Nižje poklicno izobraževanje
Srednje poklicno izobraževanje
Srednje strokovno izobraževanje
Poklicno tehniško izobraževanje
Poklicni tečaj
Gimnazija
• Splošna
• Strokovna
Maturitetni tečaj
NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
V nižje poklicno izobraževanje se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil
osnovno šolo ali je uspešno zaključil 6. razred osemletne osnovne šole, ali
7. razred devetletne osnovne šole, ali je zaključil osnovno šolo po izobraževalnem
programu, prilagojenem za otroke s posebnimi potrebami. Z izobraževalnim
programom se lahko določijo tudi posebna nadarjenost oziroma psihofizične
sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela
v določeni dejavnosti oziroma stroki.
Izobraževanje traja praviloma 2,5 leta, zakon pa omogoča trajanje izobraževanja
od 1,5 leta do 3 let. Izobraževanje po teh programih se konča z zaključnim
izpitom. Uspešno končan izobraževalno program nižjega poklicnega izobraževanja
omogoča vpis v izobraževalne programe srednjega poklicnega oziroma srednjega
strokovnega izobraževanja.
Nižje poklicno izobraževanje omogoča utrditi in dopolniti splošno izobrazbo
na področjih, pomembnih za življenjsko in poklicno uspešnost posameznika. Splošno
znanje se povezuje s strokovnim in praktičnim delom. Dijaki se usposabljajo
za samostojno opravljanje poklicev ali dela, ki je vnaprej tehnološko pripravljeno,
kjer so delovni postopki relativno pregledni in standardizirani ter jih je
mogoče vnaprej natančno opredeliti z ustreznimi navodili. Usposabljajo pa se
tudi za pomoč pri opravljanju kompleksnejših delovnih opravil, značilnih za
nekatere poklice širokih profilov. Šolanje temelji na praktičnem izobraževanju.
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
V srednje poklicno izobraževanje se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil
osnovno šolo ali je uspešno zaključil nižje poklicno izobraževanje. Z izobraževalnim
programom se lahko določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične
sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela
v določeni dejavnosti oziroma stroki.
Srednje poklicno izobraževanje poteka v celoletni šolski organizaciji ali v dualni organizaciji (dualnem sistemu). V dualni organizaciji izobraževanja poteka praktično izobraževanje pri delodajalcu na podlagi sklenjene učne pogodbe (vajeniško razmerje). Sklenjena učna pogodba je za vpis v programe po dualni organizaciji izobraževanja tudi vpisni pogoj.
Izobraževanje traja praviloma 3 leta, zakon pa omogoča trajanje izobraževanja v srednji poklicni šoli največ 4 leta.
Izobraževanje se konča z zaključnim izpitom..
Uspešno končan izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja omogoča
vpis v ustrezne izobraževalne programe poklicno-tehniškega izobraževanja, po
določenem številu let delovnih izkušenj pa tudi pristop k opravljanju ustreznega
mojstrskega oziroma delovodskega ali poslovodskega izpita.
Dijaki (šolska organizacija) in vajenci (dualna organizacija) povezano spoznavajo
splošne in strokovne predmete, kar jim omogoča pridobiti sistematično strokovno-teoretično
znanje na ustreznem poklicnem področju.
Temeljni cilj izobraževanja je pridobiti si ustrezno praktično znanje, oprto
na poznavanje teorije, in razviti poklicne sposobnosti ter spretnosti, potrebne
za uspešno in samostojno opravljanje poklicev širokih profilov. Delovna opravila
so relativno pregledna, kompleksna, čeprav manj standardizirana in terjajo
precejšnjo delovno samostojnost ter tehnološko inovativnost. Dijaki in vajenci
se usposabljajo za prenašanje poklicnega znanja v netipične situacije, samostojno
prepoznavanje posameznih tehnoloških problemov in njihovo reševanje v delovnem
procesu; usposobijo se za obvladanje različnih tehnik dela in različnih tehnoloških
postopkov.
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
V srednje strokovno izobraževanje se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil osnovno šolo ali je uspešno zaključil nižje poklicno izobraževanje. Z izobraževalnim programom se lahko kot pogoj za vključitev določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziroma stroki.
Izobraževanje traja 4 leta, zakon pa omogoča največ 5 let.
Izobraževanje se konča s poklicno maturo in s katero se pridobi srednja strokovna
izobrazba. S poklicno maturo se mogoče vpisati v študijske programe višjega
in visokega strokovnega izobraževanja; z dodatno opravljenim izpitom iz predmeta
splošne mature, pa tudi v ustrezne univerzitetne študijske programe, ki tako
možnost dopuščajo.
Izobraževanje omogoča razširiti in izpopolniti splošno izobrazbo iz vseh temeljnih
splošno-izobraževalnih predmetov. Pridobitev splošne izobrazbe je hkrati namenjena
pripravi dijakov na nadaljnji študij na višjih in visokih strokovnih šolah,
posebej pa spoznavanju in poglabljanju teoretičnih principov, ki omogočajo
razumevanje in obvladovanje ustreznega strokovnega področja. Temeljni cilj
izobraževanja je razvijanje strokovne usposobljenosti za samostojno opravljanje
zahtevnejših in nestandardiziranih, kompleksnih delovnih opravil, za sodelovanje
pri delu, povezanem z razvijanjem tehnologije dela in delovnih procesov ter
za delo v pripravi in kontroli delovnih procesov. Poklicna in strokovna usposobljenost
mora zagotavljati obvladanje tehnološko in delovno kompleksnejših delovnih
procesov, sposobnost prenašanja poklicnega znanja v netipične situacije, pripravljanja
in nadzorovanja delovnih postopkov, posebej kakovosti dela, sposobnost motiviranja
delovnih skupin ter samostojnega reševanja tehnoloških in delovnih problemov.
POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
V poklicno-tehniško izobraževanje se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil
srednje poklicno izobraževanje. Izobraževanje traja dve leti, konča s poklicno
maturo.
Poklicno-tehniško izobraževanje tako omogoča absolventom srednjega poklicnega
izobraževanja pridobiti srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna izobrazbi,
pridobljeni po štiriletnih izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja,
S poklicno maturo končan izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja
prav tako omogoča vpis v študijske programe višjega in visokega strokovnega
izobraževanja; z dodatno opravljenim izpitom iz predmeta splošne mature, pa
tudi v ustrezne univerzitetne študijske programe, ki tako možnost dopuščajo.
Značilnosti in cilji poklicno-tehniškega izobraževanja so enaki srednje strokovnemu.
POKLICNI TEČAJ
V poklicni tečaj se lahko vpiše, kdor je končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe.
Izobraževanje traja dve leti in se tudi konča s poklicno matur in s katero
se pridobi srednja strokovna izobrazba.
S končanim poklicnem tečajem in opravljeno poklicno maturo se pridobi enakovredna
izobrazba, pridobljena po izobraževalnih programih srednjega strokovnega
izobraževanja. Značilnosti in cilji so enaki: omogočajo poglabljanje in razširjanje
strokovne
izobrazbe, potrebne tako za nadaljevanje šolanja na višjih oziroma visokih
strokovnih šolah kot za razumevanje in obvladovanje stroke.
Končan poklicni tečaj z opravljeno poklicno maturo tudi omogoča vpis v študijske
programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja; z dodatno opravljenim
izpitom iz predmeta splošne mature, pa tudi v ustrezne univerzitetne študijske
programe, ki tako možnost dopuščajo.
GIMNAZIJA
V gimnazijo se lahko vpiše, kdor uspešno konča osnovno šolo. Z izobraževalnim
programom se lahko določijo tudi posebne nadarjenosti ali športni dosežki,
lahko pa tudi znanje klasičnih oziroma tujih jezikov, ki so izbirni predmeti
osnovnošolskega izobraževanja.
Izobraževanje v gimnaziji traja štiri leta in se zaključi s splošno maturo,
ki omogoča pridobiti srednjo izobrazbo. Opravljena splošna matura omogoča vpis
v univerzitetne študijske programe in študijske programe višjega ter visokega
strokovnega izobraževanja.
Gimnazijo delimo na splošno in strokovno.
Splošna gimnazija
Splošna gimnazija spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja in osebnostne lastnosti,
potrebne za kasnejši uspeh v poklicni karieri in življenju. Zagotavlja dovolj
široko splošno izobrazbo in vzpostavlja vednost, ki je skupni temelj za vsa
področja univerzitetnega študija.
Klasična gimnazija je program z obvezno latinščino in večjim poudarkom na humanističnih predmetih. V ospredje postavlja izobraževalno zanimanje za antiko in njeno usmerjenost v človeka kot odločujočo vrednoto; spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in presojanja, ki temelji na razumevanju vzročno-posledične povezanosti naravnih in družbenih pojavov skozi prostor in čas; spodbuja tudi tolerantnost do drugačnosti in zavest pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru.
Gimnazija s športnim oddelkom je različica splošne s poudarkom na športni vzgoji.
Gimnazija z evropskim oddelkom je prav tako različica splošne, ki poudarja evropsko in globalno dimenzijo.
K splošni gimnaziji spadajo tudi gimnazijski izobraževalni programi zasebnih katoliških šol ter program mednarodne mature.
Program mednarodne mature traja dve leti. V program se lahko vpišejo dijaki po končanem 2. letniku katerekoli štiriletne srednje šole, če izpolnjujejo pogoje glede starosti, učnega uspeha, so aktivni na področju kulture, športa in dosegajo uspehe na različnih tekmovanjih iz znanja matematike, jezikov, naravoslovja in podobno. Program se konča z mednarodno maturo, ki omogoča vpis na več kot 400 univerz po svetu.
Strokovna gimnazija
Strokovne gimnazije so: tehniška, ekonomska in umetniška..
Tehniška gimnazija za razliko od drugih gimnazijskih programov nudi tudi predmete z različnih področij tehnike: strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, lesarstva in agroživilstva. Tehniška gimnazija razvija tehniško mišljenje, spodbuja razumevanje kompleksne vzajemne povezave med razvojem naravoslovja, tehnike in družbe
Ekonomska gimnazija omogoča poglabljati znanje na ekonomskem področju in posreduje znanje, pomembno za presojanje ekonomskih zakonitosti, spoznavanje zgodovinskih soodvisnosti ekonomskega razvoja, soodvisnosti ekonomije in ekologije, razumevanje razvoja sodobnega tržnega gospodarstva ter vrednotenje pomena in posledic tržne ekonomije pri uravnavanju dolgoročnega razvoja sodobne družbe.
Umetniška gimnazija omogoča izobraževanje v štirih smereh: glasbeni, plesni, dramsko-gledališki in likovni. V glasbeni smeri se dijaki usposabljajo za obvladovanje glasbenih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, poustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine glasbene umetnosti. Plesna smer omogoča pridobivanje plesnega znanja in fizičnih sposobnosti ter široko strokovno-teoretično znanje s poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet dijaka in s tem postavljanje podlage za formiranje umetnika. Likovna smer daje možnost kontinuiranega likovnega razvoja in izobraževanja likovno talentiranim in motiviranim dijakom, usposablja jih za temeljno poznavanje likovnih področij, ki se nanašajo na ustvarjalne, zgodovinske in teoretične sestavine likovne umetnosti.
Dramsko-gledališka smer daje poleg splošnega znanja še specifično znanje o zgodovini in izraznih sredstvih dramatike in gledališča, temeljno dramsko, dramaturško, gledališko, literarnozgodovinsko, glasbeno, likovno, plesno in filmsko teoretično in praktično znanje, ter omogoča dijakom razvoj lastnega pogleda na dramsko-gledališko, filmsko, glasbeno, likovno, plesno in video umetnost.
MATURITENI TEČAJ
K splošnemu izobraževanju sodi tudi maturitetni tečaj. V maturitetni tečaj
se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednjo poklicno ali strokovno šolo,
ali tretji letnik gimnazije in je prekinil izobraževanje najmanj za eno leto,
ali je zaključil osnovno šolo in uspešno opravil preizkus znanja na ravni
tretjega letnika gimnazije.
Maturitetni tečaj omogoča načrtno in sistematično pripravo na splošno maturo.