Izobraževalni program: OBDELOVALEC KOVIN
TEHNOLOGIJA
Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.
Letnik |
Oblike izobraževalnega dela |
||
|
Teorija (ur) |
Vaje (ur) |
Skupaj (ur) |
1. |
85 |
20 |
105 |
2. |
90 |
15 |
105 |
3. |
41 |
10 |
51 |
skupaj |
216 |
45 |
261 |
Predmet je podpora ostalim strokovnim predmetom in je temelj poznavanja in razumevanja tehnoloških postopkov za predelavo in obdelavo kovinskih materialov. Omogoča identifikacijo poklica in pozitiven odnos do novih tehnologij ter navaja dijake na natančnost in zanesljivost pri reševanju problemov.
Dijaki naj:
1. letnik:
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Pojem in pomen tehnologije. Splošna delitev tehnologije. |
Spoznajo namen in pomembnost predmeta tehnologija in se seznanijo s temeljno delitvijo tehnologije. |
Razvijajo občutek za pomen in razvrstitev tehnoloških postopkov |
|
Merjenje. Merski sistem SI. Osnovne merske enote. Izpeljane merske enote pomembne v kovinarstvu in strojništvo. Pretvarjanje merskih enot. |
Obnovijo in dopolnijo znanja o osnovnih in izpeljanih merskih enotah s poudarkom na dolžinskih merskih enotah in decimalnih mnogokratnikih. Poznajo metrske in colsko dolžinsko mero. Znajo pretvarjati osnovne dolžinske mere. |
Prepoznavanje pomena odgovorne natančnosti opravljanja poklica kovinarja. |
Vaje: Pretvarjanja merskih enot. |
Merila Preprosta merilna sredstva: merilni trakovi, kljunasta merila, vijačna merila, merilna ura, univerzalni kotomer. Kotniki Sredstva za preverjanje navojev. Sredstva za tolerančno preverjanje. |
Podrobno poznajo osnovna merila, ki se uporabljajo pri obdelavi kovin. Poznajo zakonitosti merjenja, uporabo in vzdrževanje meril. Narišejo skico univerzalnega kljunastega merila in glavnih sestavnih delov. Znajo uporabljati sredstva za preverjanje zunanjih in notranjih premerov, navojev in kotov. |
Razvijajo čut natančnosti strokovne odgovornosti in doslednosti |
Vaje: Merjenje dolžin s preprostimi merilnimi sredstvi. Merjenje kotov z univerzalnim kotomerom. |
Zarisovanje. |
Poznajo postopke zarisovanja, orodje in pripomočke. |
Pridobivajo občutek prenosa dolžinske mere na izdelek. |
|
Osnove odrezavanja. Nastanek odrezka. Osnovna geometrija rezalnega klina. Gibanja pri odrezavanju. Osnovne vrste materialov za orodja. |
Znajo določiti dejavnike, ki pogojujejo odrezavanje in nastanek odrezka. Narišejo skico geometrije rezalnega klina. Prepoznajo geometrijo in mejne ploskve na rezalnem klinu, ki določajo osnovno geometrijo rezalnega klina. Opredelijo rezalno hitrost in podajanje pri odrezavanju. Poznajo poglavitne lastnosti materialov za orodja. |
Vaja: Opredelitev in merjenje geometrijskih kotov na rezalnem klinu (sekač, žaga, škarje…). |
|
Postopki ročne obdelave. Piljenje. Žaganje. Sekanje. Rezanje navojev. |
Seznanijo se z načini in posebnostmi izvajanja osnovnih postopkov ročne obdelave jekla, barvnih kovin in umetnih mas. |
||
Lastnosti gradiv. Fizikalne lastnosti. Mehanske lastnosti. Tehnološke lastnosti. Kemijske lastnosti. |
Znajo definirati in uporabljati znanja o osnovnih fizikalnih, mehanskih, tehnoloških in kemijskih lastnosti gradiv. |
Vaja: Prikaz ugtavljanja trdnosti, trdote in žilavosti. |
|
Kovinske zlitine, splošno |
Znajo razlikovati kovinske zlitine od čistih kovin oziroma čiste kristale od raztopinskih kristalov. |
||
Kemično čisto železo. |
Znajo našteti lastnosti čistega železa. |
Zavedajo se pomena železa in njegovih litin v gospodarstvu. |
|
Železove litine. Siva litina. Nodularna litina. Temprana litina. Označevanje železovih litin. |
Na osnovi lastosti posamezne litine znajo našteti nekaj izdelkov narejenih iz posamezne litine. Iz tabel, priročnikov znajo prebrati sestavo posamezne litine in povedati, kaj pomeni oznaka. |
Vaja: Spoznavanje uporabe železovih litin z uporabo priročnika in katalogov proizvajalcev. |
|
Jeklo. Razdelitev jekel. Označevanje jekel. |
Znajo našteti strukture jekla. Znajo izbrati vrsto jekla glede na namen uporabe. Z uporabo tabel in priročnikov analizirati znajo oznako jekla. |
Pridobijo spoznanja o pomembnosti jekla v strojni industriji. |
Vaje: Izbirajo jekla za konkretni primer s pomočjo tabel in priročnika. |
Postopki strojnega odrezavanja. Vrtanje – postopek. Vrtalni stroji – značilnosti. Orodja za vrtanje. Električni ročni brusilni in vrtalni stroji. Ostrenje različnih orodij. Vpenjanje orodij in obdelovancev na vrtalnih strojih in pri delu z ročnim brusilnim strojem. Povrtavanje – postopek. Grezenje – postopek. Varnost pri delu z vrtalnimi in brusilnimi stroji. |
Znajo opredeliti glavne sklope vrtalnega stroja. Poznajo postopke in posebnosti strojnega odrezavanja ter potrebna orodja. Narišejo skico gibanj pri postopku vrtanja. Predlagajo poznane in spoznajo nove načine vpenjanja obdelovancev in orodja pri vrtanju, grezenju in povrtavanju ter pri delu z ročnim kotnim brusilnim strojem. Usvojijo osnovne principe in pravila pri ostrenju enostavnih orodij (sekač, točkalo, zarisna igla, sveder…). Usvojijo osnovna pravila varnega dela s stroji. |
Primerjajo ročno in strojno odrezavanje. Zavedajo se nevarnosti pri delu s stroji. Spoznajo velik pomen poznavanja postopkov strojnega odrezavanja. |
Vaja: Izbira potrebnega orodja in vpenjal za delovne operacije na konkretnem izdelku. |
Predelava jekla in litin v polizdelke in izdelke. Kovanje. Valjanje. Vlečenje. Litje. |
Razumejo osnovne značilnosti mehanske predelave jekla in litja jekla. Znajo povedati, katere polizdelke pridobivamo s kovanjem, valjanjem, vlečenjem, litjem. Na praktičnih primerih znajo povedati, s katerim postopkom je bil polizdelek izdelan. |
||
Preoblikovanje. Hladno preoblikovanje – osnove. Značilnosti in osnovni pojmi. Upogibanje, krivljenje in ravnanje pločevine. Rezanje - striženje pločevin. Naprave in priprave za postopke enostavnega preoblikovanja. Varno delo pri postopkih preoblikovanja. |
Razlikujejo začasno in trajno deformacijo ter spremembe v strukturi materiala. Znajo značilnosti upogiba, izvedbe ter posebnosti ročnih postopkov. Narišejo skico upogibanja na upogibalu. Narišejo skico z geometrijo rezalnih nožev in škarij. |
Vaja: Izbira priprave in orodja za določeno operacijo preoblikovanja. |
|
Barvaste kovine Baker, aluminij, svinec, cink, kositer. Zlitine barvastih kovin. Označevanje zlitin barvastih kovin. |
Na osnovi lastnosti posameznih barvnih kovin znajo določiti uporabo te kovine. Znajo razložiti potrebo po zlitinah barvastih kovin in anlizirati njihovo oznako. |
Pridobivajo spoznanja o pomembosti barvastih kovin in njihovih zlitin v gospodarsvu. |
|
Praškasta metalurgija. |
Znajo povedati bistveno razliko med litjem in praškasto metalurgijo, potrebo po praškasti metalurgiji in s tem pridobivanje karbidnih trdin. |
||
Nekovinska gradiva. Keramika. Umetne mase. Maziva. Goriva. |
Znajo opredeliti goriva po agregatnem stanju in po kurilni vrednosti. Znajo si izbrati maziva potrebna za mazanje in hlajenje. Znajo povedati osnovne značilnosti konstrukcijske keramike in njeno uporabo v strojništvu. Znajo našteti osnovne značilnosti polimerov kot konstrukcijskih materialov. |
Pridobivajo spoznanja o onesnaženosti okolja z uporabo posameznih vrst goriv, odlaganjem olja in umetnih mas. |
|
Korozijska zaščita gradiv. |
Razložijo potrebo po površinski zaščiti, znajo izbirati ustrezni postopek z nekovinskimi in kovinskimi prevlekami. |
2. letnik:
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Strojno odrezavanje. Splošna teorija rezanja. Rezalna orodja, delitev. Gibanja in hitrosti pri odrezavanju. Odpori pri rezanju - rezalne sile. Obstojnost orodja. Optimalni rezalni režimi. Nastanek toplote in hlajenje pri rezanju. |
Znajo določiti ključne dejavnike za nastanek odrezavanja. Razdelijo rezalna orodja glede na obliko, število rezil in vrsto materiala, iz katerega so izdelana. Določajo pomembne dejavnike rezalnega režima (v, n,…). Primerjajo dejavnike: rezalni režim, rezalne sile, obstojnost orodja in skušajo izbrati optimalno rešitev. Ugotovijo vzroke nastanka toplote, vpliv toplote ter hlajenja in mazanja na obstojnost orodja. |
Vaje: Izračun vrtljajev pri krožnem gibanju. Odčitavanje vrednosti rezalnih hitrosti iz tabel. Določanje rezalnih režimov po tabelah in diagramih. |
|
Obdelovalni stroji. Vrste gibanj na obdelovalnih strojih. Pogoni in predležja. Osnovne konstrukcije in vodila strojev. Tekoče vzdrževanje strojev in naprav. Varno delo na obdelovalnih strojih. |
Znajo določiti osnovne, torej glavne dele in sklope obdelovalnih strojev ter opredeliti njihovo funkcijo. Poznajo napotke za dnevno tekoče vzdrževanje strojev. Poznajo splošna pravila za varno delo na obdelovalnih strojih. |
Zavedajo se pomembnosti vestnega in pravočasnege vzdrževanja strojev in naprav kot vpliva na življenjsko dobo in točnost strojev. |
|
Struženje. Osnove postopka struženja. Vrste stružnic in uporaba. Univerzalna stružnica. Vpenjanje orodij in obdelovancev pri struženju. Standardne izvedbe stružnih nožev. Geometrija stružnega noža. Materiali za stružne nože. Določanje rezalnih režimov pri struženju. Vrste del na univerzalni stružnici - osnovni postopki. Struženje konusov. Struženje navojev. Varnost pri delu na stružnicah. |
Navedejo značilnosti gibanj pri struženju. Naštejejo vrste stružnic, njihove lastnosti in uporabo. Opredelijo glavne dele in sklope ter uporabnost univerzalne stružnice. Poznajo običajna vpenjanja obdelovancev pri struženju. Poznajo načela pravilnega vpenjanja stružnih nožev. Razvrstijo stružna orodja po namenu in vrsti materiala. Izračunajo in določijo potreben rezalni režim konkretnega stružnega postopka. Poznajo osnovne postopke struženja in njihove značilnosti. Okvirno poznajo postopka struženja konusov in navojev. Navedejo napotke za varno delo na stružnici. |
Spoznajo pomembnost postopkov struženja kot najbolj uporabljenih pri oblikovanju kovin. |
Vaja: Določanje rezalnega režima za določeno operacijo struženja. Vaja: Izbira geometrije in oblike stružnega noža, ter izbira rezalne hitrosti za določeno fazo struženja. |
Pehanje in skobljanje. Vodoravno pehanje, postopek in značilnosti. Navpično pehanje, postopek in značilnosti. Pehalni in skobeljni stroji. Skobljanje, osnove postopka. Varstvo pri delu s pehalnimi stroji. |
Navedejo značilnosti gibanj pri pehanju in skobljanju. Poznajo posebnosti in uporabnost vodoravnega in navpičnega gibanja. Ugotovijo nevarnosti pri delu na pehalnih strojih ter predlagajo ukrepe za varno delo. |
Lahko primerjajo enorezilne postopke odrezavanja. |
|
Frezanje. Osnove frezanja. Frezalni stroj. Vrste orodij za frezanje. Vpenjanje orodij in obdelovancev pri frezanju. Vrste del na frezalnem stroju. Obodno frezanje ravnih površin. Čelno frezanje. Rezalni režim pri frezanju. Varstvo pri delu s frezalnimi stroji. |
Navedejo značilnosti gibanj pri frezanju ter uporabnost postopka. Naštejejo glavne sklope ter uporabnost univerzalnega frezalnega stroja. Izberejo ustrezen način vpenjanja obdelovancev in frezal Narišejo skico postopka frezanja. Poznajo osnovne delovne postopke frezanja. Določajo in izračunajo parametre rezalnega režima (v, n, s). Pojasnijo ukrepe varstva pri delu. |
Primerjajo frezanje in pehanje, kot odrezavanje ravnih površin. Ugotovijo splošne prednosti frezanja. |
Vaja: Izbira frezalnega orodja in določanje rezalnega režima za določeno delovno operacijo. |
Brušenje. Osnove brušenja, značilnosti. Vpenjanje, centriranje in merjenje obdelovancev. Vrste brusilnih strojev. Orodja za brušenje. Rezalni režim pri brušenju. Zunanje obodno brušenje. Notranje obodno brušenje. Ploskovno brušenje. Varno delo z brusilnimi stroji. |
Navedejo značilnosti postopka in gibanja pri brušenju. Narišejo skico vpenjanja in gibanj pri postopku brušenja. Natančno poznajo značilna merjenja pri postopkih brušenja in centriranja (vijačna merila, merilne ure). Razlikujejo mersko, oblikovno in površinsko natančnost. Naštejejo vrste in značilnosti brusilnih strojev. Razvrstijo bruse po njihovih osnovnih značilnostih. Izračunajo in določajo parametre rezalnega režima. Poznajo značilnosti osnovnih treh postopkov brušenja. Ugotovijo potencialne nevarnosti in podajo varstvene ukrepe pri delu z brusilnimi stroji. |
Prepoznajo ključne posebnosti brušenja. Ugotavljajo, kateri postopek odrezavanja vse bolj nadomešča brušenje. Spoznajo pomembnost natančnosti. |
Vaja: Izbira tehnološkega postopka brušenja za določeno delovno operacijo. Vaja: Določanje rezalnega režima za določen delovni postopek brušenja. |
Vzdrževanje obdelovalnih strojev in naprav. Razvrstitev obdelovalnih strojev. Nameščanje obdelovalnih strojev. Napotki za nego in dnevno vzdrževanje strojev. |
Razumejo pomembnost vzdrževanja. Razvrstijo obdelovalne stroje po namenu, specialnosti, velikosti… Poznajo osnovna opravila pri nameščanju obdel. stroja. Natančno poznajo opravila pri dnevnem vzdrževanju. |
Razumejo gospodarski pomen dobrega vzdrževanja strojev in naprav. |
3. letnik:
VSEBINE IN INFORMATIVNI CILJI |
FORMATIVNI CILJI |
SOCIALIZACIJSKI CILJI |
POSEBNOSTI V IZVEDBI |
Toplotna obdelava. Železo - cementit diagram. Namen in značilnosti toplotne obdelave. Jekla namenjena za toplotno obdelavo. Strukture in kristalne spremembe pri toplotni obdelavi. Rekristalizacijsko žarjenje in žarjenje za odpravo notranjih napetosti. Kaljenje, poboljšanje. Površinsko utrjevanje – cementiranje. Naprave in pribor za toplotno obdelavo. Varno delo pri toplotni obdelavi. |
Znajo pokazati v diagramu železo cementit strukture jekla. Razumejo osnovni namen postopkov toplotne obdelave in vpliv na mehanske lastnosti in strukturo jekel. Prepoznavajo sestavo značilnih jekel, ki so namenjena postopkom toplotne obdelave. Seznanijo se s ključnimi postopki toplotne obdelave ter napravami za izvajanje postopkov. Vključevanje toplotne obdelave v celostno obdelavo kovin. Poznajo ukrepe za varno delo pri postopkih toplotne obdelave. |
Pridobivajo spoznanja o pomenu in povezanosti toplotne obdelave pri celostnem oblikovanju kovin. |
Vaja: Izbor jekel za določen postopek toplotne obdelave. |
Spajanje – varjenje: Namen in značilnosti varjenja. Osnovni in dodajni materiali za varjenje. Sestava zvara in vrste zvarov. Varstvo pri delu z varilnimi napravami. Plamensko varjenje, postopek in lastnosti. Naprave za plamensko varjenje in rezanje. Plamensko rezanje, postopek. Obločno varjenje, postopek in lastnosti. Tehnike varjenja. Naprave in pribor, elektrode za obločno varjenje. Napake in deformacije pri varjenju. Varjenje v zaščitnem plinu, značilnosti. MAG postopek, posebnosti. Naprave in pribor za MAG varjenje. Spajkanje, trdo in mehko, značilnosti, postopkov. |
Razumejo namen, prednosti in slabosti spajanja. Prepoznavajo materiale in pripravo le-teh za varjenje. Dobijo pregled zgradbe zvara skozi prerez. Seznanijo se z značilnimi postopki, tehnikami talilnega varjenja in dodajnimi materiali. Glede na prednosti in slabosti posameznega postopka varjenja se odločijo za najprimernejšega v dani situaciji. Poznajo naprave in pribor za varjenje. Skušajo predvideti napake in deformacije pri varjenju. So seznanjeni z zdravju škodljivimi vplivi obloka ter ukrepi kako delati varno. Poznajo postopek in značilnosti plamenskega rezanja ter pomembnosti rezanja s plazmo. Seznanijo se z osnovnimi tehnikami in značilnostmi spajkanja. |
Dobijo pregled nad uporabnostjo in pomeni spajanja v obdelovalni tehniki kovin. |
Vaja: Izbor osnovnih in dodajnih materialov za konkreten postopek varjenja. Vaja: Izbor varilnega postopka za konkreten spoj varjenecev. |
Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja.
Znanja |
Povezava s predmetom |
|
|
Predmet |
Znanja |
Gradiva |
Uvod v strojništvo Praktični pouk |
Uporaba informatike za iskanje podatkov o gradivih. Izbira gradiv za različne načine obdelave. |
Merjenje |
Uvod v strojništvo Praktični pouk |
Primerjava dimenzij izdelkov in na tehniških risbah. Preverjanje dimenzijske točnosti izdelkov. |
Ročna obdelava |
Uvod v strojništvo Praktični pouk |
Uporaba znanja iz mehanike in fizike. Teoretične osnove za praktično dela. |
Strojna obdelava |
Uvod v strojništvo Praktični pouk |
Uporaba znanja iz mehanike in fizike. Teoretične osnove za praktično dela. |
Spajanje kovin |
Uvod v strojništvo Praktični pouk |
Uporaba znanja iz fizike. Teoretične osnove za praktično dela. |