  • posledice kemičnega varstva,biološki način zatiranja bolezni in škodljivcev-naravni sovražniki.

    		•

    zelenjadarstvo

  • gospodarski pomen pridelovanja vrtnin,

  • zbira prostora za pridelovanje vrtnin,

  • kolobar,

  • nabava semenskega blaga,

  • pridelovanje sadik zelenjadnic,

  • pridelovanje posameznih vrtnin,

  • gojenje vrtnin pod steklom in folijo,

  • hidroponsko pridelovanje vrtnin,

  • biovrtnarjenje.

    		•

    Ekonomika in gospodarsko poslovanje

    Praktični pouk

    Matematika

    Vrtnarski stroji in naprave

    Krajinsko vrtnarstvo