NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE

IZPITNI KATALOG

1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI DEL ZAKLJUČNEGA IZPITA

2. IZPITNI CILJI

Na izpitu ocenjujemo:

  • stopnjo praktične usposobljenosti na poklicnem področju,

  • povezanost strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj,

  • ustrezen pristop in izbiro tehnoloških postopkov pri opravljanju nalog,

  • upoštevanje predpisov s področja varstva pri delu in varstva okolja,

  • racionalno rabo energije, materiala in časa.

    3. UVOD

    Izpitna enota storitev z zagovorom zajema samostojno opravljanje storitve, ki se oceni. Ocenjevanje temelji na doseženi povezanosti kandidatovih psihofizičnih, motoričnih in intelektualnih sposobnosti, kulture dela in delovnih izkušenj.

    Izbor storitev za izpitno enoto je možno izbirati iz predlaganega seznama oziroma iz razširjenega nabora na podobnem nivoju zahtevnosti. Vse storitve navedene v tem katalogu so opisane informativno. Izpitne storitve oziroma delovne preizkuse določi izpitni odbor.

    Zagovor je vezan predvsem na izdelek/storitev.

    Kandidat mora izpitni komisiji predložiti dnevnike praktičnega dela vseh let izobraževanja.

    4. ZNANJA, KI SE OCENJUJEJO NA ZAKLJUČNEM IZPITU

    Pri praktičnem delu zaključnega izpita lahko ocenjujemo praktična znanja in spretnosti pridobljenih v procesu praktičnega izobraževanja s/z:

  • individualnim izpitnim delom, oziroma enotnim izpitnim delom ter dveh delovnih preizkusov,

  • dokumentacijo, ki obsega tehnološko in drugo dokumentacijo ter kalkulacijo cene,

  • ustnim zagovorom.

    Kandidat pripravi polizdelke oziroma opravi predhodna dela po predloženi dokumentaciji pred izpitom v skladu s sklepom izpitnega odbora. Na izpitu opravi finalizacijo izpitnega dela. Tehnično poročilo izdela pod nadzorom.

    Seznam storitev primernih za praktični del zaključnega izpita.

    IZDELEK ALI STORITEV

    OPIS

    TEHNOLOŠKE ZAHTEVE

    ZARISOVANJE IN TOČKANJE OBDELOVANCA.

  • mere obdelovanca so podane v načrtu;

    		•

  • upošteva se dokumentacija kot sta tehniška risba ali skica;

  • pri delu se uporablja merilne pripomočke in ročno orodje;

  • upošteva se varnostne predpise;

    		•

    OBDELAVA KOVIN (žaganje, piljenje, vrtanje, struženje, rezkanje, brušenje, poliranje).

  • dimenzije so podane v načrtu;

  • uporabijo se materiali glede na velikost vgradnega elementa ( jeklo, aluminij, bron, siva litina, medenina);

    		•

  • uporablja se dokumentacija kot je tehniška risba ali skica;

  • upošteva se pravila varstva pri delu;

  • dijak uporablja ročno orodje ter stroje za odvzemanje materiala in merilne naprave;

    		•

    DIMENZIONIRANJE LUKENJ IN NAVOJEV (vrtanje lukenj in vrezovanje navojev).

  • dimenzije so določene v normativih;

  • uporabi se tabela;

  • uporabljeni material je lahko različen gleda na zahtevnost vgradnje (jeklo, bron, siva litina, aluminij);

    		•

  • kot dokumentacija se uporabi skice ali tehniške risbe;

  • pri izdelavi se uporabi vpenjalno orodje in rezila, stroje in ročno orodje ter zaščitna sredstva;

    		•

    UTRJEVANJE TERENA z valjarji ježevci, vibro valjarji ali vibro ploščami.

  • nasuti del trase - izvozni nasuti del - steze in pločniki

  • uporablja se lahka gradbena mehanizacija za utrjevanje tal za področja, kjer ni mogoče uporabiti težje mehanizacije;

    		•

  • upošteva se normative za utrjevanje tal glede na strukturo tal in nasutega materiala ali asfaltne mase

  • dijak z delovnim strojem utrjuje del trase in ugotavlja stopnjo utrjenosti z meritvami

  • pri delu upošteva varnostne predpise;

    		•

    MEŠALCI ZA BETON IN MALTO - uporaba vrste mešalcev glede na pogon in kapaciteto izdelane mase betonskih malt.

  • uporabijo se mešalci z zahtevano kapaciteto proizvedene mase

  • uporabi se cementna malta

    		•

  • dijak izdela cementno maso po predpisanimi postopki in določeno količino;

  • pri delu upošteva varnostne predpise;

    		•

    KOMPRESORJI IN ORODJA - vrtanje lukenj v stene za miniranje.

  • primerna je kamnita stena (kamnolom);

  • uporabi se kompresor z ustreznimi orodji glede na dimenzije izvrtine;

    		•

  • dijak z pnevmatsknim orodjem predpisane dimenzije in kakovosti materiala izvrta luknje za miniranje;

  • pri delu upošteva varnostne predpise;

    		•

    TRANSPORTERJI; DVIGALA IN ČRPALKE - transport sipkega in kosovnega materiala, prenašanje bremen in transport tekočin.

  • uporaba transporterjev s polži, elastičnimi trakovi, pnevmatski in hidravlični transporterji, ter elevatorji;

  • uporaba dvigal za prenašanje bremen, konzolna, na motorni pogon ali ročna dvigala;

  • uporaba črpalk za transport tekočin;

    		•

  • dijak pri delu upošteva predpise o količini transporta, nosilnosti dvigal, višino in dolžino transporta, višino in dolžino transporta pri tekočinah;

  • nalogo je mogoče opraviti na gradbišču, kjer se uporabljajo navedena transportna sredstva;

  • pri delu upošteva pravila varstva pri delu;

    		•

    VZDRŽEVANJE DELOVNIH STROJEV, MOTORJEV IN NAPRAV.

  • vzdrževanje po proizvajalčevih in internih predpisih;

  • delovni stroji za utrjevanje terena (manjši valjarji - ježevci in gladki, vibro valjarji in plošče;

  • mešalci (manjši mešalci za beton in malto);

  • uporaba maziv, goriv, čistilcev in tesnilnih materialov;

    		•

  • pri delu se upošteva navodila proizvajalca opreme in interne predpise;

  • za vzdrževanje strojev in naprav uporablja dijak priročno orodje;

  • stroj pregleda pred pričetkom dela, med delom kontrolira porabo olja in goriva ter hladilne tekočine, tesnost pnevmatske instalacije, obnovi mazanje na najbolj obremenjenih in izpostavljenih delih orodja in vzvodovja;

  • po končanem delu s strojem dijak pregleda stroj in orodje ter ponovno kontrolira nivo olja (motor, sklopka, menjalnik, diferencial, hidravlične naprave). Izvede ročno mazanje na vseh mazalnih mestih ter kontrolira delovanje;

  • upošteva predpise varstva pri delu;

    		•

    VZDRŽEVANJE ORODIJ IN NAPRAV.

  • uporaba kompresorjev in pnevmatskih orodij (kompresorji z vrtljivimi in udarnimi napravami ter orodji;

  • uporaba transporterjev (transporterji s polži, elastičnimi trakovi, z valji, pnevmatski in hidravlični transporterji in elevatorji;

  • uporaba dvigal (dvigala na ročni in motorni pogon, konzolna dvigala, dvigala na ročni pogon z zobatim drogom in gibalnim vijakom);

  • uporaba maziv, goriv, čistilcev in tesnilnih materialov;

    		•

  • pri delu se upošteva navodila proizvajalca opreme in interne predpise;

  • za vzdrževanje strojev in naprav uporablja dijak priročno orodje;

  • stroj pregleda pred pričetkom dela, med delom kontrolira porabo, tesnenje, obnovi mazanje na najbolj obremenjenih in izpostavljenih delih;

  • po končanem delu s strojem dijak pregleda napravo in orodje. Izvede ročno mazanje na vseh mazalnih mestih ter kontrolira delovanje;

  • upošteva predpise varstva pri delu;

    		•

    VZDRŽEVANJE ČRPALK.

  • uporaba črpalke kot delovnega stroja (centrifugalne, navpične batne, dvostransko delujoče batne, diferencialne in membranske črpalke);

  • uporaba maziv, goriv, čistilcev in tesnilnih materialov;

    		•

  • pri delu se upošteva navodila proizvajalca opreme in interne predpise;

  • za vzdrževanje strojev in naprav uporablja dijak priročno orodje;

  • stroj pregleda pred pričetkom dela;

  • po končanem delu s strojem dijak pregleda stroj in orodje ter po potrebi izvede mazanje;

  • upošteva predpise varstva pri delu;

    		•

    HLADILNI SISTEMI MOTORJEV - prisilni vodno in zračno hlajenje, zračno hlajenje z hidravlično turbino.

  • uporaba hladilnega sistema ( centrifugalna vodna črpalka, termostat, hladilnik za hladno tekočino, oprema- cevi hladilnega sistema, ventilator, klinasti jermeni, natezalci klinastih jermenov, zobniška črpalka in cevi hidravlične napeljave;

    		•

  • upošteva se sistem hlajenja posameznih tipov motorjev;

  • dijak ugotovi vzrok pregrevanja motorja, z zamenjavo posameznih delov hladilnega sistema odpravi manjšo okvaro;

  • pri zamenjavi delov uporabi priročno orodje;

  • pri delu upošteva pravila varstva pri delu;

    		•

    SERVISIRANJE motorjev, vozil in delovnih strojev.

  • servis po določenem številu prevoženih km oziroma opravljenih delovnih urah;

  • gospodarska vozila po km (tudi motorji);

  • motorji in delovni stroji po opravljenih delovnih urah;

    		•

  • pri delu se uporablja servisna navodila proizvajalca vozil, strojev in motorjev;

  • dijak sodeluje kot pomočnik pri opravljanju servisnega pregleda skupaj s serviserjem in uporablja servisna navodila ter predpisana orodja;

  • upošteva predpise za varno delo;

    		•

    RAZSTAVLJANJE IN SESTAVLJANJE MOTORJEV Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM (Ottov in Diesel motor).

  • diesel motor F4L 413 R ( glava motorja, sedež ventilov in ventili);

    		•

  • upoštevajo se normativi in navodila proizvajalcev;

  • dijak po ugotovitvi okvare določi prostor za popravilo;

  • uporabi ročno orodje za demontažo in montažo glave motorja. Glavo odda v popravilo in montira popravljeno glavo motorja;

  • pri delu upošteva varnostne ukrepe;

    		•

    RAZSTAVLJANJE IN SESTAVLJANJE INSTLACIJE ZA DOVOD GORIVA.

  • instalacije za dovod goriva pri delovnih motorjih (grobi čistilec v rezervoarju za gorivo, cevi za dovod goriva, napajalna črpalka);

    		•

  • pri delu upošteva navodila proizvajalca;

  • po ugotovljeni okvari najbolj izpostavljene dele demontira in očisti ter montira grobi čistilec v rezervoarju, s komprimiranim zrakom očisti dovodne cevi, očisti sito čistilca na pred črpalki;

  • uporablja ročno orodje in upošteva predpise iz varstva pri delu;

    		•

    RAZSTAVLJANJE IN SESTAVLJANJE OPREME motorja in agregatov ter zamenjave klinastih jermenov, tesnil in druga manjša popravila, vzdrževanje vrtljivih zvez, kardanov, gredi.

  • vbrizgalne šobe in električni agregati;

  • uporaba zaganjalne šobe, zaganjač;

  • menjava jermenov, tesnil in drugih potrošnih materialov (matice, podložke, tesnilni material, tesnilne paste, jeklene in gumijaste cevi;

  •  kardanske gredi in polgradi

  • manjši diferenciali brez bočnih prenosov pesta koles;

    		•

  • pri delu dijak upošteva navodila proizvajalca opreme;

  • ugotovi okvaro motorja in določi vrsto okvare, demontira in zamenja šobe, iztrošenost ščetke, okvare zaganjača;

  • pri delu uporablja priročna orodja . Izvede odpravo tistih okvar, ki ne zahtevajo posebnih strokovnih znanj;

  • pri delu upošteva predpise iz varstva pri delu;

    		•

    OSNOVE VARJENJA - elektro obločno, elektrovarjenje v zaščiti plina, točkovno, plamensko varjenje in trdo ter mehko spajkanje.

  • dimenzije po načrtih;

  • uporabljen material jeklo, siva litina, razna jekla in pločevina;

  • baker;

    		•

  • pri delu dijak uporablja tehniško risbo ali skico kot osnovno dokumentacijo;

  • storitev izvede s varilnim aparatom po ustreznem tehnološkem postopku pred varjenjem mora dijak obdelovance ustrezno pripraviti. (uporaba V ali X zvara);

  • ustrezna priprava tudi za spajkanje;

  • pri delu uporablja zaščitna sredstva in upošteva varnostne predpise;

    		•

    UPORABA ELEKTROTEHNIŠKIH INSTRUMENTOV - merjenje napetosti, jakosti in upornosti, vezave električnih vodnikov, varovalke pri elektromotorjih in generatorjih.

  • upoštevajo se normativi;

  • meritve se izvede na izmeničnem in istosmernem toku;

  • uporabi se električne vodnike za vezavo, zaščito proti prekomerni obremenitvi, alternator, elektromotor in zaganjač ter ustrezne merilne instrumente.

    		•

  • pri delu se upošteva normative in tabele;

  • dijak uporablja merilne instrumente, ročno orodje in vezne sponke, merilne instrumente in varovalke po dimenzijah upornosti;

  • , uporabi alternatorter na preizkuševalnem stroju meri moč na proizvedeno energijo in porabo glede na obremenitev porabnika;

  • določi moč elektromotorja glede na obremenitev delovnega stroja ali naprave, določi moč zaganjača za zagon motorja delovnega stroja;

  • pri delu upošteva varnostne predpise in uporablja zaščitna sredstva.

    		•

    5. TRAJANJE IZPITA

    Praktični del zaključnega izpita traja do 23 ur ter zajema izdelavo izpitnih nalog, dokumentacije in ustni zagovor. Ustni zagovor traja največ 20 minut.

    6. OCENJEVANJE ZNANJA IN SPRETNOSTI

    Izpitni odbor pripravi kriterije za ocenjevanje tako, da za posamezne naloge upošteva naslednja razmerja:

    PODROČJE OCENJEVANJA

    DELEŽI cca
    enota z dokumentacijo

    DELEŽ cca
    enota brez dokumentacije

    1. priprava in izvedba naloge

    20 %

    20 %

    2. strokovnost (kakovost)

    40 %

    60 %

    3. tehnična dokumentacija (pri 1 nalogi)

    20 %

    0

    4. ustni zagovor

    20 %

    20 %

    SKUPAJ

    100 %

    100 %

    6.1. DOLOČANJE SKUPNE OCENE

    Pri določanju skupne ocene praktičnega dela zaključnega izpita upoštevamo, da je delež:

  • vseh izpitnih del najmanj 80 % in

  • vseh delovnih preizkusov največ 20 %.

    Pri dogovoru o točkovnem vrednotenju izpitnih nalog se mora skupna točkovna vrednost pretvoriti v predpisano ocenjevalno lestvico, ki je petstopenjska in obsega ocene od odlično (5) do nezadostno (1).

    Pretvorba števila točk v oceno:

    odlično (5)

    100 do 92 točk

     

    dosežek, ki nadpovprečno zadovoljuje postavljene zahteve,

    prav dobro (4)

    od 91 do 81 točk,

     

    dosežek, ki v celoti zadovoljuje postavljene zahteve,

    dobro (3)

    od 80 do 67 točk,

     

    dosežek, ki v splošnem zadovoljuje postavljene zahteve,

    zadostno (2)

    od 66 do 50 točk,

     

    dosežek, ki kaže na pomanjkljivosti, vendar še zadovoljuje postavljene zahteve,

    nezadostno (1)

    49 ali manj točk,

     

    dosežek, ki ne zadovoljuje postavljenih zahtev in kaže na pomanjkljivo temeljno znanje.

    Kandidat je ocenjen z oceno odlično.

    Storitev je izvedena v predpisanem času, brez pomoči nadzornika. Dosledno so bili upoštevani varnostni predpisi. Delovne postopke je izvajal pravilno in v ustreznem zaporedju. Mere izdelka so v mejah dopustnih toleranc. Kvaliteta obdelanih površin je v okviru zahtevanih. Kandidat razume zastavljena vprašanja in naloge pri zagovoru izdelka. Odgovarja samostojno brez dodatnih vprašanj in razlag. Kompleksno obvlada učno snov, spretno povezuje vzroke in posledice. Pri odgovarjanju je natančen in sistematičen.

    Kandidat je ocenjen z nezadostno oceno.

    Storitev ni izvedena v predpisanem času. Delovni postopki niso izvedeni pravilno in v neustreznem zaporedju. Pri delu ni samostojen in stalno potrebuje nadzornikovo pomoč za reševanje enostavnih tehničnih in tehnoloških problemov. Velika odstopanja od predpisanih mer. Prileganje sestavnih delov, kotnost in kakovost mehanske obdelave so slabi. Slaba je površinska obdelava.

    7. DOVOLJENI PRIPOMOČKI

    Pri praktičnem delu zaključnega izpita so dovoljeni naslednji pripomočki:

  • stroji, orodja, naprave in pripomočki skladno z izpitnim gradivom,

  • priročniki, učbeniki, zbirke formul,

    8. LITERATURA IN DRUGI VIRI

    Za kandidate je priporočena literatura in drugi viri objavljena v vsakoletnem Katalogu učbenikov za poklicne in strokovne šole za posamezno šolsko leto, ki ga izdaja Center RS za poklicno izobraževanje oziroma Zavod RS za šolstvo.